Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb

Začasna zaščita v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb

POVZETEK:

Direktiva 2001/55/ES o pravilih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj med državami članicami

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Direktiva določa program za obravnavo množičnih prihodov tujih državljanov, ki se ne morejo vrniti v svojo državo – zlasti zaradi vojne, nasilja ali kršenja človekovih pravic – v Evropsko unijo (EU).
  • Uvaja takojšnjo začasno zaščito za te razseljene osebe.
  • Spodbuja uravnoteženje prizadevanj med državami članicami EU pri sprejemanju oseb. Ne zahteva pa obvezne razdelitve iskalcev azila med države članice.
  • Danska ne sodeluje pri tej direktivi.

KLJUČNE TOČKE

Izvajanje začasne zaščite

  • Začasna zaščita se izvaja v vseh državah članicah skladno s sklepom Sveta Evropske unije, ki potrjuje množični prihod razseljenih oseb v EU in določa skupine ljudi, ki potrebujejo zaščito.
  • Trajanje je eno leto, vendar se lahko podaljša za največ dve leti.
  • Zaščita se lahko konča, če Svet meni, da se ljudje lahko varno vrnejo v domačo državo.
  • Države članice morajo zagotoviti, da so se razseljene osebe pripravljene vrniti v svojo državo.

Izključitev iz začasne zaščite

Nekatere osebe so lahko izključene iz začasne zaščite.

To vključuje osebe:

  • za katere obstaja sum, da so storile:
    • kazniva dejanja zoper mir1,
    • vojne zločine,
    • hudodelstva zoper človečnost,
    • huda nepolitična kazniva dejanja,
  • ki delujejo v nasprotju s cilji in načeli Združenih narodov,
  • ki pomenijo grožnjo za varnost države članice gostiteljice.

Učinki začasne zaščite

  • Države članice morajo osebam, ki jim je odobrena začasna zaščita, dati dovoljenje za prebivanje. To dovoljenje velja za celotno trajanje zaščite.
  • Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, imajo pravico do:
    • zaposlitve ali samozaposlitve;
    • dostopa do izobraževanja odraslih, poklicnega usposabljanja in delovnih izkušenj;
    • ustrezne nastanitve;
    • socialnega varstva, finančne podpore in zdravstvene oskrbe.
  • Otroci, mlajši od 18 let, imajo tudi pravico do izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani države članice gostiteljice.
  • Če je članom iste družine odobrena začasna zaščita v različnih državah članicah ali če nekaj družinskih članov še ni v EU, morajo imeti pravico do ponovne združitve v isti državi članici.
  • Ta pravila so v skladu s pravili EU o sprejemu prosilcev za mednarodno zaščito iz Direktive 2013/33/EU (glej povzetek).

Prošnje za azil

  • Osebe, ki jim je odobrena začasna zaščita, morajo imeti možnost, da vložijo prošnjo za azil. Za preučitev prošnje je odgovorna tista država članica, ki sprejme osebo.
  • Vendar pa države članice lahko določijo, da oseba, ki ji je odobrena začasna zaščita, ne more istočasno imeti statusa prosilca za azil.
  • To pomaga državam članicam, da zmanjšajo obremenitev azilnega sistema, s tem da ponudijo začasno zaščito in tako odložijo preučitev prošenj za azil.
  • Direktiva 2013/32/EU določa skupna pravila EU za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (glej povzetek).

Konec začasne zaščite

  • Med trajanjem ali ob koncu začasne zaščite morajo države članice sprejeti ukrepe za omogočanje prostovoljne vrnitve zaščitenih oseb.
  • Če je potrebna prisilna vrnitev, morajo države članice zagotoviti, da se opravi z ustreznim spoštovanjem človeškega dostojanstva in da ni nujnih humanitarnih razlogov, zaradi katerih bi bila vrnitev nemogoča.
  • Oseb, ki ne morejo potovati zaradi zdravstvenih razlogov, ni mogoče prisilno vrniti, dokler se njihovo zdravje ne izboljša.
  • Družinam z otroki, mlajšimi od 18 let, ki obiskujejo šolo, se lahko omogoči, da ostanejo do konca šolskega leta.

Ruska vojaška agresija na Ukrajino

  • Po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino februarja 2022 je Svet sprejel izvedbeni akt, Izvedbeni sklep (EU) 2022/382 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite. To je prvi primer, ko je bil takšen sklep sprejet v okviru Direktive 2001/55/ES.
  • Izvedbeni sklep (EU) 2022/382 se uporablja za:
    • ukrajinske državljane, ki so prebivali v Ukrajini pred ;
    • osebe brez državljanstva in državljani držav nečlanic EU, razen Ukrajine, ki so uživali mednarodno zaščito ali enakovredno nacionalno zaščito v Ukrajini pred ; in
    • družinske člane zgoraj naštetih oseb.

Upravna podpora

Za ukrepe, ki jih predvideva ta direktiva, se uporabljajo sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014. Če število razseljenih oseb preseže sprejemne zmogljivosti, ki jih navedejo države članice, Svet sprejme primerne ukrepe, zlasti s priporočanjem dodatne podpore prizadetim državam članicam.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

Direktivo je bilo treba prenesti v nacionalno zakonodajo do .

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

  1. Kaznivo dejanje zoper mir. Skladno z mednarodnim pravom pomeni načrtovanje, pripravljanje, začenjanje ali vodenje vojnega nasilja ali vojne v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, sporazumi ali jamstvi, oziroma sodelovanje v skupnem načrtu ali zaroti za izvršitev katerega od teh dejanj.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 2001/55/EC z dne o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, , str. 12–23).

Zadnja posodobitev

Top