Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Direktiva določa program za obravnavo množičnih prihodov tujih državljanov, ki se ne morejo vrniti v svojo državo – zlasti zaradi vojne, nasilja ali kršenja človekovih pravic – v Evropsko unijo (EU).
Uvaja takojšnjo začasno zaščito za te razseljene osebe.
Spodbuja uravnoteženje prizadevanj med državami članicami EU pri sprejemanju oseb. Ne zahteva pa obvezne razdelitve iskalcev azila med države članice.
Začasna zaščita se izvaja v vseh državah članicah skladno s sklepom Sveta Evropske unije, ki potrjuje množični prihod razseljenih oseb v EU in določa skupine ljudi, ki potrebujejo zaščito.
Trajanje je eno leto, vendar se lahko podaljša za največ dve leti.
Zaščita se lahko konča, če Svet meni, da se ljudje lahko varno vrnejo v domačo državo.
Države članice morajo zagotoviti, da so se razseljene osebe pripravljene vrniti v svojo državo.
Izključitev iz začasne zaščite
Nekatere osebe so lahko izključene iz začasne zaščite.
ki pomenijo grožnjo za varnost države članice gostiteljice.
Učinki začasne zaščite
Države članice morajo osebam, ki jim je odobrena začasna zaščita, dati dovoljenje za prebivanje. To dovoljenje velja za celotno trajanje zaščite.
Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, imajo pravico do:
zaposlitve ali samozaposlitve;
dostopa do izobraževanja odraslih, poklicnega usposabljanja in delovnih izkušenj;
ustrezne nastanitve;
socialnega varstva, finančne podpore in zdravstvene oskrbe.
Otroci, mlajši od 18 let, imajo tudi pravico do izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani države članice gostiteljice.
Če je članom iste družine odobrena začasna zaščita v različnih državah članicah ali če nekaj družinskih članov še ni v EU, morajo imeti pravico doponovne združitve v isti državi članici.
Ta pravila so v skladu s pravili EU o sprejemu prosilcev za mednarodno zaščito iz Direktive 2013/33/EU (glej povzetek).
Prošnje za azil
Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, morajo imeti možnost, da vložijo prošnjo za azil. Za preučitev prošnje je odgovorna tista država članica, ki sprejme osebo.
Vendar pa države članice lahko določijo, da oseba, ki ji je odobrena začasna zaščita, ne more istočasno imeti statusa prosilca za azil.
To pomaga državam članicam, da zmanjšajo obremenitev azilnega sistema, s tem da ponudijo začasno zaščito in tako odložijo preučitev prošenj za azil.
Direktiva 2013/32/EU določa skupna pravila EU za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (glej povzetek).
Konec začasne zaščite
Med trajanjem ali ob koncu začasne zaščite morajo države članice sprejeti ukrepe za omogočanje prostovoljne vrnitve zaščitenih oseb.
Če je potrebna prisilna vrnitev, morajo države članice zagotoviti, da se opravi z ustreznim spoštovanjem človeškega dostojanstva in da ni nujnih humanitarnih razlogov, zaradi katerih bi bila vrnitev nemogoča.
Oseb, ki ne morejo potovati zaradi zdravstvenih razlogov, ni mogoče prisilno vrniti, dokler se njihovo zdravje ne izboljša.
Družinam z otroki, mlajšimi od 18 let, ki obiskujejo šolo, se lahko omogoči, da ostanejo do konca šolskega leta.
Ruska vojaška agresija na Ukrajino
Po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino februarja 2022 je Svet sprejel izvedbeni akt, Izvedbeni sklep (EU) 2022/382 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite. To je prvi primer, ko je bil takšen sklep sprejet v okviru Direktive 2001/55/ES.
Izvedbeni sklep (EU) 2022/382 se uporablja za:
ukrajinske državljane, ki so prebivali v Ukrajini pred ;
osebe brez državljanstva in državljani držav nečlanic EU, razen Ukrajine, ki so uživali mednarodno zaščito ali enakovredno nacionalno zaščito v Ukrajini pred ; in
družinske člane zgoraj naštetih oseb.
Upravna podpora
Za ukrepe, ki jih predvideva ta direktiva, se uporabljajo sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014. Če število razseljenih oseb preseže sprejemne zmogljivosti, ki jih navedejo države članice, Svet sprejme primerne ukrepe, zlasti s priporočanjem dodatne podpore prizadetim državam članicam.
OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?
Direktivo je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do .
Kaznivo dejanje zoper mir. Skladno z mednarodnim pravom pomeni načrtovanje, pripravljanje, začenjanje ali vodenje vojnega nasilja ali vojne v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, sporazumi ali jamstvi, oziroma sodelovanje v skupnem načrtu ali zaroti za izvršitev katerega od teh dejanj.
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva Sveta 2001/55/EC z dne o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, , str. 12–23).
POVEZANI DOKUMENTI
Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL L 71, , str. 1–6).
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, , str. 60–95).
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, , str. 96–116).
Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, , str. 168–194).
Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 516/2014 so bile vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.