(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov Unije z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova. V Sredozemskem morju se uporablja tudi za ulove vrst, za katere veljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja iz Priloge IX k Uredbi (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(2)

V skladu s členom 15(1)(a) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se obveznost iztovarjanja uporablja za ribolov malih pelagičnih vrst od 1. januarja 2015.

(3)

Da bi se izognili nesorazmernim stroškom ravnanja z neželenim ulovom, je Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/161 (3) dovoljevala zavržek majhnega odstotka ulova vrst, za katere veljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Uredba določa skupno izjemo de minimis, ki se uporablja za ribolov malih pelagičnih vrst s pelagičnimi vlečnimi mrežami in/ali z zapornimi plavaricami za sardone, sardele, skuše in šure na geografskih podobmočjih Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) 1, 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11.1, 11.2 in 12 (zahodno Sredozemsko morje), 17 in 18 (Jadransko morje) ter 15, 16, 19, 20, 22, 23 in 25 (jugovzhodno Sredozemsko morje).

(4)

Delegirana uredba (EU) 2018/161 se uporablja do 31. decembra 2020.

(5)

Maja 2020 so skupina držav članic na visoki ravni Pescamed v zahodnem Sredozemskem morju (Španija, Francija in Italija), skupina na visoki ravni Adriatica v Jadranskem morju (Italija, Hrvaška in Slovenija) ter skupina na visoki ravni Sudestmed v jugovzhodnem Sredozemskem morju (Grčija, Italija, Ciper in Malta), ki imajo neposreden upravljalni interes za ribolov malih pelagičnih vrst v Sredozemskem morju, predložile znanstvene dokaze, na podlagi katerih so zaprosile za podaljšanje izjeme de minimis iz Delegirane uredbe (EU) 2018/161.

(6)

Maja 2020 je strokovna delovna skupina Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) pregledala predložene znanstvene dokaze in menila, da bi bilo za podaljšanje izjeme de minimis treba predložiti dodatne dokaze, zlasti o ravni zavržkov, sporočeni za zadevni ribolov.

(7)

Tri skupine držav članic na visoki ravni so v odgovor na pripombe delovne skupine strokovnjakov STECF junija 2020 predložile dodatne dokaze. Glede na predložene dodatne dokaze je STECF (4) menil, da so bila izpolnjena znanstvena merila, ki upravičujejo podaljšanje izjeme de minimis, odobrene z Delegirano uredbo (EU) 2018/161.

(8)

Izjema de minimis, določena v Delegirani uredbi (EU) 2018/161, se uporablja za več vrst, ki jih ulovijo plovila za mali ribolov istočasno in v zelo različnih količinah, ulov pa se iztovarja na številnih različnih mestih iztovarjanja, ki so geografsko razporejena vzdolž obale, zaradi česar je pristop na podlagi enega samega staleža težavnejši[?]. Za te vrste veljajo najmanjše velikosti ohranjanja iz Priloge IX k Uredbi (EU) 2019/1241.

(9)

Izboljšane so bile predložene informacije o nesorazmernih stroških ravnanja z neželenim ulovom in o ravneh neželenega ulova. Vendar STECF ugotavlja, da je še vedno treba izboljšati zbiranje podatkov o zavržkih. V zvezi s tem in da bi se izognili nesorazmernim stroškom ravnanja z neželenim ulovom in prekinitvi dejavnosti zadevnega ribolova in z njim povezanih gospodarskih dejavnosti, Komisija meni, da je primerno podaljšati obdobje uporabe izjeme de minimis iz Delegirane uredbe (EU) 2018/161.

(10)

Delegirano uredbo (EU) 2018/161 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, zato bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Zaradi pravne varnosti in ker se Delegirana uredba (EU) 2018/161 preneha uporabljati 31. decembra 2020, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021 –

(1)

Dne 14. avgusta 2019 je začela veljati nova uredba, in sicer Uredba (EU) 2019/1241 o ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi. V Prilogi I vsebuje seznam prepovedanih vrst, v Prilogi V posebne določbe o tehničnih ukrepih za Severno morje, vzpostavljenih na regionalni ravni, v Prilogi VII pa posebne določbe o tehničnih ukrepih za jugozahodne vode, vzpostavljenih na regionalni ravni.

(2)

Člen 2(2) Uredbe (EU) 2019/1241 Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členoma 15 in 29, s katerimi spremeni to uredbo tako, da določi, da se ustrezne določbe člena 13 ali dela A ali C prilog V do X uporabljajo tudi za rekreacijski ribolov.

(3)

Člen 10(4) Uredbe (EU) 2019/1241 Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29, s katerimi se spremeni seznam prepovedanih vrst iz Priloge I.

(4)

Člen 15(2) Uredbe (EU) 2019/1241 Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), s katerimi se spremenijo, dopolnijo ali razveljavijo tehnični ukrepi, določeni v prilogah k Uredbi (EU) 2019/1241, oziroma se določi odstopanje od njih, tudi pri izvajanju obveznosti iztovarjanja.

(5)

Priloga I določa seznam prepovedanih vrst. Priloga V in Priloga VII k Uredbi (EU) 2019/1241 določata posebne tehnične ukrepe za Severno morje oziroma jugozahodne vode.

(6)

Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švedska imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v Severnem morju. Po posvetovanju s svetovalnima svetoma za Severno morje in za pelagične staleže so navedene države članice 4. maja 2020 Komisiji predložile skupno priporočilo za delegirani akt.

(7)

Belgija, Francija, Nizozemska, Portugalska in Španija imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v jugozahodnih vodah. Po posvetovanju s svetovalnima svetoma za jugozahodne vode in za pelagične staleže so navedene države članice 4. maja 2020 Komisiji predložile skupno priporočilo za delegirani akt.

(8)

Cilj te uredbe je vključitev obstoječih določb o tehničnih ukrepih, ki so bili v preteklosti sprejeti kot del načrtov za zavržke za Severno morje in jugozahodne vode, in novopredlaganih tehničnih ukrepov v en sam akt.

(9)

Na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice, je Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) pozitivno ocenil dokaze, ki so jih predložile regionalne skupine v podporo tehničnim ukrepom iz obeh skupnih priporočil (3).

(10)

Ukrepi, ki jih vsebuje ta uredba, so bili ocenjeni v skladu s členom 2(2) ter členi 10, 15 in 18 Uredbe (EU) 2019/1241. Države članice so predložile dokaze, da bi dokazale, da so predlogi skladni s členom 15(4) in (5) Uredbe (EU) 2019/1241.

(11)

Dne 28. julija 2020 je potekalo posvetovanje o skupnem priporočilu s strokovno skupino za ribištvo. Evropski parlament se je seje udeležil kot opazovalec.

(12)

V skupnem priporočilu, ki so ga predložile države članice z upravljalnim interesom v Severnem morju (v nadaljnjem besedilu: skupno priporočilo za Severno morje), je bila predlagana vključitev jastogov z ikrami na seznam vrst v Prilogi I k Uredbi (EU) 2019/1241, ki jih je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo. STECF je proučil dokaze, ki so jih predložile države članice, in ugotovil, da obstajajo trdni dokazi, ki bi utemeljevali uvedbo tega ukrepa. STECF je navedel, da so bili na drugih področjih sprejeti podobni ukrepi, ki so prinesli dolgoročne gospodarske koristi povečanega iztovarjanja jastoga zaradi obnovitve staležev. Predlagani ukrep bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(13)

V skupnem priporočilu za Severno morje je bilo predlagano povečanje najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za jastoga v izključni ekonomski coni (v nadaljnjem besedilu: IEC) Švedske v razdelku ICES 3a. STECF je poudaril, da ukrep kljub pomanjkanju posebnih dokazov za to zahtevo pomeni povečanje najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. S takim ukrepom se bo stalež izkoriščal manj intenzivno, kar bo pozneje prineslo očitne koristi za ohranjanje staleža. Predlagani ukrep bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(14)

V skupnem priporočilu za Severno morje je bila predlagana tudi uskladitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za brancina, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4, z najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja za brancina pri komercialnem ribolovu iz odstavka 5 člena 10 Uredbe Sveta (EU) 2020/123 (4). STECF je v svojem poročilu 20-04 navedel, da je glede na to, da rekreacijski ribolov prispeva k skupni ribolovni umrljivosti, uporaba najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki se uporablja pri komercialnem ribolovu, tudi za rekreacijski ribolov pozitiven upravljalni ukrep. Predlagani ukrep bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(15)

Skupno priporočilo za Severno morje je vsebovalo tudi predlog, da se ohrani več dodatnih tehničnih ukrepov, o katerih sta se Unija in Norveška dogovorili leta 2011 (5) in 2012 (6). Nekatere od teh posebnih tehničnih ukrepov je že vsebovala Priloga V k Uredbi (EU) 2019/1241, drugi pa so bili za obdobje 2019–2021 v skladu s členom 15(5)(a) Uredbe (EU) št. 1380/2013 vključeni v Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2238 (7). Cilj teh ukrepov je povečati selektivnost in zmanjšati nenamerni ulov za vrste ribolova ali živalske vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja, in vključeni bi morali biti v Prilogo V k Uredbi (EU) 2019/1241. Te ukrepe bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(16)

V skupnem priporočilu za Severno morje je bila predlagana tudi nadaljnja uporaba mrež SepNep, ki je dovoljena na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2019/2238. STECF je ugotovil, da so predložene informacije podrobne in verodostojne ter da so bili predloženi ustrezni dokazi o učinkovitosti mrež SepNep. STECF je v preteklih letih napravo proučil, njegova ugotovitev pa ostaja veljavna (8). Na podlagi predloženih informacij je STECF ugotovil tudi, da so mreže SepNep skladne s členom 15(5) Uredbe 2019/1241 kot enakovredna selektivna naprava v okviru tehničnih določb, določenih za usmerjeni ribolov škampa, in ne bodo povzročile poslabšanja standardov selektivnosti. Ukrep bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(17)

V skupnem priporočilu za Severno morje je bila predlagana tudi sezonska prepoved komercialnega in rekreacijskega ribolova za jastoga v IEC Švedske v razdelku ICES 3a. STECF je analiziral dokaze, ki so jih predložile države članice, in navedel, da bo ukrep, čeprav niso bile predložene nobene posebne podporne informacije, s katerimi bi bilo mogoče količinsko ovrednotiti njegove morebitne koristi, pomenil zmanjšanje ribolovne umrljivosti, ki bo skupaj z drugimi predlaganimi ukrepi staležem jastoga verjetno koristilo. Predlagani ukrep bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(18)

V skupnem priporočilu za Severno morje je bila predlagana prepoved ribolova jastoga z drugim orodjem, kot so vrše za jastoga, v IEC Švedske v razdelku ICES 3a. STECF je ugotovil, da prepoved uporabe zabodnih mrež za ribolov jastoga in raroga, čeprav niso bile predložene nobene posebne podporne informacije, s katerimi bi bilo mogoče količinsko ovrednotiti njene morebitne koristi, pozitivno vpliva na druga območja ter da bo ukrep staležem jastoga verjetno koristil. Ta ukrep bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(19)

V skupnem priporočilu, ki so ga predložile države članice z upravljalnim interesom za jugozahodne vode (v nadaljnjem besedilu: skupno priporočilo za jugozahodne vode), je bilo predlagano ohranjanje najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za šura, ulovljenega pri malem ribolovu v regiji Xávega, v razdelku ICES 8c in na podobmočju 9, trenutno vključenem v Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1394/2014 (9). STECF se je skliceval na svojo predhodno presojo, v kateri je ta ukrep ocenil kot pozitiven, in ugotovil (10), da pod pogoji, določenimi v skupnem priporočilu, predlog verjetno ne bo spremenil zgodovinskega vzorca izkoriščanja staleža. Ker se pogoji te zahteve niso spremenili in je STECF navedel, da je vzorec izkoriščanja že najmanj 20 let nespremenjen, bi bilo torej treba ta ukrep vključiti v to uredbo.

(20)

V skupnem priporočilu za jugozahodne vode je bila predlagana uskladitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za naslednje vrste, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu v jugozahodnih vodah, z najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se uporablja za komercialni ribolov: vahnja, saj, polak, oslič, krilati romb, morski list, morska plošča, mol, leng, modri leng, skuša, atlantski sled, šur, sardon in sardela. V skupnem priporočilu so bile predlagane večje najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za trsko, okatega ribona in brancina, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu. STECF je preučil predložene dokaze in ugotovil (11), da je glede na to, da rekreacijski ribolov prispeva k skupni ribolovni umrljivosti, uporaba najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, ki se uporablja pri komercialnem ribolovu, tudi za rekreacijski ribolov pozitiven upravljalni ukrep. Ta ukrep bi bilo zato treba vključiti v to uredbo.

(21)

Za optimizacijo vzorcev izkoriščanja, povečanje selektivnosti orodja in zmanjšanje nenamernega ulova je zato primerno sprejeti tehnične ukrepe, ki so jih predložile države članice.

(22)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Glede na to, da nekateri tehnični ukrepi, sprejeti kot del načrtov za zavržke, prenehajo veljati konec leta 2020, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021 –

(1)

v Prilogi I se doda naslednja točka:

(2)

Priloga V se spremeni:

(3)

del A Priloge VII se spremeni:

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Člen 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa sprejetje večletnih načrtov, ki vsebujejo ohranitvene ukrepe za ribištvo, ki izkorišča določene staleže na ustreznem geografskem območju. Taki večletni načrti določajo podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja in lahko na Komisijo prenesejo pooblastilo, da natančneje določi navedene podrobnosti na podlagi skupnih priporočil, ki jih oblikujejo države članice.

(3)

Uredba (EU) 2018/973 vzpostavlja večletni načrt za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča navedene staleže. Člen 11 navedene uredbe na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, da dopolni navedeno uredbo z določitvijo podrobnosti obveznosti iztovarjanja za vse staleže vrst v Severnem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, kot je določeno v členu 15(5)(a) do (e) navedene uredbe, na podlagi skupnih priporočil, ki jih pripravijo države članice.

(4)

Kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/973, Severno morje zajema razdelka Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) 2a in 3a ter podobmočje ICES 4.

(5)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2238 (3) določa podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste pridnenega ribolova v Severnem morju v obdobju 2020–2021 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga predložili Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo (4), ki imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v Severnem morju.

(6)

Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švedska so 4. maja 2020 po posvetovanju s svetovalnim svetom za Severno morje ter svetovalnim svetom za pelagične staleže Komisiji predložile skupno priporočilo, ki določa načrt za zavržke za pelagične in pridnene vrste v Severnem morju v obdobju 2021–2023. Države članice so 23. julija 2020 predložile revidirano različico skupnega priporočila.

(7)

Pridobljeni so bili znanstveni prispevki zadevnih znanstvenih organov, ki jih je pregledal STECF (5). Komisija je zadevne ukrepe strokovni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki 27 držav članic, predstavila na sestanku, ki je potekal 28. julija 2020 in ki se ga je udeležil Evropski parlament kot opazovalec.

(8)

Na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija proučila oceno STECF in potrebo po tem, da države članice zagotovijo popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja. Regionalna skupina držav članic je večino svojih zahtev za izjeme de minimis utemeljila z morebitnim povečanjem stroškov kot posledico ravnanja z nenamernim ulovom. Informacije, ki so jih v zvezi s tem predložile države članice, so izboljšane. Vendar STECF ugotavlja, da so v nekaterih primerih še vedno potrebne izboljšave na področju zbiranja podatkov in da bi moralo biti izboljšanje selektivnosti prednostna naloga za zmanjšanje ravni nenamernega ulova. Zato bodo v takih primerih izjeme odobrene za vsak primer posebej za 1 ali 2 leti. Države članice bi morale predložiti dodatne podatke, pridobljene pri potekajočih preskusih in znanstvenih študijah.

(9)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila na podlagi znanstvenih dokazov, ki so pokazali visoke stopnje preživetja zavržkov, vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določeno v členu 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za škampa, ulovljenega z vršami v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani. STECF je ocenil dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, in ugotovil (6), da je izjema upravičena. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti.

(10)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za škampa, ulovljenega na podobmočju ICES 4 ter v razdelkih ICES 2a in 3a s pridnenimi vlečnimi mrežami, vključno z nekaterimi s selektivno napravo. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je analiziral nove dokaze, ki so jih predložile države članice, in ugotovil (7), da so bile predložene dodatne informacije za ribolov škampa na vzhodni obali z vlečnimi mrežami s širilkami, kot je zahteval STECF (8). STECF je v preteklih letih ugotovil, da so podporne informacije zanesljive in da je tehnika vrednotenja, uporabljena v okviru širših flot, smiselna (9). Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti.

(11)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila na podlagi znanstvenih dokazov, ki so pokazali visoke stopnje preživetja zavržkov, vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za morskega lista pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ulovljenega z vlečnimi mrežami s širilkami v razdelku ICES 4c. Države članice so od Mednarodnega sveta za raziskovanje morja zahtevale, da se ta izjema ohrani. STECF je v preteklih letih ocenil dokaze in ugotovil (10), da zadostujejo. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti.

(12)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila na podlagi znanstvenih dokazov, ki so pokazali visoke stopnje preživetja zavržkov, vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za prilov vrst, za katere veljajo omejitve ulova pri ribolovu z vršami in kogoli. STECF je v preteklih letih ocenil dokaze in ugotovil (11), da je umrljivost zavrženih rib glede na razpoložljive podatke najverjetneje nizka, dejanski ulov pri ribolovu pa zanemarljiv. Ker ulov ni znaten in se okoliščine niso spremenile, bi se morala navedena izjema še naprej uporabljati.

(13)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo pri ribolovu z zabodnimi in trislojnimi mrežami v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih ocenil dokaze in ugotovil (12), da so informacije utemeljene in kažejo precej visoko stopnjo preživetja. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo torej treba navedeno izjemo v tej uredbi ohraniti.

(14)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo pri ribolovu z danskimi potegalkami v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih ocenil dokaze in ugotovil (13), da so podatki študije o stopnjah preživetja zanesljivi. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo torej treba navedeno izjemo ohraniti.

(15)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za ulov in prilov morske plošče pri ribolovu bokoplut ali somernih rib, ki z vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa najmanj 120 mm poteka v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani. Skupno priporočilo vključuje tudi zahtevo za vključitev nove izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ulovljeno z vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100–119 mm v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4. Države članice so predložile dodatne znanstvene dokaze, da bi dokazale visoke stopnje preživetja zavržkov za morsko ploščo pri navedenem ribolovu. STECF je ugotovil, da so bile podporne študije izvedene z velikostjo mrežnega očesa 90 mm, zato je malo verjetno, da so stopnje preživetja pri velikosti mrežnega očesa najmanj 100 mm nižje. Ker sta sezona in izpostavljenost zraku glavna dejavnika, ki vplivata na preživetje morske plošče in ker so lahko stopnje preživetja po enourni izpostavljenosti zraku nižje, bi bilo treba izjeme vključiti v to uredbo, nenamerni ulov morske plošče pa takoj izpustiti.

(16)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 so bile vključene izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za:

(17)

Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove znanstvene dokaze iz potekajočih študij. STECF je ugotovil (14), da so še vedno potrebne izboljšave pri opredelitvi pojmov za razlikovanje ribolova bokoplut in somernih rib od ribolova škampa. Komisija je ugotovila, da so se države članice v skupnem priporočilu zavezale, da bodo v zvezi s tem opravile nadaljnje delo. To izjemo bi bilo zato treba ohraniti.

(18)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za ulov morske plošče pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja z vlečnimi mrežami z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm (BT2) v razdelku ICES 2a in na podobmočju ICES 4:

(19)

Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je ugotovil (15), da potekajo obsežni raziskovalni projekti, ki bi morali zagotoviti koristne informacije o tej izjemi. Zato bi bilo treba te izjeme ohraniti. Države članice bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja vsako leto, predložiti ustrezne podatke, pridobljene pri potekajočih projektih. Komisija ugotavlja tudi, da so se države članice v skupnem priporočilu zavezale, da bodo do 1. maja 2021 z naslednjim letnim poročilom predložile roke za dokončanje načrta.

(20)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za romba, ulovljenega z vlečnimi mrežami z gredjo (TBB) z velikostjo mrežnega očesa vreče, večjo od 80 mm, na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove znanstvene informacije. STECF je ugotovil (16), da ni jasno, ali se ocene preživetja uporabljajo za to zahtevo. Komisija ugotavlja, da so se države članice v skupnem priporočilu zavezale, da bodo opravile nadaljnje raziskave o preživetju zavrženega romba in da bodo več podrobnejših informacij o preživetju zagotovile v okviru novega znanstvenega projekta, ki bo potekal do konca leta 2021. Zato bi se morala ta izjema ohraniti do 31. decembra 2022. Države članice bi morale do 1. maja vsako leto predložiti letna poročila o napredku tekočega dela.

(21)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za raže, ulovljene s kakršnim koli ribolovnim orodjem v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove znanstvene informacije. STECF je ugotovil (17), da je bilo vloženega veliko truda za obravnavanje podatkovnih vrzeli za dosego ciljev načrta. Navedeno izjemo bi bilo zato treba ohraniti. Vendar velja, da so potrebne izboljšave na področju zbiranja podatkov. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale vsako leto do 1. maja predložiti dodatne znanstvene informacije, zlasti za cvetasto ražo, za katero je bila ugotovljena nižja stopnja preživetja. Komisija ugotavlja, da so se po zahtevi STECF države članice v skupnem priporočilu zavezale, da bodo poročale o dogovorjenem načrtu, vključno s cvetasto ražo.

(22)

V Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1395/2014 (18) je bila po pozitivni oceni STECF vključena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za skušo in sleda, ulovljena z zaporno plavarico, pod nekaterimi pogoji (19). V študijah je bilo ugotovljeno, da je stopnja preživetja odvisna od časa, ko se ribe zadržujejo v mreži, in gostote rib v mreži, ki sta pri teh vrstah ribolova običajno omejena. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba izjemo ohraniti. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale najpozneje do 1. maja 2022 predložiti posodobljene podatke o ribolovu.

(23)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 so bile vključene izjeme de minimis za:

(24)

Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih navedene dokaze pregledal in ugotovil (20) (21) (22), da dokumenti, ki so jih predložile države članice, vsebujejo utemeljene dokaze, da je nadaljnjo izboljšavo selektivnosti težko doseči ali da pomeni nesorazmerne stroške pri ravnanju z nenamernim ulovom. Ker se okoliščine niso spremenile, je primerna nadaljnja uporaba izjem de minimis v skladu z odstotnimi deleži in potrebnimi spremembami, predlaganimi v novem skupnem priporočilu na podlagi člena 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(25)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema de minimis za mola in trsko, ulovljena s pridnenimi vlečnimi mrežami v razdelku ICES 4c. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih to izjemo preučil (23), izjema pa je bila odobrena zaradi težav pri izboljšanju selektivnosti. Toda glede na sedanje stanje trske (24) je STECF v svojem poročilu 20-04 ugotovil, da bi morale države članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje ravni nenamernega ulova. Izjemo bi bilo zato treba odobriti za eno leto, države članice z interesom za ta ribolov pa bi morale najpozneje do 1. maja 2021 v oceno STECF predložiti dodatne informacije o sestavi ulova.

(26)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema de minimis za mola in trsko pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ulovljena s pridnenimi vlečnimi mrežami ali potegalkami na podobmočjih ICES 4a in 4b. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je pregledal dokaze, ki so jih predložile države članice, in ugotovil, da poteka nova študija, vendar da je predložene dokaze še vedno treba izboljšati. Glede na sedanje stanje trske (25) je STECF v svojem poročilu 20-04 ugotovil, da bi morale države članice sprejeti ukrepe za zmanjšanje ravni nenamernega ulova. Izjemo bi bilo zato treba odobriti za dve leti in le za mola v zmanjšanem deležu.

(27)

V Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila vključena izjema de minimis za mola pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ulovljenega s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm, na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je ugotovil (26), da obstajajo dokazi o povečanih stroških. Države članice so izpostavile morebitno tveganje omejevanja za to vrsto ribolova ter tudi potekajoče študije o sprejetju selektivnih ukrepov, ki naj bi zagotovile koristne informacije o tej izjemi. Vendar je STECF ugotovil, da so predložene informacije omejene in zajemajo le nizozemsko floto. Izjemo bi bilo zato treba odobriti za eno leto. Države članice bi morale do 1. maja 2021 predložiti nadaljnje dokaze o nesorazmernih stroških in izboljšavah selektivnosti.

(28)

V Delegirano uredbo (EU) št. 1395/2014 je bila vključena izjema de minimis za skušo, šura, sleda in mola, ulovljene s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami v dolžinskem razredu do 25 metrov dolžine čez vse na podobmočjih ICES 4b in 4c južno od 54° severne zemljepisne širine. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je ugotovil (27), da je razumno domnevati, da bo doseganje dodatnih izboljšav selektivnosti težavno in da bodo stroški izločanja glede na naravo vključenih vrst ribolova visoki. Vendar je STECF ugotovil, da so zagotovljene omejene nove informacije in da bi morale države članice predložiti nadaljnje kvantitativne dokaze, ki podpirajo izjemo de minimis. Izjemo bi bilo zato treba odobriti za dve leti. Države članice bi morale najpozneje do 1. maja 2022 predložiti dodatne informacije v oceno STECF.

(29)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila odobrena izjema de minimis za skupno količino papaline, peščenke, norveškega moliča in sinjega mola pri pridnenem ribolovu z vlečnimi mrežami v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je ugotovil (28), da je razumno domnevati, da bo doseganje dodatnih izboljšav selektivnosti težavno in da bodo stroški izločanja glede na naravo vključenih vrst ribolova visoki. Vendar je STECF ugotovil, da so za podporo izjeme potrebni nadaljnji kvantitativni podatki. Izjemo bi bilo zato treba odobriti za dve leti. Države članice bi morale do 1. maja 2022 predložiti posodobljene znanstvene podatke in ustrezne podporne informacije.

(30)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila odobrena izjema de minimis za lenga, ulovljenega s parangali na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je pregledal informacije, ki so jih predložile države članice, in ugotovil (29), da so, da čeprav so predložene informacije omejene, argumenti v zvezi s težavami pri izboljšanju selektivnosti verodostojni. Izjemo bi bilo zato treba odobriti za dve leti. Države članice bi morale do 1. maja 2022 predložiti dodatne informacije, ki utemeljujejo to izjemo.

(31)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 je bila odobrena izjema de minimis za skušo in šura, ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm na podobmočju ICES 4. Države članice so zahtevale, da se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je pregledal dokaze, ki so jih predložile države članice, in ugotovil (30), da obstajajo dokazi o povečanih stroških, povezanih z ravnanjem z nenamernim ulovom in njegovim shranjevanjem, vendar da so predložene informacije omejene na nekatera območja in flote. Izjemo bi bilo zato treba odobriti za dve leti in bi se morala uporabljati za navedena območja in flote. Države članice bi morale do 1. maja 2022 predložiti dodatne informacije, ki utemeljujejo to izjemo.

(32)

V skupno priporočilo je bila vključena nova izjema de minimis za sinjega mola pri industrijskem ribolovu s pelagičnimi vlečnimi mrežami. STECF je analiziral dokaze, ki so jih predložile države članice, in ugotovil (31), da so informacije, ki podpirajo argumente o tem, da je selektivnost težko doseči in da je ravnanje z nenamernim ulovom povezano z nesorazmernimi stroški, omejene. Vendar je STECF ugotovil, da bo doseganje dodatnih izboljšav selektivnosti glede na tehnične in sanitarne posebnosti vključenih predelovalnih plovil z vlečnimi mrežami težavno. Izjemo bi bilo treba odobriti za dve leti za uskladitev z drugimi morskimi bazeni in da se državam članicam omogoči dovolj časa, da pojasnijo odstopanja v podatkih, ki jih je ugotovil STECF. Države članice bi morale do 1. maja 2022 predložiti dodatne informacije.

(33)

Da se za namene določitve celotnega dovoljenega ulova zagotovijo zanesljive ocene ravni zavržkov, bi morale države članice v primerih, ko izjema de minimis temelji na ekstrapolaciji okoliščin z omejenimi podatki in delnih informacijah o floti, zagotoviti točne in preverljive podatke za celotno floto, ki je zajeta z navedeno izjemo.

(34)

Ukrepi, predlagani v novem skupnem priporočilu, so v skladu s členom 15(4) in členom 15(5)(c) ter členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter z Uredbo (EU) 2018/973 in zlasti s členom 11 navedene uredbe, zato se lahko vključijo v to uredbo.

(35)

V skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2018/973 je pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z obveznostjo iztovarjanja preneseno na Komisijo za obdobje petih let, in sicer od 5. avgusta 2018. Zato je primerno, da se učinek izjem zaradi visoke stopnje preživetja in izjem de minimis od obveznosti iztovarjanja revidira.

(36)

Delegirano uredbo (EU) 2019/2238 bi bilo treba razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo. Vendar člena 11 in 12 Delegirane uredbe (EU) 2019/2238 določata tehnične ukrepe za povečanje selektivnosti orodja in zmanjšanje nenamernega ulova v Skagerraku, pa tudi za dovoljenje uporabe mrež SepNep. Navedeni ukrepi bi se morali še naprej uporabljati do konca leta 2021, kakor je bilo prvotno določeno v Delegirani uredbi (EU) 2019/2238, ali dokler novi delegirani akt, ki ga je treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (32), ne določi navedenih tehničnih ukrepov.

(37)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2021 –

(1)

„selektivna naprava Netgrid“ pomeni selektivno napravo, ki je sestavljena iz razdelka s štirimi ploskvami, vstavljenega v vlečno mrežo z dvema ploskvama z nagnjeno površino mreže z rombastimi mrežnimi očesi velikosti najmanj 200 mm, ki vodi do izhodne odprtine na vrhu vlečne mreže;

(2)

„flamska ploskev“ pomeni zadnji konusni mrežasti del vlečne mreže z gredjo, katerega:

(3)

„izločevalna mreža za bentos“ pomeni ploskev iz mrežnega materiala z večjimi ali kvadratastimi mrežnimi očesi, pritrjeno na spodnjo ploskev vlečne mreže, običajno vlečne mreže z gredjo, za izpustitev bentoškega materiala in morskih odpadkov pred prehodom v vrečo;

(4)

„SepNep“ pomeni vlečno mrežo s širilkami, ki:

(1)

pri ribolovu morskega lista s plovili, ki uporabljajo trislojne in zabodne mreže (GN, GNS, GND, GNC, GTN, GTR, GEN, GNF) v vodah Unije v Severnem morju (razdelka ICES 2a in 3a ter podobmočje ICES 4):

količina morskega lista pod ali nad najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova navedene vrste;

(2)

pri ribolovu morskega lista s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo (TBB) z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm, ki so opremljene s flamsko ploskvijo, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

količina morskega lista pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 5 % celotnega letnega ulova navedene vrste;

(3)

pri ribolovu škampa s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, TBN), katerih velikost mrežnega očesa je najmanj 70 mm in ki so opremljene z izločevalno rešetko za vrste z razdaljo med prečkami največ 35 mm, v vodah Unije razdelka ICES 3a:

skupna količina morskega lista, vahnje, mola, trske, saja in osliča pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 4 % celotnega letnega ulova škampa, morskega lista, vahnje, mola in severne kozice ter trske, saja in osliča;

(4)

pri ribolovu severne kozice s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT), katerih velikost mrežnega očesa je najmanj 35 mm ter ki so opremljene z izločevalno rešetko za vrste z razdaljo med prečkami največ 19 mm in odprtino za ribe, v vodah Unije razdelka ICES 3a:

skupna količina morskega lista, vahnje, mola, trske, morske plošče, saja, sleda, norveškega moliča, velike srebrenke in sinjega mola pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, kadar ta obstaja, ki ne presega 5 % celotnega letnega ulova škampa, morskega lista, vahnje, mola, trske, saja, morske plošče, severne kozice, osliča, norveškega moliča, velike srebrenke, sleda in sinjega mola;

(5)

pri ribolovu s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, TBN, PTB) z velikostjo mrežnega očesa 90–119 mm, ki so opremljene s ploskvijo Seltra z zgornjo ploskvijo z velikostjo mrežnega očesa 140 mm (kvadratasta mrežna očesa), z velikostjo mrežnega očesa 270 mm (rombasta mrežna očesa) ali z velikostjo mrežnega očesa 300 mm (kvadratasta mrežna očesa), ali pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, TBN, PTB) z velikostjo mrežnega očesa najmanj 120 mm, v vodah Unije razdelka ICES 3a:

količina mola pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja do največ 2 % celotnega letnega ulova škampa, trske, vahnje, mola, saja, morskega lista, morske plošče in osliča;

(6)

pri ribolovu škampa s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm, ki so opremljene z napravo SepNep, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

količina morske plošče pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova saja, morske plošče, vahnje, mola, trske, severne kozice, morskega lista in škampa;

(7)

pri ribolovu rjave kozice s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, v vodah Unije razdelkov ICES 4b in 4c:

količina vseh vrst, za katere veljajo omejitve ulova, ki v letih 2021 in 2022 ne presega 6 %, v letu 2023 pa 5 % celotnega letnega ulova vseh vrst, za katere veljajo omejitve ulova pri navedenem ribolovu;

(8)

pri pridnenem ribolovu s plovili, ki lovijo lenga in pri tem uporabljajo pridnene vlečne mreže (OTB, OTT, PTB) z velikostjo mrežnega očesa najmanj 120 mm, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

količina lenga pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova lenga pri navedenem ribolovu;

(9)

pri mešanem pridnenem ribolovu s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali potegalke (OTB, OTT, SDN, SSC) z velikostjo mrežnega očesa 70–99 mm (TR2), v vodah Unije razdelka ICES 4c:

skupna količina mola in trske pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 5 % celotnega letnega ulova mola in trske; največja količina trske, ki se lahko zavrže, je omejena na 2 % navedenih skupnih letnih ulovov;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2021. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2021 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2021;

(10)

pri mešanem pridnenem ribolovu s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže ali potegalke (OTB, OTT, SDN, SSC) z velikostjo mrežnega očesa 70–99 mm (TR2), v vodah Unije razdelkov ICES 4a in 4b:

količina mola pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 4 % celotnega letnega ulova mola;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022;

(11)

pri mešanem pridnenem ribolovu s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm, v vodah Unije podobmočja ICES 4:

količina mola pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 2 % celotnega letnega ulova morske plošče in morskega lista;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2021. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2021 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2021;

(12)

pri pelagičnem ribolovu s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami v dolžinskem razredu do 25 metrov dolžine čez vse, ki lovijo skušo, šura in sleda in pri tem uporabljajo pelagične vlečne mreže (OTM/PTM), na podobmočjih ICES 4b in 4c južno od 54° severne zemljepisne širine;

skupna količina skuše, šura, sleda in mola, ki ne presega 1 % celotnega letnega ulova skuše, šura, sleda in mola;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022;

(13)

pri mešanem pridnenem ribolovu z vlečnimi mrežami (OTB, OTM, OTT, PTB, PTM, SDN, SPR, SSC, TB, TBN) z velikostjo mrežnega očesa nad 80 mm v razdelku ICES 3a in na podobmočju ICES 4 ter pri ribolovu severne kozice, ki se izvaja z uporabo orodja z izločevalno rešetko z razdaljo med prečkami največ 19 mm ali enakovredne selektivne naprave in z napravo za zadržanje rib z velikostjo mrežnega očesa nad 35 mm v razdelku ICES 3a oz. 32 mm na podobmočju ICES 4:

skupna količina papaline, peščenke, norveškega moliča in sinjega mola, ki ne presega 1 % celotnega letnega ulova pri mešanem pridnenem ribolovu in ribolovu severne kozice;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022;

(14)

pri pridnenem ribolovu osliča s plovili, ki uporabljajo parangale (LLS) na podobmočju ICES 4:

količina lenga (Molva molva) pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki ne presega 3 % celotnega letnega ulova lenga pri navedenem pridnenem ribolovu;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022;

(15)

pri mešanem pridnenem ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, OTT, PTB) z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm (TR2) v razdelkih ICES 4b in 4c:

količina šura (Trachurus spp.), ki ne presega 6 % celotnega letnega ulova šura pri navedenem ribolovu;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022;

(16)

pri mešanem pridnenem ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami (OTB, OTT, PTB) z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm (TR2) v razdelkih ICES 4b in 4c:

količina skuše (Scomber scombrus), ki ne presega 6 % celotnega letnega ulova skuše pri navedenem ribolovu;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022;

(17)

pri industrijskem ribolovu sinjega mola s pelagičnimi vlečnimi mrežami na podobmočju ICES 4, pri katerem se s predelavo ulova navedene vrste na krovu proizvaja osnova surimija:

količina sinjega mola (Micromesistius poutassou), ki ne presega 5 % celotnega letnega ulova sinjega mola;

izjema de minimis, določena v tej točki, se začasno uporablja do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022 predložijo dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo. STECF predložene znanstvene informacije oceni do 31. julija 2022.

(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Člen 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa sprejetje večletnih načrtov, ki vsebujejo ohranitvene ukrepe za ribištvo, ki izkorišča določene staleže na ustreznem geografskem območju.

(3)

Taki večletni načrti določajo podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja in lahko na Komisijo prenesejo pooblastilo, da natančneje določi zadevne podrobnosti na podlagi skupnih priporočil, ki jih pripravijo države članice.

(4)

Uredba (EU) 2019/472 vzpostavlja večletni načrt za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah, in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Člen 13 navedene uredbe pooblašča Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev navedene uredbe z določitvijo podrobnosti obveznosti iztovarjanja za vse staleže vrst v zahodnih vodah, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, kot je določeno v členu 15(5)(a) do (e) Uredbe (EU) št. 1380/2013, na podlagi skupnih priporočil, ki jih pripravijo države članice.

(5)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2239 (3) določa podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2020–2021 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga predložili Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo (4), ki imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v severozahodnih vodah.

(6)

Belgija, Španija, Francija, Irska in Nizozemska so 5. maja 2020 po posvetovanju s svetovalnim svetom za severozahodne vode in svetovalnim svetom za pelagične staleže Komisiji predložile skupno priporočilo o načrtu za zavržke za nekatere vrste ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2021–2023. Države članice so skupno priporočilo pregledale 29. julija 2020.

(7)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2237 (5) določa podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste pridnenega ribolova v jugozahodnih vodah za obdobje 2020–2021 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga predložile Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska, ki imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v jugozahodnih vodah.

(8)

Belgija, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska so po posvetovanju s svetovalnim svetom za jugozahodne vode in svetovalnim svetom za pelagične staleže, opravljenem 24. aprila 2020, 5. maja 2020 Komisiji predložile skupno priporočilo o načrtu za zavržke za nekatere vrste ribolova v jugozahodnih vodah za obdobje 2021–2023. Države članice so skupno priporočilo pregledale 16. julija 2020.

(9)

Pridobljeni so bili znanstveni prispevki zadevnih znanstvenih organov, ki jih je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) (6). Komisija je zadevne ukrepe strokovni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic, predstavila na srečanju 28. julija 2020, ki se ga je kot opazovalec udeležil Evropski parlament.

(10)

Komisija je v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 upoštevala tako oceno STECF kot potrebo, da države članice zagotovijo celovito izvajanje obveznosti iztovarjanja. V več primerih so bili predloženi novi dokazi, vendar je STECF menil, da je treba predložene informacije izboljšati. V navedenih primerih je primerno, da se odobrijo začasne izjeme. Z nadaljevanjem ribolovnih dejavnosti se bo izboljšalo zbiranje podatkov, na podlagi česar se bodo obravnavali pomisleki STECF.

(11)

Regionalni skupini držav članic sta večino svojih zahtev za izjeme de minimis utemeljili z morebitnim povečanjem stroškov zaradi ravnanja z nenamernim ulovom. Informacije, ki so jih v zvezi s tem zagotovile države članice, so se izboljšale. Toda STECF ugotavlja, da so še vedno potrebne izboljšave na področju zbiranja podatkov in da bi moralo biti izboljšanje selektivnosti prednostna naloga za zmanjšanje ravni nenamernega ulova. Zato bi morale biti v takih primerih izjeme odobrene za vsak primer posebej za 1 ali 2 leti. Države članice bi morale zagotoviti dodatne informacije iz potekajočih poskusov in znanstvenih študij.

(12)

Za severozahodne vode bi se morale uporabljati naslednje izjeme od obveznosti iztovarjanja zaradi visoke stopnje preživetja.

(13)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določeno v členu 15(4)(b) Uredbe (ES) št. 1380/2013, za škampa, ulovljenega z vršami, pastmi ali košarami, na podobmočjih Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) 6 in 7. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je ocenil dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, in ugotovil (7), da je izjema upravičena. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti.

(14)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za škampa, ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več, in škampa, ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 70–99 mm v kombinaciji s selektivnimi orodji (ribolov TR1 in TR2) na podobmočju ICES 7. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih pregledal dokaze, ki so jih zagotovile države članice, in ugotovil (8), da je študija o preživetju, izvedena z vlečno mrežo Seltra, zagotovila dovolj podatkov, vendar je skupni učinek na ekstenzivni ribolov škampa z drugimi ribolovnimi orodji še vedno težko oceniti. STECF je navedel, da se ob predpostavki, da je ne glede na vrste orodja stopnja preživetja razmeroma visoka, lahko sklepa, da je raven zavržkov pri navedeni vrsti ribolova razmeroma nizka. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti, pri čemer bi bilo treba določiti posebnosti v zvezi z orodjem na zaščitenem območju Keltskega morja in v Irskem morju.

(15)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za škampa, ulovljenega v razdelku ICES 6a znotraj dvanajstih morskih milj od obale z vlečnimi mrežami s širilkami z velikostjo mrežnega očesa 80–110 mm v kombinaciji s selektivnimi orodji. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, ter ugotovil (9), da je študija o preživetju zanesljiva in nakazuje razmeroma visoko stopnjo preživetja. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti.

(16)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za morskega lista pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ulovljenega z vlečnimi mrežami s širilkami z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm v razdelku ICES 7d znotraj šestih morskih milj od obale in zunaj opredeljenih območij odraščanja. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je ocenil dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, in ugotovil (10), da dokazi zadostujejo. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba navedeno izjemo ohraniti.

(17)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za ražo, ulovljeno s kakršnim koli orodjem na podobmočjih ICES 6 in 7. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral nove dokaze, ki so jih predložile države članice, ter ugotovil (11), da se preživetje razlikuje glede na vrsto in vrsto ribolova. STECF je navedel, da potekajo projekti, ki bi morali zagotoviti koristne informacije o tej izjemi. Ta ugotovitev velja za cvetasto ražo (Leucoraja naevus). STECF je navedel, da so dokazi za cvetasto ražo pokazali nižje stopnje preživetja. Države članice bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja vsako leto, predložiti dodatne znanstvene informacije iz navedenih študij.

(18)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ulovljeno v razdelkih ICES 7a–7k s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, z največjo močjo motorja 221 kW in dolžino največ 24 metrov, ki lovijo znotraj 12 morskih milj od obale z omejenim trajanjem vleke, najdlje uro in pol, ter plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, z močjo motorja nad 221 kW, ki uporabljajo preskakovalno mrežo ali izločevalno mrežo za bentos. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral nove dokaze, ki so jih predložile države članice, ter ugotovil (12), da se ocene preživetja zavržkov razlikujejo med potovanji in da dokazi ne zadostujejo za razdelke ICES 7h, 7j in 7k. Glede na navedene okoliščine bi bilo treba izjemo za morsko ploščo ohraniti le v razdelkih ICES 7a–7g. Zadevne države članice bi morale dokaze predložiti čim prej, najpozneje pa do 1. maja vsako leto. Komisija ugotavlja tudi, da so se države članice v skupnem priporočilu zavezale, da bodo do 1. maja 2021 v naslednjem letnem poročilu predložile roke za dokončanje dogovorjenega načrta.

(19)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ulovljeno s trislojnimi mrežami ali vlečnimi mrežami s širilkami v razdelkih ICES 7d–7g. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, ter ugotovil (13), da je študija o preživetju zanesljiva in nakazuje razmeroma visoko stopnjo preživetja. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba navedeno izjemo ohraniti.

(20)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ulovljeno z danskimi potegalkami v razdelku ICES 7d. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih analiziral dokaze, ki so jih predložile države članice, ter ugotovil (14), da so podatki študije o stopnji preživetja zanesljivi in zagotavljajo zanesljive ocene stopnje preživetja pri navedeni vrsti ribolova. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba navedeno izjemo ohraniti.

(21)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za vrste, ulovljene z vršami, pastmi in košarami v severozahodnih vodah (podobmočja ICES 5, 6 in 7). Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale visoko stopnjo preživetja zavržkov vrst, ulovljenih pri navedeni vrsti ribolova. STECF je v preteklih letih analiziral dokaze ter ugotovil (15), da je stopnja preživetja vrst, zavrženih pri ribolovu s pastmi in vršami, verjetno visoka. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba navedeno izjemo ohraniti.

(22)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1393/2014 (16) je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za skušo in sleda, ki sta ulovljena z zaporno plavarico pod določenimi pogoji na podobmočju ICES 6. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih pregledal podporne dokaze ter ugotovil (17), da je stopnja preživetja odvisna od časa, v katerem se ribe zadržujejo v mreži, in gostote rib v mreži, ki sta pri teh vrstah ribolova običajno omejena. Ob predpostavki, da so izsledki študije o preživetju reprezentativni za stopnje preživetja pri gospodarskem ribolovu, je delež preživelih izpuščenih skuš verjetno približno 70-odstoten. Gostota bi bila tudi nižja od tiste, pri kateri je bilo ugotovljeno, da se delež umrljivosti sleda veča. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba navedeno izjemo v tej uredbi ohraniti.

(23)

Delegirana uredba (EU) št. 1393/2014 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za skušo in sleda pri ribolovu pelagičnih vrst z zaporno lamparo, za katere ne veljajo kvote, v razdelkih 7e in 7f. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je pregledal dokaze, ki so jih v preteklih letih zagotovile države članice, ter ugotovil (18), da so stopnje preživetja verjetno podobne stopnjam preživetja pri ribolovu z zaporno plavarico in da so podporni dokazi podobni dokazom, ki upravičujejo druge izjeme, vključene v predhodnih načrtih za zavržke. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba izjemo ohraniti.

(24)

Za jugozahodne vode bi se morale uporabljati naslednje izjeme od obveznosti iztovarjanja zaradi visoke stopnje preživetja.

(25)

Delegirana uredba (EU) 2019/2237 je vključevala izjemo od obveznosti iztovarjanja za škampa, ulovljenega s pridnenimi vlečnimi mrežami na podobmočjih ICES 8 in 9, ter za okatega ribona, ulovljenega z orodjem za obrtni ribolov „voracera“ v razdelku ICES 9a. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih preučil izjemo za škampa in ugotovil (19), da so dokazi zanesljivi. Za okatega ribona je STECF v prehodnih ocenah (20) ugotovil, da študije zagotavljajo razmeroma dobre znanstvene dokaze glede preživetja okatega ribona. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba ti izjemi ohraniti.

(26)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2237 je bila odobrena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za ražo, ulovljeno s kakršnim koli orodjem na podobmočjih ICES 8 in 9. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je ugotovil (21), da obstajajo velika prizadevanja za obravnavanje podatkovnih vrzeli, pri čemer več projektov še vedno poteka. Vendar pa velja, da so potrebne izboljšave na področju zbiranja podatkov. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022, predložiti dodatne znanstvene dokaze iz potekajočih projektov. Izjemo bi bilo zato treba ohraniti.

(27)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2237 je bila odobrena izjema za cvetasto ražo, ulovljeno s trislojnimi mrežami na podobmočjih ICES 8 in 9 ter s pridnenimi vlečnimi mrežami na podobmočju ICES 8. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je analiziral dokaze ter ugotovil (22), da obstajajo velika prizadevanja za obravnavanje podatkovnih vrzeli in da veliko število projektov še vedno poteka. Vendar pa velja, da so potrebne izboljšave na področju zbiranja podatkov. Ker se je v preteklosti izkazalo, da so stopnje preživetja cvetaste raže nižje od stopenj preživetja drugih raž, bi bilo treba za cvetasto ražo, ulovljeno s trislojnimi mrežami na podobmočjih ICES 8 in 9, ohraniti do 31. decembra 2022, za cvetasto ražo, ulovljeno s pridnenimi vlečnimi mrežami na podobmočju ICES 8, pa do 31. decembra 2021. Države članice bi morale čim prej predložiti dodatne znanstvene informacije iz potekajočih projektov.

(28)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2237 je bila odobrena izjema zaradi visoke stopnje preživetja za okatega ribona, ulovljenega z orodjem za obrtni ribolov „voracera“ v razdelku ICES 9a ter s trnki in vrvicami na podobmočjih ICES 8 in 10 ter v razdelku ICES 9a. Države članice so zahtevale, naj se ta izjema ohrani, in predložile nove dokaze. Vendar pa velja, da so potrebne izboljšave na področju zbiranja podatkov. STECF je opozoril (23), da več znanstvenih projektov v zvezi s preživetjem, načrtovanih za obdobje 2019–2020, zaradi omejitev pri pridobivanju materiala ni bilo izvedenih. Izjema se lahko odobri do 31. decembra 2022. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022, predložiti dodatne znanstvene informacije, ki podpirajo izjemo.

(29)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1394/2014 (24) je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za sardona, šura in skušo pri priobalnem ribolovu z zaporno plavarico, če mreža ni v celoti na krovu ribiškega plovila. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani, in predložile nove dokaze. STECF je ugotovil (25), da so dokazi pokazali visoke stopnje preživetja za sardona, šura in skušo, kadar je čas od trenutka, ko se ribe znajdejo v mreži, do izpusta ocenjen na manj kot 5 minut, kar je ocenjeni čas, v katerem se ribe zadržujejo v mreži v dejanskih ribolovnih okoliščinah. Zato bi bilo treba izjemo ohraniti.

(30)

Za severozahodne vode bi se morale uporabljati naslednje izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja.

(31)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih pregledal dokaze, ki so jih zagotovile države članice, in ugotovil (26), da so argumenti, da je ravnanje z nenamernim ulovom povezano z nesorazmernimi stroški, utemeljeni. Ker se okoliščine niso spremenile, je primerno, da se ohranijo izjeme de minimis za:

(32)

Delegirana uredba (EU) 2019/2239 je vključevala izjemo de minimis za vahnjo, ulovljeno s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa 80 mm ali več, v razdelkih ICES 7b–7c in 7e–7k. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF (27) je pregledal nove dokaze, ki so jih predložile države članice, ter ugotovil, da je vahnja na tem območju vrsta z visokim tveganjem za omejevanje ribolova. Vendar je STECF tudi opozoril, da sta trska in mol v Keltskem morju že močno izčrpana, in svetoval, naj se zmanjša raven nenamernega ulova teh vrst. Izjema se zato lahko odobri za pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več in potegalke, z izjemo vlečnih mrež z gredjo in usmerjenega ribolova škampa, za plovila, ki lovijo škampa, z velikostjo mrežnega očesa najmanj 80 mm za usmerjeni ribolov škampa, ter za vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80 mm ali več in s flamsko ploskvijo. Ta izjema bi se morala ohraniti do 31. decembra 2022.

(33)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema de minimis za mešani pridneni ribolov s plovili, ki lovijo navadno peščeno kozico in uporabljajo vlečne mreže z gredjo, v razdelku ICES 7a. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je v preteklih letih pregledal dokaze, ki so jih predložile države članice, ter ugotovil (28), da je izjema za to vrsto ribolova dobro dokumentirana v Severnem morju in da je verjetno, da je ribolov v Severnem morju reprezentativen za ribolov v Irskem morju. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba izjemo ohraniti.

(34)

Z Delegirano uredbo (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema de minimis za merjaščevko, ulovljeno s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže, v razdelkih ICES 7b–7c in 7f–7k. Države članice so zahtevale, naj se ta izjema ohrani. STECF je pregledal nove podatke, ki so jih predložile države članice, in ugotovil (29), da pri zadevnem ribolovu obstajajo dokazi o povečanih stroških, povezanih z ravnanjem z nenamernim ulovom in njegovim shranjevanjem. Vendar pa bi moralo biti izboljšanje selektivnosti prednostna naloga. Ta izjema bi se morala ohraniti do 31. decembra 2022. Zadevne države članice bi morale čim prej, najpozneje pa do maja 2022, predložiti dodatne dokaze, ki podpirajo to izjemo.

(35)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema de minimis za krilatega romba pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ulovljenega s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm, na podobmočju ICES 7, in pod posebnimi pogoji s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral nove podatke, ki so jih predložile države članice, in ugotovil (30), da obstajajo dokazi o dodatnih stroških pri ravnanju z nenamernim ulovom. To izjemo bi bilo treba ohraniti dve leti, pri čemer bi bilo treba določiti dodatne specifikacije, da bi se omogočilo dodatno zbiranje podatkov. Zadevne države članice bi morale čim prej, najpozneje pa do maja 2021, predložiti dodatne dokaze, ki podpirajo to izjemo.

(36)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema de minimis za morskega lista, ulovljenega s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa 80–119 mm in večjo selektivnostjo (flamska ploskev), v razdelkih ICES 7a, 7j in 7k. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral nove dokaze, ki so jih predložile države članice, in ugotovil (31), da so v zvezi z ribolovnim orodjem potrebne dodatne tehnične specifikacije. To izjemo bi bilo treba ohraniti dve leti, a le za razdelek ICES 7a, države članice pa bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022, predložiti dokaze, ki podpirajo izjemo.

(37)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema de minimis za veliko srebrenko, ulovljeno s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več, v razdelku ICES 5b in na podobmočju ICES 6. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral nove podatke, ki so jih predložile države članice, ter ugotovil (32), da obstajajo dokazi o povečanih stroških, povezanih z ravnanjem z nenamernim ulovom in njegovim shranjevanjem. To izjemo bi bilo treba ohraniti dve leti, države članice pa bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022, predložiti dodatne dokaze, ki podpirajo to izjemo.

(38)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema de minimis za skušo in šura, ulovljena pri mešanem pridnenem ribolovu s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže, potegalke in vlečne mreže z gredjo, na podobmočju ICES 6 in v razdelkih ICES 7b–7k. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral nove podatke, ki so jih predložile države članice, in ugotovil, da obstajajo dokazi o povečanih stroških, povezanih z ravnanjem z nenamernim ulovom, kot je bilo ugotovljeno pri predhodnih ocenjevanjih. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba izjemo ohraniti dve leti, države članice pa bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja 2022, predložiti dodatne dokaze, ki podpirajo izjemo.

(39)

Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/2239 je bila odobrena izjema de minimis za vahnjo pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ulovljeno s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa največ 119 mm, pri ribolovu škampa zahodno od Škotske, v razdelku ICES 6a. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral dokaze, ki so ji predložile države članice, ter ugotovil (33), da ugotovitve iz poročila STECF 19-08 še vedno veljajo in da se zdijo argumenti o nesorazmernih stroških utemeljeni. Glede na trenutne ravni nenamernega ulova v tej vrsti ribolova bi bilo treba izjemo ohraniti, a le za plovila, ki uporabljajo zelo selektivna orodja.

(40)

Z Delegirano uredbo (EU) št. 1393/2014 so bile odobrene izjeme de minimis za ribolov naslednjih pelagičnih vrst:

(41)

Države članice so zahtevale, da se ohrani izjema de minimis za sinjega mola (Micromesistius poutassou) pri industrijskem ribolovu navedene vrste s pelagičnimi vlečnimi mrežami v razdelkih ICES 5b, 6 in 7, pri katerem se s predelavo ulova na krovu proizvaja osnova surimija. STECF je v preteklih letih to izjemo analiziral pozitivno (34), izjema pa je bila odobrena zaradi težav z izboljšanjem selektivnosti. Ker se okoliščine v ribolovu niso spremenile, bi bilo treba izjemo ohraniti. Države članice bi morale do 1. maja 2023 zagotoviti dokaze o ribolovnih vzorcih.

(42)

Države članice so zahtevale, da se ohrani izjema de minimis za belega tuna (Thunnus alalunga) pri ribolovu navedene vrste s pelagičnimi vlečnimi mrežami za vleko v paru na podobmočju ICES 7. STECF je analiziral dokaze o nesorazmernih stroških shranjevanja nenamernega ulova in ravnanja z njim, ki so jih v preteklih predložile države članice, ter ugotovil (35), da je zahteva povezana z izgubo ulova, primernega za trg. Države članice so izpostavile stroške shranjevanja in ravnanja z ulovom na morju in na obali. Ker se okoliščine v ribolovu niso spremenile, bi bilo treba izjemo ohraniti. Države članice bi morale do 1. maja 2023 zagotoviti dokaze o ribolovnih vzorcih.

(43)

Države članice so zahtevale, da se ohrani izjema de minimis za skušo, šura, sleda in mola pri pelagičnem ribolovu s plovili s pelagičnimi vlečnimi mrežami do 25 metrov skupne dolžine v razdelku ICES 7d, pri katerem se uporabljajo pelagične vlečne mreže s širilkami. STECF je analiziral dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, in ugotovil (36), da utemeljeni kvalitativni argumenti podpirajo izjemo na podlagi nesorazmernih stroškov. Ker se okoliščine v ribolovu niso spremenile, bi bilo treba izjemo ohraniti. Države članice bi morale do 1. maja 2023 zagotoviti dokaze o ribolovnih vzorcih.

(44)

Za jugozahodne vode bi se morale uporabljati naslednje izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja.

(45)

Delegirana uredba (EU) 2019/2237 je vključevala izjemo de minimis za:

(46)

Delegirana uredba (EU) 2019/2237 je vključevala izjemo de minimis za osliča, ulovljenega z vlečnimi mrežami in potegalkami na podobmočjih ICES 8 in 9. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je analiziral nove dokaze, ki so jih države članice predložile leta 2020. STECF je ugotovil (37), da je analiza dodatnih stroškov kot posledice ravnanja z nenamernim ulovom prilagojena flotam, ki lovijo osliča, ter da rezultati kažejo, da se bosta čas ravnanja z nenamernim ulovom in čas njegovega izločanja podaljšala. Dokazi so celoviti in zadostni za podporo izjeme, ki bi jo bilo treba ohraniti. Izjemo bi bilo treba odobriti tudi za osliča in morskega lista, ulovljena s plovili, ki uporabljajo pelagične vlečne mreže za vleko v paru in vlečne mreže s širilkami.

(47)

Delegirana uredba (EU) 2019/2237 je vključevala izjemo de minimis za morskega lista, ulovljenega z vlečnimi mrežami z gredjo in pridnenimi vlečnimi mrežami v razdelkih ICES 8a in 8b, ter za morskega lista, ulovljenega s trislojnimi in zabodnimi mrežami v razdelkih ICES 8a in 8b. Države članice so zahtevale, naj se izjemi ohranita. STECF je pregledal dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, in ugotovil (38), da skupno priporočilo vsebuje utemeljene argumente o težavah pri doseganju večje selektivnosti in o nesorazmernih stroških ravnanja z nenamernim ulovom. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba ti izjemi de minimis ohraniti. Izjemo bi bilo treba odobriti tudi za morskega lista, ulovljenega s plovili, ki uporabljajo pelagične vlečne mreže za vleko v paru in vlečne mreže s širilkami.

(48)

Delegirana uredba (EU) 2019/2237 je vključevala izjemo de minimis za sluzoglavke, ulovljene s trnki in vrvicami na podobmočju ICES 10. Države članice so zahtevale, naj se izjema ohrani. STECF je pregledal dokaze, ki so jih v preteklih letih predložile države članice, in ugotovil (39), da predložene informacije vsebujejo utemeljene argumente o tem, da je nadaljnje izboljšanje selektivnosti težko doseči ali da je ravnanje z nenamernim ulovom povezano z nesorazmernimi stroški. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti.

(49)

Delegirana uredba (EU) 2019/2237 je vključevala izjemo de minimis za:

(50)

Delegirana uredba (EU) 2018/2033 je vključevala izjemo de minimis za:

(51)

Države članice so zahtevale, naj se te izjeme ohranijo in naj se odobri izjema za morsko spako, ulovljeno s pelagičnimi vlečnimi mrežami. Države članice so zagotovile podrobno ekonomsko analizo o nesorazmernih stroških nenamernega ulova, ki jo je ocenil STECF (40). STECF je ugotovil, da je študija sicer podrobna in obširna, vendar v pisnem postopku ni mogel v celoti oceniti njene metodologije. Glede na informacije, ki so jih zagotovile države članice, in glede na to, da STECF ni mogel oceniti metodologije študije, bi bilo treba navedene izjeme vključiti v to uredbo. Zadevne države članice bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja vsako leto, predložiti dodatne podatke, ki podpirajo izjemo.

(52)

Delegirana uredba (EU) 2019/2237 je vključevala izjemo de minimis za:

(53)

Države članice so zahtevale, naj se ohrani izjema za mola, ulovljenega z vlečnimi mrežami in potegalkami na podobmočju ICES 8, in naj se odobri izjema za mola, ulovljenega s pelagičnimi vlečnimi mrežami. Države članice so zagotovile nove dokaze. STECF je ugotovil (41), da obstajajo dokazi, da je pri mešanem pridnenem ribolovu, pri katerem se ulovi mol, težko izboljšati selektivnost brez velikih izgub drugega ulova, primernega za trg, in da nove študije potekajo. Izjemo bi bilo treba odobriti za dve leti. Zadevne države članice bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja vsako leto, predložiti dodatne znanstvene informacije iz potekajočih študij.

(54)

Države članice so zahtevale, da se ohrani izjema de minimis za mola, ulovljenega z zabodnimi mrežami na podobmočju ICES 8, in zagotovile nove dokaze. STECF je ugotovil (42), da je izboljšanje selektivnosti pri ribolovu z zabodnimi mrežami težko doseči. Vendar pa so potrebne izboljšave informacij v zvezi z nesorazmernimi stroški. Izjemo bi bilo treba odobriti za dve leti, zadevne države članice pa bi morale čim prej, najpozneje pa do 1. maja vsako leto, predložiti dodatne podatke.

(55)

Delegirana uredba (EU) št. 1394/2014 je vključevala izjeme de minimis za:

(56)

Države članice so zahtevale, naj se izjeme v zvezi z ribolovom pelagičnih vrst ohranijo. Delegirana uredba (EU) št. 1394/2014 je te izjeme določila po tem, ko jih je STECF v preteklih letih pozitivno ocenil (43), izjeme pa so bile odobrene zaradi težav pri izboljšanju selektivnosti za sinjega mola, šura in skušo ter visokih stroškov ravnanja z nenamernim ulovom v primeru belega tuna in sardona. Ker se okoliščine niso spremenile, bi bilo zato treba izjemo ohraniti.

(57)

Na podlagi novih skupnih priporočil je Delegirano uredbo (EU) 2019/2239 in Delegirano uredbo (EU) 2019/2237 primerno razveljaviti in ju nadomestiti z novo uredbo.

(58)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2021 –

(1)

Uredba (EU) št. 576/2013 določa zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali v državo članico. Zlasti člen 13 navedene uredbe določa, da mora Komisija sprejeti dva seznama ozemelj in tretjih držav, iz katerih se lahko hišne živali s seznama v delu A Priloge I k navedeni uredbi, namreč psi, mačke in beli dihurji, lahko premikajo v državo članico za netrgovske namene.

(2)

Pogoji za netrgovske premike hišnih živali v državo članico se razlikujejo glede na razmere na ozemlju ali v tretji državi izvora. Ob upoštevanju njihovega posebnega položaja se lahko tretje države ali ozemlja uvrstijo na seznam v skladu s členom 13(1) ali (2) Uredbe (EU) št. 576/2013.

(3)

V delu 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 577/2013 (2) je določen seznam ozemelj in tretjih držav iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 576/2013.

(4)

Glede na to, da se prehodno obdobje iz Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) konča 31. decembra 2020, je Združeno kraljestvo Komisiji predložilo vlogo za uvrstitev na seznam, skupaj s kronsko odvisnimi ozemlji Guernsey, Otok Man in Jersey, v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013. Komisija je vlogo ocenila in preverila, da Združeno kraljestvo ter kronsko odvisna ozemlja Guernsey, Otok Man in Jersey v zvezi z domačimi živalmi s seznama v delu A Priloge I k Uredbi (EU) št. 576/2013 izpolnjujejo merila iz člena 13(2) Uredbe (EU) št. 576/2013 in bi jih bilo zato treba uvrstiti na seznam v delu 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013, brez poseganja v uporabo prava Unije za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko v skladu s členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski k sporazumu o izstopu v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu.

(5)

Del 2 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 577/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ker se prehodno obdobje iz sporazuma o izstopu konča 31. decembra 2020, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/772 (2) določa pravila za uporabo preventivnih zdravstvenih ukrepov za nadzor okužbe z Echinococcus multilocularis pri psih, namenjenih za netrgovske premike na ozemlje ali dele ozemlja nekaterih držav članic. Zlasti člen 2 navedene delegirane uredbe določa pravila za kategorizacijo držav članic ali njihovih delov glede okužbe z Echinococcus multilocularis in ugotavlja pogoje, ki jih morajo države članice izpolnjevati, da ostanejo opravičene do uporabe navedenih preventivnih zdravstvenih ukrepov.

(2)

V Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/878 (3) so navedene države članice ali del ozemelj držav članic, ki izpolnjujejo pravila za kategorizacijo glede okužbe z Echinococcus multilocularis, določena v Delegirani uredbi (EU) 2018/772. Seznam držav članic ali delov ozemlja držav članic, ki izpolnjujejo pravila za kategorizacijo iz člena 2(3) Delegirane uredbe (EU) 2018/772, je določen v delu 2 Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/878.

(3)

V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (sporazum o izstopu) ter zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, se Uredba (EU) št. 576/2013, kot tudi akti Komisije, ki na njej temeljijo, še naprej uporablja za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko po koncu prehodnega obdobja.

(4)

Celotno ozemlje Združenega kraljestva je trenutno navedeno v delu 2 Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/878. Zato bi bilo treba spremeniti del 2 navedene priloge z nadomestitvijo vnosa, ki se nanaša na Združeno kraljestvo, z vnosom, ki se nanaša na Združeno kraljestvo v zvezi s Severno Irsko.

(5)

Ker se prehodno obdobje iz sporazuma o izstopu konča 31. decembra 2020, bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Italije za registracijo imena „Mozzarella di Gioia del Colle“ kot zaščitene označbe porekla (ZOP) objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je 19. decembra 2019 prejela ugovor in povezani utemeljen ugovor Nemčije. Dne 13. januarja 2020 ju je posredovala Italiji.

(3)

Komisija je proučila ugovor Nemčije in ugotovila, da je dopusten. Beseda „mozzarella“, ki je del imena „Mozzarella di Gioia del Colle“, je enaka kot ime, ki se v Nemčiji uporablja za vrsto sira, ki se tam proizvaja in trži v komercialnem obsegu. V ugovoru je navedeno, da imena „Mozzarella di Gioia del Colle“ ni mogoče registrirati kot zaščiteno označbo porekla v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ker ne izpolnjuje zahtev iz navedene uredbe, saj se ime „mozzarella“ šteje za generično in zato ne izpolnjuje pogojev za registracijo. V ugovoru je navedeno, da zahtevek za registracijo imena „Mozzarella di Gioia del Colle“ ne izpolnjuje pogoja iz člena 5 in člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, saj niti kakovost niti značilnosti sira niso pretežno ali izključno posledica določenega geografskega okolja z njegovimi lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki. V ugovoru je tudi navedeno, da bi registracija predlaganega imena „Mozzarella di Gioia del Colle“ ogrozila obstoj identičnega imena („mozzarella“) in obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na nemškem trgu vsaj pet let pred datumom objave zahtevka za registracijo imena „Mozzarella di Gioia del Colle“. Nadalje je v ugovoru navedeno, da je ta zahtevek za registracijo v nasprotju z registracijo imena „mozzarella“ kot zajamčene tradicionalne posebnosti brez pridržanja imena (Uredba (ES) št. 2527/98).

(4)

Komisija je z dopisom z dne 12. februarja 2020 zainteresirani strani pozvala, naj začneta ustrezna posvetovanja, da bi dosegli dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(5)

Vendar zaradi upravne napake strani nista prejeli dopisa Komisije z dne 12. februarja 2020. Nemčija je 14. oktobra 2020 uradno prejela povabilo, naj začne ustrezna posvetovanja za dosego dogovora. Italija je povabilo uradno prejela 26. oktobra 2020.

(6)

Čeprav je že marca 2020 prišlo do izmenjav in pomembnega dogovora o registraciji imena „Mozzarella di Gioia del Colle“, sta strani uradni dogovor dosegli šele novembra 2020. Italija je Komisijo o dogovoru obvestila 9. novembra 2020.

(7)

Italija in Nemčija sta potrdili, da zaščita označbe „Mozzarella di Gioia del Colle“ ne bi smela zajemati samo imena „mozzarella“, pač pa sestavljeno ime „Mozzarella di Gioia del Colle“ kot celoto. Z zahtevkom za registracijo imena „Mozzarella di Gioia del Colle“ Italija ni imela namena pridržati uporabe izraza „mozzarella“.

(8)

Poleg tega sta se strinjali, da bi morale izrazu „mozzarella“ v specifikaciji proizvoda in v enotnem dokumentu vedno slediti besede „di Gioia del Colle“, kar bi pomenilo, da se zaščita nanaša samo na to sestavljeno ime. Specifikacija proizvoda in enotni dokument sta bila ustrezno spremenjena.

(9)

Ker je dogovor med Italijo in Nemčijo v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zakonodajo Unije, bi bilo treba upoštevati njegovo vsebino.

(10)

Italija in Nemčija sta predlagali tudi, naj se v to uredbo vključi sprotna opomba, v kateri je pojasnjeno, da se ne zahteva zaščita imena „mozzarella“. Vendar bi bilo treba zaradi jasnosti in pravne varnosti izjavo o statusu zaščite določenega izraza prenesti neposredno v operativni del te uredbe.

(11)

Po pojasnilu iz člena te uredbe o statusu izraza „mozzarella“ postane trditev, ki temelji na neskladnosti tega zahtevka z registracijo izraza „mozzarella“ kot zajamčene tradicionalne posebnosti brez pridržanja imena, neveljavna.

(12)

Komisija je 17. januarja 2020 prejela ugovor konzorcija za obča imena živil (Consortium for Common Food Names – CCFN; v nadaljnjem besedilu: CCFN) in ameriškega sveta za izvoz mlečnih izdelkov (U.S. Dairy Export Council – USDEC; v nadaljnjem besedilu: USDEC). Ugovor je 21. januarja 2020 posredovala Italiji. Komisija je v predpisanem roku, in sicer 17. marca 2020, prejela utemeljen ugovor.

(13)

Ugovor CCFN in USDEC je proučila in ugotovila, da je dopusten. Izraz „mozzarella“, ki je del imena „Mozzarella di Gioia del Colle“, je enak kot izraz, ki se uporablja za vrsto sira, za katero obstaja veljaven standard Codex Alimentarius (Codex Stan 262-2006). V ugovoru je navedeno, da imena „Mozzarella di Gioia del Colle“ ni mogoče registrirati kot zaščiteno označbo porekla v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012, ker je ime „mozzarella“ splošen izraz ter zahtevek ne vključuje zagotovila, da se zaščita ne zahteva za ta izraz in da bo ta splošni izraz ostal v prosti uporabi. Poleg tega sta CCFN in USDEC izrazila pomisleke glede postopka, ki se izvaja na ravni države članice v zvezi z domnevno spremembo imena proizvoda, kar naj bi kršilo pogoje iz člena 5 in člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(14)

Komisija je z dopisom z dne 8. aprila 2020 zainteresirane strani pozvala, naj začnejo ustrezna posvetovanja, da bi dosegle dogovor v skladu s svojimi notranjimi postopki.

(15)

Italija ter CCFN in USDEC so potrdili, da bi morala biti označba „Mozzarella di Gioia del Colle“ zaščitena kot celota, samo ime „mozzarella“ pa se lahko še naprej uporablja pri označevanju ali predstavitvah na ozemlju Unije, če se spoštujejo načela in pravila, ki se uporabljajo v pravnem redu Unije.

(16)

Vendar CCFN in USDEC nista dala končnega soglasja, ker jima Italija ni omogočila dostopa do dokumentov iz nacionalnega postopka in ker ni potrdila prostega statusa imena „mozzarella“ za prihodnje zahteve za zaščito imena „Mozzarella di Gioia del Colle“ zunaj EU.

(17)

Ker je delni dogovor med Italijo ter CCFN in USDEC v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 1151/2012 in zakonodajo Unije, bi bilo treba upoštevati njegovo vsebino.

(18)

Kar zadeva preostalo, je Komisija preverila, da se je postopek, izveden na ravni države članice, nanašal na ime iz zahtevka ter da se je navedeno ime v skladu s členom 7(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 uporabljalo pri trgovanju in v skupnem jeziku za opis specifičnega proizvoda.

(19)

Morebitni prihodnji zahtevki za zaščiteno označbo porekla „Mozzarella di Gioia del Colle“ zunaj EU ne spadajo v področje uporabe Uredbe (EU) št. 1151/2012.

(20)

Zaščita se ne zahteva za sam izraz „mozzarella“.

(21)

Zato bi morala biti označba porekla „Mozzarella di Gioia del Colle“ (ZOP) zaščitena kot celota, za izraz „mozzarella“ pa bi bilo treba še naprej dovoliti uporabo na ozemlju Unije, če se spoštujejo načela in pravila, ki se uporabljajo v pravnem redu Unije. Prečiščeno besedilo enotnega dokumenta bi bilo treba objaviti v informativne namene.

(22)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov –

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je treba upoštevati v navedeni prilogi. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila nazadnje spremenjena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/1780 (5), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Litvi in Slovaškem.

(2)

Od datuma sprejetja Izvedbenega sklepa (EU) 2020/1780 je prišlo do novih pojavov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v Romuniji in pri divjih prašičih na Poljskem.

(3)

Decembra 2020 je bilo ugotovljenih več izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Bistriţa-Năsăud v Romuniji, ki je trenutno navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ti izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomenita povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Romuniji, ki je trenutno navedeno v delu II navedene priloge in so ga prizadeli ti nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu II navesti v delu III navedene priloge.

(4)

Decembra 2020 je bil ugotovljen primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v okrožju Iławski na Poljskem, na območju, ki je trenutno navedeno v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Ta primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je navedeno v delu I Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU in ga je prizadel ta nedavni primer afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge, prav tako pa je treba ponovno opredeliti in razširiti trenutne meje iz dela I, da bi se upošteval ta nedavni primer.

(5)

Poleg tega je bil decembra 2020 ugotovljen primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču v okrožju Grójecki na Poljskem, in sicer na območju, ki je navedeno v delu II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU, v neposredni bližini območja, ki je trenutno navedeno v delu I Priloge k navedenemu sklepu. Ta nov primer afriške prašičje kuge pri divjem prašiču pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, trenutno navedeno v delu I navedene priloge, ki je v neposredni bližini območja, navedenega v delu II, ki ga je prizadel ta nedavni primer afriške prašičje kuge, zdaj namesto v delu I navesti v delu II navedene priloge, prav tako pa je treba ponovno opredeliti in razširiti trenutne meje iz dela I, da bi se upošteval ta nedavni primer.

(6)

Po nedavnih izbruhih afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v Romuniji, nedavnih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na Poljskem ter ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v Uniji je bila regionalizacija v teh državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi krepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(7)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemioloških razmerah afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Romuniji razmejiti dovolj veliko novo območje z visokim tveganjem ter ga ustrezno navesti v delu III Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Poleg tega bi bilo treba na Poljskem razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem ter jih ustrezno navesti v delih I in II Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU.

(8)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU iz tega sklepa začnejo veljati čim prej.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –