Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10813 – BLACKSTONE / CPP INVESTMENTS / ADVARRA)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 230/01)

Komisija se je 16. avgusta 2022 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32022M10813. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.10834 – AGROFERT / BOREALIS NITRO)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 230/02)

Komisija se je 13. marca 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (https://competition-cases.ec.europa.eu/search). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M10834. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva M.11127 – TA / ANACAP / MANAGERS 2 / MRH TROWE)

(Besedilo velja za EGP)

(2023/C 230/03)

Komisija se je 12. junija 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11127. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

SPOROČILO KOMISIJE

Smernice državam članicam za pripravo nacionalnih strateških časovnih načrtov za digitalno desetletje

(2023/C 230/04)

Kazalo

DEL I:

UVOD

5

1.

Okvir politike – program politike digitalnega desetletja

5

2.

Cilj in struktura tega dokumenta

6

3.

Časovnica

6

DEL II:

PODROČJE UPORABE, SPLOŠNA NAČELA IN VSEBINA NACIONALNIH ČASOVNIH NAČRTOV

7

1.

Področje uporabe in splošna načela

7

2.

Vsebina nacionalnih časovnih načrtov

8

2.1.

Analiza sedanjega stanja digitalne preobrazbe glede na okoliščine v posameznih državah članicah

8

2.2.

Nacionalne začrtane poti in ciljne vrednosti za prispevanje k doseganju digitalnih ciljev EU

8

2.3.

Politike, ukrepi in dejavnosti za doseganje digitalnih ciljev

9

2.4.

Politike, ukrepi in dejavnosti za prispevanje k doseganju splošnih ciljev

10

2.5.

Sodelovanje na ravni EU

11

2.5.1.

Večdržavni projekti in skupne zaveze

11

2.5.2.

Olajševalni dejavniki na ravni EU

11

2.6.

Vključenost deležnikov

11

2.7.

Splošni učinek in sklep

11

PRILOGA I –

Predloga za nacionalne časovne načrte

12

DEL I: UVOD

1.   Okvir politike – program politike digitalnega desetletja

Pobudo za digitalno desetletje je začela predsednica von der Leyen v govoru o stanju v Uniji leta 2020, da bi zagotovila, da EU lahko oblikuje svojo digitalno preobrazbo v skladu s svojimi vrednotami in strateškimi interesi.

V sporočilu o digitalnem kompasu, v katerem so predstavljeni vizija in poti za digitalno preobrazbo EU do leta 2030, sta bila določena pristop in načrt z jasno opredeljenimi cilji za leto 2030 in načeli. Cilj je pospešiti digitalno preobrazbo Unije in zagotoviti njeno skladnost z vrednotami EU ter tako okrepiti vodilni položaj na digitalnem področju, hkrati pa spodbujati na človeka osredotočene, vključujoče, pregledne, odprte, prosto dostopne in trajnostne digitalne politike, temelječe na temeljnih pravicah, ki bi opolnomočile ljudi in podjetja.

Za uresničitev te skupne vizije je v Sklepu (EU) 2022/2481 o vzpostavitvi „programa politike Digitalno desetletje do leta 2030“ (1) določena skupna zaveza Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije in držav članic za sodelovanje in ravnanje v isti smeri, da bi dosegli digitalno preobrazbo EU. V Sklepu so predvideni splošni cilji in specifični digitalni cilji, ki jih mora EU doseči do leta 2030.

V programu je določen tudi okvir strukturiranega upravljanja med Komisijo in državami članicami, da bi EU skupaj dosegla svoj cilj. Postopek izvajanja se začne tako, da Komisija skupaj z državami članicami pripravi predvidene začrtane poti za vsak digitalni cilj na ravni EU. Nato bodo države članice predlagale nacionalne strateške časovne načrte za digitalno desetletje (v nadaljevanju: nacionalni časovni načrti), v katerih bodo določile svoje prispevke k doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev ter opisale politike, ukrepe in dejavnosti za njihovo skupno doseganje. Dejanski napredek pri doseganju vsakega od ciljev za leto 2030 se bo spremljal zlasti prek indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (v nadaljevanju: indeks DESI), ki vključuje letno izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami. Letno „poročilo o stanju digitalnega desetletja“, ki ga mora sprejeti Komisija, bo vključevalo indeks DESI, ovrednotenje napredka pri doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev na ravni EU, oceno osnovnih trendov na nacionalni ravni ter priporočila politik, ukrepov in dejavnosti. Poleg tega bo vzpostavljen strukturiran okvir sodelovanja za skupno razpravo o napredku na ravni EU in obravnavanje področij, na katerih ni bil dosežen zadosten napredek, vključno s skupnimi zavezami med Komisijo in državami članicami ter večdržavnimi projekti.

Poleg tega, kot je bilo napovedano v sporočilu o digitalnem kompasu (2), so Komisija, Svet in Evropski parlament sprejeli Deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih (3) za digitalno desetletje, ki jo je treba upoštevati v postopku sodelovanja za doseganje splošnih ciljev.

„Člen 7 sklepa o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 Nacionalni strateški časovni načrti za digitalno desetletje 1. Vsaka država članica Komisiji do 9. oktobra 2023 predloži svoj nacionalni časovni načrt. Nacionalni časovni načrti so skladni s splošnimi cilji in digitalnimi cilji ter prispevajo k njihovi dosegi na ravni Unije. Države članice upoštevajo ustrezne sektorske pobude in spodbujajo skladnost z njimi. 2. Vsak nacionalni časovni načrt vsebuje naslednje: (a) glavne načrtovane, sprejete in izvedene politike, ukrepe in dejavnosti, ki prispevajo k doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev; (b) nacionalne predvidene začrtane poti, ki prispevajo k doseganju ustreznih digitalnih ciljev, [določenih v členu 4,] merljivih na nacionalni ravni, medtem ko se regionalna razsežnost, kadar je to mogoče, odraža v nacionalnih časovnih načrtih; (c) časovni okvir in pričakovani učinek načrtovanih, sprejetih in izvedenih politik, ukrepov in dejavnosti iz točke (a) na doseganje splošnih ciljev in digitalnih ciljev. 3. Politike, ukrepi in dejavnosti iz odstavka 2 navajajo eno ali več od naslednjega: (a) ustrezno pravo Unije, ki se neposredno uporablja, ali nacionalno pravo; (b) sprejeto eno ali več zavez za sprejetje teh politik, ukrepov ali dejavnosti; (c) dodeljena javna finančna sredstva; (d) mobilizirane človeške vire; (e) vse druge ključne omogočitvene dejavnike, povezane z doseganjem splošnih ciljev in digitalnih ciljev, ki jih te politike, ukrepi in dejavnosti vključujejo. 4. Države članice v svojih nacionalnih časovnih načrtih zagotovijo oceno naložb in virov, potrebnih za prispevanje k doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev, ter splošni opis virov teh naložb, bodisi zasebnih ali javnih, po potrebi vključno z načrtovano uporabo programov in instrumentov Unije. V nacionalne časovne načrte so lahko vključeni predlogi večdržavnih projektov. [...]“

Nacionalni časovni načrti, ki so predmet teh smernic, so ključni instrumenti za učinkovito in uspešno sodelovanje med Komisijo in državami članicami. Prenesli bodo vizijo in smer digitalne preobrazbe EU glede na okoliščine v posameznih državah članicah, ki jih bodo pozvali, naj pripravijo celovit in sintetičen pregled, ki bo zajemal obdobje do leta 2030.

2.   Cilj in struktura tega dokumenta

V členu 7(7) sklepa o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 se od Komisije zahteva, da državam članicam zagotovi smernice in podporo pri pripravi njihovih nacionalnih časovnih načrtov, da bi spodbudila dosleden in primerljiv pristop po vsej EU ter olajšala pripravo njihovih nacionalnih časovnih načrtov. Namen teh smernic je določiti predlagano skupno strukturo za nacionalne časovne načrte in zlasti skupne elemente, ki bi jih morali vključevati vsi nacionalni časovni načrti.

Naslednji oddelki vsebujejo:

—	pregled področja uporabe in splošna načela za opredelitev nacionalnih časovnih načrtov (del II, poglavje 1).

—

pričakovano vsebino nacionalnih časovnih načrtov (del II, poglavje 2). Poglavje 2 je strukturirano po oddelkih, ki jih bo treba vključiti v nacionalne časovne načrte. Države članice so pri predložitvi svojih nacionalnih časovnih načrtov pozvane k uporabi predloge, ki je priložena temu dokumentu (Priloga I).

3.   Časovnica

V skladu s členom 7 programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 morajo biti nacionalni časovni načrti Komisiji predloženi najpozneje devet mesecev po začetku veljavnosti Sklepa, tj. do 9. oktobra 2023.

V petih mesecih od objave drugega poročila o stanju digitalnega desetletja in vsako drugo leto po tem bi bilo treba predložiti prilagoditve nacionalnih časovnih načrtov.

DEL II: PODROČJE UPORABE, SPLOŠNA NAČELA IN VSEBINA NACIONALNIH ČASOVNIH NAČRTOV

1.   Področje uporabe in splošna načela

V nacionalnih časovnih načrtih bi bilo treba uporabiti strateški in celovit pristop k digitalni preobrazbi ter uskladiti pristop in vizijo EU z nacionalnim okvirom in prispevati k obravnavanju splošnih ciljev in digitalnih ciljev, določenih v programu politike Digitalno desetletja do leta 2030, na celovit način ob upoštevanju njihove soodvisnosti.

Čeprav bi morale države članice upoštevati svoja izhodišča, posebnosti in področja specializacije, bi morale nacionalne časovne načrte oblikovati z namenom uresničevanja skupno dogovorjenih splošnih ciljev in digitalnih ciljev do leta 2030, določenih v členih 3 in 4 sklepa o programu politike Digitalno desetletje do leta 2030.

Države članice bi morale zlasti določiti svoje nacionalne cilje in nacionalne začrtane poti, da bi prispevale k doseganju vseh ciljev iz člena 4.

Nacionalni časovni načrti bi morali vključevati politike, ukrepe in dejavnosti – vse z opisanim pričakovanim učinkom in časovnimi okviri –, ki lahko vsaki državi članici omogočijo, da prispeva k doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev na ravni EU, zlasti da uresniči svoje začrtane poti. Ko država članica navede te politike, ukrepe in dejavnosti, je tudi pozvana, naj poroča o dejavnostih, izvedenih za spodbujanje Evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje (4).

Če so vzpostavljeni tudi regionalni časovni načrti, jih lahko države članice uskladijo z nacionalnimi časovnimi načrti in jih vključijo vanje, da zagotovijo uresničevanje splošnih ciljev in digitalnih ciljev na svojem celotnem ozemlju. Tudi če regionalni časovni načrti niso vzpostavljeni, bi se morale države članice v besedilu po potrebi sklicevati na regionalno razsežnost (npr. povezljivost na podeželju).

Nacionalni časovni načrti bodo ključno orodje za usklajevanje in skladnost ustreznih digitalnih politik na ravni držav članic in nato na ravni EU. Poleg tega bi morali nacionalni časovni načrti spodbujati evropski semester, zlasti v zvezi z reformami, ki prispevajo k uspešni digitalni preobrazbi do leta 2030. Natančneje, v časovnih načrtih bi bilo treba upoštevati zadnja specifična priporočila za države, izdana v okviru evropskega semestra, in se sklicevati na nacionalne reformne programe, ko je to ustrezno. Nasprotno pa se pričakuje, da bodo evropski semester ter načrti za okrevanje in odpornost prispevali k uresničevanju nacionalnih časovnih načrtov za digitalno desetletje. Poleg tega bi morali biti časovni načrti v skladu z obstoječimi ukrepi in temeljiti na njih. To vključuje ukrepe, opisane v načrtih za okrevanje in odpornost, skupne projekte, kot so pomembni projekti skupnega evropskega interesa ali skupna podjetja, misije in partnerstva Obzorja Evropa ter druge nacionalne digitalne strategije, vključno na primer z ukrepi za izvajanje nabora orodij za povezljivost ali nacionalnih načrtov za širokopasovna omrežja, strategijami za digitalizacijo v nacionalnih strateških načrtih skupne kmetijske politike ali nacionalnimi strategijami za umetno inteligenco, podatke in interoperabilnost oblakov ali z drugimi nacionalnimi časovnimi načrti ali načrti, pomembnimi za digitalno preobrazbo, kot so načrti v okviru energetske unije, s katerimi bi morali ustvarjati sinergije in zagotavljati skladnost.

Nacionalni časovni načrti bi morali zajemati obdobje do konca leta 2030. Pripravljeni bi morali biti po posvetovanju z zasebnimi in javnimi deležniki iz zadevnih držav članic, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati njihove povratne informacije. Države članice bi morale svoje nacionalne časovne načrte posodabljati na dve leti in jih po potrebi prilagajati (npr. predlagati nove politike, ukrepe in dejavnosti; spreminjati opis politik, ukrepov in dejavnosti in/ali nacionalnih začrtanih poti, da bi odražali dosežen napredek). Države članice se zlasti spodbuja, da glede na ugotovitve predlagajo nove politike, ukrepe in dejavnosti, ki vključujejo priporočeno ukrepanje v letnem poročilu o stanju digitalnega desetletja. Poleg tega bi morale v primeru, da ugotovitvam za odpravo znatnih vrzeli in pomanjkljivosti ne sledijo posebne prilagoditve, to ustrezno utemeljiti Če država članica meni, da ukrepanje ni potrebno in da njenega nacionalnega časovnega načrta ni treba posodobiti, mora razloge utemeljiti Komisiji.

Za zagotovitev primerljivosti ter poštenega in doslednega poročanja se države članice odločno spodbuja, da pri pripravi nacionalnih časovnih načrtov upoštevajo predlogo in navedbe v teh smernicah. Poleg tega bi to olajšalo dialog in izmenjave na ravni EU, opredelile pa bi se tudi sinergije. V ta namen je zlasti pomembno, da se nacionalne začrtane poti določijo s ključnimi kazalniki uspešnosti, vzpostavljenimi na ravni EU, in so v skladu s predvidenimi začrtanimi potmi na ravni EU. Komisija bo te predvidene začrtane poti na ravni EU pripravila v sodelovanju z državami članicami v skladu s členom 5(3) sklepa o programu politike digitalnega desetletja do leta 2030. .

Predlagana skupna dolžina nacionalnih časovnih načrtov brez prilog je 50 do 70 strani.

2.   Vsebina nacionalnih časovnih načrtov

Nacionalni časovni načrti bi morali vključevati oddelke in elemente, opisane v nadaljevanju. Ista struktura je predstavljena v predlogi v Prilogi I.

2.1.    Analiza sedanjega stanja digitalne preobrazbe glede na okoliščine v posameznih državah članicah

Nacionalne časovne načrte je treba oblikovati glede na okoliščine v posameznih državah, pri čemer je treba upoštevati različna nacionalna izhodišča, vire, primerjalne prednosti in druge pomembne dejavnike. V ta namen bi moral biti prvi korak splošna analiza, ki zajema elemente, navedene v nadaljevanju:

—

Sedanje stanje: koliko dela je država članica že opravila na področju digitalne preobrazbe, zlasti glede splošnih ciljev in digitalnih ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2030, ob upoštevanju digitalnih pravic in načel. Države članice bi morale analize osnovati na dejstvih in številkah ter se sklicevati na uradne nacionalne statistike, statistike EU in mednarodne statistike ter opisati sedanje razmere in trende v zadnjih letih. Nacionalni časovni načrti bi morali, kadar je to mogoče, napotovati na kazalnike indeksa digitalnega gospodarstva in družbe, zlasti na ključne kazalnike uspešnosti za cilje digitalnega desetletja, da bi opisali sedanje razmere in trende v zadnjih letih v zvezi z glavnimi točkami, določenimi v členu 4 programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 – digitalna znanja in spretnosti, infrastruktura, vključno s povezljivostjo, digitalizacija podjetij in digitalne javne storitve, vključno z njihovo dostopnostjo. V navedenem oddelku bi morali biti opredeljeni ključni dejavniki, ki prispevajo k uspešnosti države članice, brez nujne razčlenjene analize za vsak splošni cilj in digitalni cilj, treba pa bi bilo izpostaviti najpomembnejše nacionalne posebnosti. Te lahko vključujejo digitalne ekosisteme, strateške dobavne verige, tržno dinamiko in ključne akterje na trgu.

—

Izzivi, s katerimi se spopada država članica, in ovire, ki otežujejo napredek: z analizo bi bilo treba opredeliti glavne vrzeli in pomanjkljivosti na področju digitalne preobrazbe, zlasti v zvezi s splošnimi cilji in digitalnimi cilji, ter analizirati ključne dejavnike, ki jih podpirajo, vključno z družbeno-gospodarskimi dejavniki, pa tudi zakonodajne in regulativne elemente ter elemente politike. Pri tej analizi bi se bilo treba med drugim sklicevati tudi na specifična priporočila za države, izdana v okviru ciklov evropskega semestra od leta 2019.

—

Prednosti in sredstva, ki jih je treba spodbuditi: ta analiza bi morala zajemati obstoječe in potencialne zmogljivosti držav članic ter priložnosti, ki vplivajo na področje digitalne preobrazbe, zlasti na splošne cilje in digitalne cilje Analiza bi morala po potrebi preučiti obstoječe prednosti na posebnih področjih (npr. na podlagi dejavnosti patentiranja v okviru raziskav in razvoja, akademske odličnosti, industrijskih ekosistemov, naborov talentov in strateških naložb), v nacionalnih strategijah, ukrepih politike ter regulativnih ali zakonodajnih ukrepih, ki postavljajo temelj ali so namenjeni povečanju poudarka na zadevnih področjih, ali druge družbeno-gospodarske trende (npr. vedenje uporabnikov, povečano povpraševanje državljanov in podjetij po digitalnih orodjih).

2.2.    Nacionalne začrtane poti in ciljne vrednosti za prispevanje k doseganju digitalnih ciljev EU

Države članice bi morale na podlagi analize svojih nacionalnih okoliščin v nacionalnih časovnih načrtih opisati, kako nameravajo prispevati k doseganju digitalnih ciljev iz člena 4 programa politike Digitalno desetletje do leta 2030. Kot je določeno v členu 7(2), točka (b), Sklepa, morajo države članice v časovnih načrtih določiti tudi svoje nacionalne ciljne vrednosti, opredeljene kot vrednosti, ki jih države članice nameravajo doseči na nacionalni ravni leta 2030, in nacionalne predvidene začrtane poti, ki pomagajo dosegati posamezne digitalne cilje.

Države članice bi morale oceniti nacionalne začrtane poti in pri tem upoštevati, kadar je ustrezno, pretekle časovne vrste ključnih kazalnikov uspešnosti in pričakovani učinek njihovega prispevka, zlasti s politikami, ukrepi in dejavnostmi, ki jih je treba vključiti v nacionalne časovne načrte (glej oddelka 2.4 in 2.5).

Nacionalne ciljne vrednosti, ki jih mora posamezna država članica doseči leta 2030, bi morale biti jasno upravičene. Pri teh ciljnih vrednostih bi se morali upoštevati zmogljivosti držav članic za prispevanje k doseganju digitalnih ciljev, izhodišča, viri, primerjalne prednosti in drugi pomembni dejavniki, vključno z njihovo ravnjo ambicij. Del ciljev je določen na 100 % (npr. 100-odstotna razpoložljivost zelo visokozmogljivih omrežij, 100-odstotna razpoložljivost rešitev elektronske identifikacije) in jih je kot take mogoče doseči le, če jih kot take prevzamejo vse države članice. Za cilje, ki so nižji od 100 % posameznega kvantitativnega cilja (npr. cilji sprejema tehnologije), se države članice spodbuja, naj uporabijo svoje prednosti in sredstva, da zagotovijo pošten prispevek k skupno dogovorjenim ciljem na ravni EU in tudi presežejo ciljno vrednost EU, če je to mogoče.

Analiza bi torej morala zajemati vse cilje iz člena 4, ne glede na okoliščine v posameznih državah članicah.

Nacionalne začrtane poti bodo v skladu s sklepom o programu politike Digitalno desetletje uporabljene kot referenčna točka za oceno napredka države članice pri doseganju ciljev, določenih v njenem nacionalnem časovnem načrtu. Ob upoštevanju tega bi se moral v nacionalnih začrtanih poteh upoštevati splošen pristop, da se zagotovita primerljivost in pregledno spremljanje. Natančneje, vse nacionalne začrtane poti bi morale vključevati ocenjene letne podatkovne točke in biti oblikovane na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti na ravni EU, določenih z izvedbenim aktom, pri čemer bi bilo treba uporabiti iste opredelitve in podatkovne vire, kot so določeni v aktu. Uporabljeni podatki in predpostavke ter pristop modeliranja za oceno predvidenih začrtanih poti bi morali biti jasno in pregledno predstavljeni v nacionalnih časovnih načrtih.

Za dopolnilno analizo je mogoče uporabiti dodatne vire podatkov, da se zagotovijo dodatne informacije in da se dosežen napredek umesti v kontekst.

2.3.    Politike, ukrepi in dejavnosti za doseganje digitalnih ciljev

Kot je določeno v členu 7(3) sklepa o programu politike Digitalno desetletja do leta 2030, bi morali biti v nacionalnih časovnih načrtih podrobno opisane izvedene, sprejete in načrtovane politike, ukrepi in dejavnosti za pomoč pri doseganju ciljev iz člena 4 (5). Da se zagotovi celovit pregled, bi moral biti ta del strukturiran po posameznih digitalnih ciljih.

Poudarek bi moral biti na najpomembnejših dejavnostih v zvezi s posameznim digitalnim ciljem. Poleg tega morajo biti politike, ukrepi in dejavnosti, ki se upoštevajo, dovolj natančni (npr. vključi se lahko strategija, v kateri so določeni konkretni ukrepi, medtem ko raziskovalni ukrepi, kot je naročilo študije, s katero se opredelijo možna področja ukrepanja, niso ustrezni).

Nacionalni časovni načrti bi morali izrecno vključevati strategije, naložbene programe, regulativne in reformno usmerjene ukrepe ali druge ukrepe ter druge elemente iz člena 7(3). V nacionalnih časovnih načrtih bi bilo treba upoštevati in vanje vključiti ukrepe na regionalni ravni, vključno z ukrepi, usmerjenimi v podeželje, kadar je to ustrezno, in zasebne naložbe, kadar je to mogoče.

Države članice se tudi spodbuja, naj vključijo projekte ali pobude, ki jih podpirajo programi EU, zlasti večdržavne projekte (glej oddelek 2.6.1). V navedenih primerih, če je treba nacionalne časovne načrte predložiti pred končnim izborom in/ali sklepom o financiranju, se zadevni ukrepi lahko upoštevajo in kot taki opredelijo v nacionalnem časovnem načrtu.

Kot je prikazano v Prilogi I, bi se moral oddelek o politikah, ukrepih in dejavnostih za doseganje digitalnih ciljev začeti s prvim delom (glej oddelek 3.1 v Prilogi I), v katerem je predstavljen splošen pregled za vsak cilj. Ta del se osredotoča na splošni učinek vseh ustreznih ukrepov na specifični cilj in je omejen na ključne informacije, potrebne za posamezen cilj, npr. skupni dodeljeni proračun, njihov učinek na spoprijemanje z izzivi, specifičnimi za države članice, ali ocenjene skupne potrebne naložbe (6). Metodologijo, uporabljeno za ocenjevanje takih naložbenih potreb, bi bilo treba pojasniti.

Načeloma bi bilo treba eno politiko, ukrep ali dejavnost (v oddelkih v nadaljevanju so povzeti kot „ukrepi“) pripisati enemu samemu digitalnemu cilju. Vendar so lahko nekateri ukrepi medsektorski in prispevajo k več kot enemu cilju. V navedenih primerih bi bilo treba proračun razdeliti in dodeliti ustreznim digitalnim ciljem, da se ohrani realističen pregled skupnega proračuna, namenjenega doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev digitalnega desetletja.

V drugem delu (glej oddelek 3.2 v Prilogi I) bi morali biti ukrepi opisani bolj poglobljeno. Za politike, ukrepe in dejavnosti, ki neposredno prispevajo k doseganju ciljev, bi moralo biti vključeno naslednje:

—

kratek opis ukrepa (vključno s povezavo z digitalnim ciljem in ciljnimi upravičenci) in seznam konkretnih izvedenih/načrtovanih dejavnosti. V nacionalnih časovnih načrtih bi moral biti za vsako dejavnost določen časovni razpored splošnega izvajanja, vključno s pripravljalnimi ukrepi, če so ustrezni;

—	dodeljen ali načrtovan proračun (z razlikovanjem med nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU) ali mobilizirani človeški viri (če so ustrezni);

—	pričakovani učinek in njegov časovni razpored.

Če so navedeni elementi – zlasti časovni razpored ukrepov in jasne povezave s splošnimi cilji in digitalnimi cilji – že zajeti v obstoječih dokumentih in strategijah (npr. v načrtih za okrevanje in odpornost, nacionalnih reformnih programih ali poročilih o izvajanju nabora orodij za povezljivost, nacionalnih digitalnih strategijah, vključno s strategijami o posebnih temah, kot so oblaki, podatki ali umetna inteligenca, ali strategijami, o katerih se razpravlja v okviru strukturiranega dialoga o digitalnem izobraževanju ter znanju in spretnostih), bi morali nacionalni časovni načrti vključevati informacije na ravni ukrepa, kot se zahtevajo v priloženi predlogi, vendar lahko temeljijo na predlogah za dopolnilne informacije, pri čemer se navedejo potrebni sklici. Zagotoviti bi bilo treba skladnost z ustreznimi obstoječimi dokumenti in strategijami (npr. glede področja uporabe, časovnega razporeda in proračuna posameznega ukrepa), razen če so odstopanja utemeljena in pojasnjena.

Države članice so pozvane, naj pripravijo nove ukrepe (poleg ukrepov, ki so že predvideni v obstoječih načrtih ali strategijah ali se že izvajajo) in jih vključijo v svoje nacionalne časovne načrte, vključno z večdržavnimi projekti (za večdržavne projekte glej tudi oddelek 2.6.1).

2.4.    Politike, ukrepi in dejavnosti za prispevanje k doseganju splošnih ciljev

V tem oddelku bi morale države članice opisati ključne politike, ukrepe in dejavnosti, ki pomagajo pri doseganju ciljev iz člena 3 sklepa o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030, pri čemer bi se morala upoštevati Deklaracija o digitalnih pravicah in načelih. Da bi se v časovnem načrtu izognili ponavljanju, bi se bilo treba v tem poglavju sklicevati samo na ukrepe, ki dopolnjujejo ukrepe, povezane s cilji, za katere se predpostavlja, da prispevajo tudi k doseganju ciljev iz člena 3. Poleg tega bi moralo to poglavje izrecno zajemati strategije, naložbene programe ter regulativne in reformno usmerjene ukrepe.

Da bi državam članicam pomagali pri izpolnjevanju te zahteve ter olajšali analizo in primerljivost med nacionalnimi časovnimi načrti in nato z mehanizmom sodelovanja, se predlaga zbiranje politik, ukrepov in dejavnosti po ključnih razsežnostih digitalne preobrazbe, kot so predstavljene v oddelku 4 Priloge I. Čeprav je oddelek jedrnat in se osredotoča na ključne politike, ukrepe in dejavnosti, ki lahko pomagajo pri doseganju ciljev, mora vsebovati kratek opis vsakega ukrepa, vključno s časovnim razporedom in pričakovanim učinkom ter dodeljenim ali načrtovanim proračunom in človeškimi viri, če so ustrezni (za več podrobnosti glej Prilogo I).

Kadar je ustrezno, so države članice pozvane tudi, naj izpostavijo učinek izvedenih ali načrtovanih ukrepov v podporo Evropski deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje ali izpostavijo posebne ukrepe, sprejete ali načrtovane v ta namen.

2.5.    Sodelovanje na ravni EU

2.5.1.   Večdržavni projekti in skupne zaveze

Program politike Digitalno desetletje poudarja vlogo večdržavnih projektov in skupnih zavez v zvezi s pomočjo pri prispevanju k splošnim ciljem in digitalnim ciljem.

Namen tega oddelka je državam članicam zagotoviti pregled obstoječih in morebitnih prihodnjih večdržavnih projektov ter skupnih zavez, ki bi pomagali pri doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev. Vse države članice so pozvane, naj navedejo naslednje:

1)

glede na prvotni seznam področij dejavnosti za večdržavne projekte, kot so opredeljena v Prilogi (7) k programu politike Digitalno desetletje do leta 2030: a. katerim večdržavnim projektom, vključenim na seznam področij za večdržavne projekte, opredeljenih v Prilogi, se država članica zavezuje ali se namerava zavezati v prihodnosti (8), s kratkim opisom navedene zaveze, vključno s predvidenim proračunom, kratko predstavitvijo tega, kako bo sodelovanje v večdržavnem projektu prispevalo k doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev, in informacijami o izbranem/načrtovanem mehanizmu izvajanja večdržavnega projekta; b. ali država članica ugotavlja potrebo po začetku novih meddržavnih projektov ter, če jo, na katerem področju in za kateri namen;

2)	skupne zaveze, ki jih ta država članica sprejema ali jih namerava sprejeti v prihodnosti, kratek opis zaveze s kratko predstavitvijo tega, kako bo pomagala pri doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev, in druge pridružene države članice.

2.5.2.   Olajševalni dejavniki na ravni EU

V nacionalnih časovnih načrtih bi lahko bili navedeni tudi drugi elementi, ki bi lahko pomagali pri doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev, pri čemer se upoštevajo vse preostale pomanjkljivosti v prispevku države članice k digitalnim ciljem, opredeljenim v oddelku 2.2, s poudarkom na dejavnostih, ki bi jih lahko podprla EU ali bi jih bilo najbolje izvesti v sodelovanju z drugimi državami članicami (npr. v okviru pobude ali vodilnega projekta za instrument za tehnično podporo pri spoprijemanju z izzivom, povezanim z digitalnimi tehnologijami, s katerim se spopada več držav članic).

2.6.    Vključenost deležnikov

Nacionalne časovne načrte bi bilo treba pripraviti in prilagoditi po posvetovanju z zasebnimi in javnimi deležniki iz držav članic. To bi moralo vključevati zlasti posvetovanja s predstavniki iz malih in srednjih podjetij, socialnimi partnerji in civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi predstavniki. Ta vrsta posvetovanja je ključno orodje za usklajevanje ustreznih politik na ravni držav članic in nato na ravni EU. Poročanje o vključenosti deležnikov bi moralo vključevati povzetek posvetovalnih dejavnosti, prispevkov in načina vključitve teh prispevkov v časovne načrte.

2.7.    Splošni učinek in sklep

Cilj tega oddelka je končati predstavitev pričakovanega skupnega učinka vseh politik, ukrepov (vključno z regulativnimi ukrepi) in dejavnosti, predvidenih za pomoč pri doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev ter splošneje k uspešni digitalni preobrazbi do leta 2030.

V tem oddelku so države članice pozvane, naj podajo kratek pregled ali sintezo pričakovanega učinka vseh ukrepov glede na digitalne cilje, splošne cilje ter digitalne pravice in načela. Primer takega širšega pregleda najdete v oddelku 4 Priloge I, kjer je ukrepe mogoče razvrstiti po naslednjih ciljih politik na višji ravni: digitalno državljanstvo, vodilni položaj in suverenost, zeleni prehod.

V ta del se lahko vključijo ukrepi, ki posredno pomagajo pri doseganju splošnih ciljev in digitalnih ciljev, če se pričakuje, da bodo imeli pomemben učinek (npr. regulativni ukrepi za zmanjšanje upravnega bremena in ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, kot so strategije regulativnega peskovnika).

---

(1)  Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM/2021/118 final).

(3)  Evropske digitalne pravice in načela | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu).

(4)  V skladu s členom 3(2) bi morale Komisija in države članice pri sodelovanju za doseganje splošnih ciljev iz Sklepa upoštevati digitalna načela in pravice iz evropske deklaracije.

(5)  V skladu s členom 7(3) navedene postavke na dan predložitve nacionalnih časovnih načrtov ali prilagoditve navedenih časovnih načrtov vključujejo enega ali več od naslednjih elementov:

(a)	ustrezno pravo Unije, ki se neposredno uporablja, ali nacionalno pravo;

(b)	sprejeto eno ali več zavez za sprejetje teh politik, ukrepov ali dejavnosti;

(c)	dodeljena javna finančna sredstva;

(d)	mobilizirane človeške vire;

(e)	vse druge pomembne omogočitvene dejavnike za doseganje splošnih ciljev iz člena 2 in digitalnih ciljev iz člena 4.

(6)  Glej člen 7(2) in (3).

(7)  glej tudi Prilogo k sklepu o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje.

(8)  Glede na časovni okvir in pogoje, določene v zadevnem večdržavnem projektu.

SKLEP PREDSEDSTVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 12. junija 2023

o spremembi izvedbenih ukrepov v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta

(2023/C 230/05)

PREDSEDSTVO EVROPSKEGA PARLAMENTA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 223(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta poslancev Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju člena 25 Poslovnika Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 69(2) izvedbenih ukrepov v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta (2) (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni ukrepi) najvišji mesečni znesek za kritje stroškov za osebne sodelavce za parlamentarno pomoč iz člena 29(4) izvedbenih ukrepov po potrebi vsako leto indeksira predsedstvo na podlagi skupnega indeksa, ki ga določi Eurostat za merjenje spremembe življenjskih stroškov uradnikov EU (v nadaljnjem besedilu: skupni indeks) v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in Prilogo XI k tem predpisom, določenimi v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi). O tej indeksaciji predsedstvo običajno odloča decembra, velja pa retroaktivno od julija v letu, na katero se nanaša indeks.

(2)

V skladu z navedenimi določbami kadrovskih predpisov se nominalni osebni prejemki uradnikov EU in upokojencev vmes posodobijo zaradi stopnje inflacije v višini ±3,0 % ali več v šestmesečnem obdobju od junija do decembra prejšnjega koledarskega leta. Za obdobje od 1. julija 2022 do 1. januarja 2023 je bil skupni indeks določen na 103,7, kar pomeni stopnjo inflacije +3,7 %. Ker ta sprememba presega prag 3 %, je potrebna posodobitev s 1. januarjem 2023.

(3)

Navedena posodobitev se tiče tudi plač akreditiranih parlamentarnih pomočnikov poslancev, za katere veljajo kadrovski predpisi. Ker se plače akreditiranih parlamentarnih pomočnikov izplačujejo iz najvišjega mesečnega zneska za kritje stroškov za osebne sodelavce za parlamentarno pomoč, ki je na voljo vsakemu poslancu, je zato treba ta znesek ustrezno posodobiti.

(4)	V zvezi s tem je Komisija določila stopnjo prilagoditve za obdobje od januarja do junija 2023 v višini 1,7 %. Zato bi bilo treba najvišji mesečni znesek za kritje stroškov za osebne sodelavce za parlamentarno pomoč povečati na 28 412 EUR z učinkom od 1. januarja 2023.

SPREJELO NASLEDNJI SKLEP:

---

(1)  Sklep 2005/684/ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta (UL L 262, z dne 7.10.2005, str, 1).

(2)  Sklep predsedstva Evropskega parlamenta z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s Statutom poslancev Evropskega parlamenta (UL C 159, 13.7.2009, str. 1).

(3)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

Menjalni tečaji eura (1)

29. junij 2023

(2023/C 230/06)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0938
JPY	japonski jen	157,74
DKK	danska krona	7,4476
GBP	funt šterling	0,86400
SEK	švedska krona	11,8175
CHF	švicarski frank	0,9783
ISK	islandska krona	149,10
NOK	norveška krona	11,7645
BGN	bolgarski lev	1,9558
CZK	češka krona	23,686
HUF	madžarski forint	370,90
PLN	poljski zlot	4,4485
RON	romunski lev	4,9638
TRY	turška lira	28,4788
AUD	avstralski dolar	1,6480
CAD	kanadski dolar	1,4503
HKD	hongkonški dolar	8,5713
NZD	novozelandski dolar	1,7937
SGD	singapurski dolar	1,4790
KRW	južnokorejski won	1 438,77
ZAR	južnoafriški rand	20,4645
CNY	kitajski juan	7,9140
IDR	indonezijska rupija	16 408,12
MYR	malezijski ringit	5,1097
PHP	filipinski peso	60,460
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	38,928
BRL	brazilski real	5,3006
MXN	mehiški peso	18,6836
INR	indijska rupija	89,7065

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

SKLEP KOMISIJE

z dne 18. aprila 2023

o navodilih centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije, da spremembe preglednic nacionalnih dodelitev za Belgijo, Bolgarijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Finsko vnese v evidenco transakcij Evropske unije

(2023/C 230/07)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 23(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Delegirana uredba (EU) 2019/331 določa prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta (2) za četrto obdobje trgovanja od leta 2021 do leta 2030.

(2)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1842 (3) določa pravila za uporabo Direktive 2003/87/ES v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti.

(3)

Komisija je s Sklepom Komisije z dne 29. junija 2021 (4) centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije naročila, da preglednice nacionalnih dodelitev za Belgijo, Bolgarijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Slovaško, Finsko in Švedsko vnese v evidenco transakcij Evropske unije.

(4)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Belgija z dopisoma z dne 31. marca 2023 in 11. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(5)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Bolgarija z dopisom z dne 5. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(6)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Češka z dopisom z dne 6. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(7)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Danska z dopisoma z dne 11. aprila 2023 in 12. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(8)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Nemčija z dopisoma z dne 6. aprila 2023 in 11. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(9)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Estonija z dopisom z dne 11. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(10)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Grčija z dopisom z dne 7. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(11)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Španija z dopisi z dne 24. marca 2023, 11. aprila 2023 in 12. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(12)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Francija z dopisom z dne 11. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(13)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Hrvaška z dopisom z dne 30. marca 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(14)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Italija z dopisom z dne 12. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(15)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Latvija z dopisom z dne 5. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(16)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Litva z dopisom z dne 12. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(17)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Madžarska z dopisom z dne 11. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije v obstoječih napravah.

(18)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Nizozemska z dopisom z dne 11. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(19)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Poljska z dopisom z dne 17. februarja 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(20)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Portugalska z dopisom z dne 12. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(21)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Romunija z dopisom z dne 5. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(22)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Slovaška z dopisom z dne 31. januarja 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(23)

V skladu s členom 23(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 je Finska z dopisom z dne 5. aprila 2023 Komisiji priglasila spremembe svoje preglednice nacionalnih dodelitev za zagotovitev brezplačne dodelitve pravic do emisije novim udeležencem in prilagoditev brezplačne dodelitve pravic do emisije obstoječim napravam po spremembah ravni dejavnosti ali drugih spremembah v zvezi z njihovim delovanjem.

(24)	Priglašene spremembe preglednic nacionalnih dodelitev so v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2019/331 in Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1842 –

SKLENILA:

---

(1)  UL L 59, 27.2.2019, str. 8.

(2)  Direktiva 2003/87/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1842 z dne 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti (UL L 282, 4.11.2019, str. 20).

(4)  Sklep Komisije z dne 29. junija 2021 o navodilih centralnemu administratorju evidence transakcij Evropske unije, da preglednice nacionalnih dodelitev za Belgijo, Bolgarijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Slovaško, Finsko in Švedsko vnese v evidenco transakcij Evropske unije (UL C 302, 28.7.2021, str. 1).