Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Namen Uredbe (EU) 2024/1689 je spodbujati razvoj in uvedbo varnih in zaupanja vrednih sistemov umetne inteligence (UI) na celotnem enotnem trguEvropske unije (EU) v zasebnem in javnem sektorju, hkrati pa zagotavljati zdravje in varnost državljanov EU ter spoštovanje temeljnih pravic. Uredba določa pravila, ki temeljijo na tveganju, o:
dajanju na trg, dajanju v uporabo in uporabi nekaterih sistemov umetne inteligence;
prepovedi nekaterih praks umetne inteligence;
zahtevah in obveznostih v zvezi s sistemi umetne inteligence z visokim tveganjem;
preglednosti za nekatere sisteme umetne inteligence;
preglednosti in obvladovanju tveganja za splošne modele umetne inteligence (zmogljivi modeli umetne inteligence, ki podpirajo sisteme umetne inteligence, ki lahko izvajajo širok spekter nalog);
spremljanju trga, nadzoru trga, upravljanju in izvrševanju;
Obstaja nekaj izjem, na primer za sisteme, ki se uporabljajo izključno v vojaške in obrambne namene ali v raziskovalne namene.
KLJUČNE TOČKE
Kaj je sistem umetne inteligence?
Sistem umetne inteligence je sistem, ki temelji na napravah in je zasnovan za delovanje z določeno stopnjo avtonomije, ki se lahko:
prilagodi po namestitvi; in
ustvarja rezultate, kot so napovedi, vsebina, priporočila ali odločitve iz vhodnih podatkov, ki jih prejme (za doseganje eksplicitnih ali implicitnih ciljev).
Pristop, ki temelji na tveganju
Zakonodaja sledi pristopu, ki temelji na tveganju, kar pomeni, da večje je tveganje povzročitve škode družbi, strožja so pravila. Uredba opredeljuje uporabo umetne inteligence na naslednjih področjih kot visoko tvegano zaradi možnega vpliva na temeljne pravice, varnost in blaginjo:
varnostne komponente v izdelkih, za katere velja harmonizacijska zakonodaja EU (ali kot samostojni izdelki), za katere se zahteva ocena skladnosti s strani tretje stranke v skladu z isto harmonizacijsko zakonodajo EU;
biometrija, kadar se uporablja za identifikacijo na daljavo, kategorizacijo posameznikov glede na občutljive atribute (kot je rasa ali vera) ali prepoznavanje čustev, razen če se uporablja za preprosto preverjanje identitete;
kritična infrastruktura, ko je umetna inteligenca varnostna komponenta na področjih, kot so digitalna infrastruktura, promet, voda, plin, ogrevanje in elektrika;
izobraževanje in poklicno usposabljanje, vključno z vprašanji dostopa do izobraževanja, ocenjevanjem učnih rezultatov, ocenjevanjem ravni izobrazbe ali spremljanjem vedenja med testi;
zaposlovanje, vključno s pridobivanjem novih delavcev, izbiro kandidatov, sprejemanjem odločitev o pogojih zaposlitve (napredovanja, odpovedi), dodeljevanjem nalog ali spremljanjem uspešnosti;
bistvene storitve – sistemi umetne inteligence, ki jih uporabljajo javni organi za ocenjevanje upravičenosti do javnih storitev (zdravstveno varstvo, ugodnosti), kreditno točkovanje, oceno zavarovalniškega tveganja in določanje prednosti odzivov v nujnih primerih;
kazenski pregon – sistemi umetne inteligence, ki se uporabljajo za ocenjevanje tveganj kriminala, poligrafe, ocenjevanje zanesljivosti dokazov, napovedovanje ponovitve ali profiliranje posameznikov za kazenske preiskave;
nadzor nad migracijami in mejami – sistemi umetne inteligence, ki se uporabljajo za ocenjevanje tveganj, povezanih z migracijami, prošnjami za azil in vizume, ali za odkrivanje in identifikacijo posameznikov v kontekstu migracij;
upravljanje pravosodja in demokratični procesi – sistemi umetne inteligence, ki jih pravosodni organi uporabljajo za pravne raziskave in razlago, ali sistemi, ki bi lahko vplivali na izide volitev.
Uredba prepoveduje naslednje prakse umetne inteligence z nesprejemljivo stopnjo tveganja
Podzavestne ali zavajajoče tehnike za manipulacijo vedenja posameznika ali skupine, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost sprejemanja ozaveščenih odločitev in potencialno povzročajo škodo.
Izkoriščanje ranljivosti na podlagi starosti, invalidnosti ali socialno-ekonomskih situacij za manipuliranje s posamezniki ali skupinami, kar povzroči morebitno škodo.
Družbeno točkovanje, ocenjevanje ali razvrščanje ljudi na podlagi vedenja ali lastnosti, kar ima za posledico nepošteno obravnavo, ki ni povezana s kontekstom, v katerem so bili podatki zbrani, ali na način, ki ni sorazmeren z resnostjo vedenja.
Ocena kaznivega dejanja, napovedovanje verjetnosti storitve kaznivega dejanja izključno na podlagi profiliranja ali osebnostnih lastnosti, razen v objektivnih kazenskih preiskavah, ki temeljijo na dejstvih.
Podatkovna baza za prepoznavanje obrazov, črpana iz interneta ali varnostnih kamer brez posebnega ciljanja.
Določanje čustev na občutljivih področjih, kot so delovna mesta ali izobraževalne ustanove, razen če se uporablja v zdravstvene ali varnostne namene.
Biometrična kategorizacija na podlagi podatkov za določanje občutljivih atributov, kot so rasa, vera ali politično prepričanje, razen za zakonito uporabo v kazenskem pregonu.
Biometrična identifikacija v javnosti v realnem času s strani organov pregona, razen če je to nujno potrebno za posebne situacije (npr. iskanje pogrešanih oseb, preprečevanje neposrednih groženj ali identifikacija osumljencev hudih kaznivih dejanj). To mora upoštevati stroge pravne postopke, vključno s predhodno odobritvijo, omejenim obsegom in zaščitnimi ukrepi za zaščito pravic in svoboščin.
Uredba uvaja obveznosti razkritja, kadar bi tveganje lahko nastalo zaradi pomanjkanja preglednosti glede uporabe umetne inteligence:
umetna inteligenca, zasnovana za oponašanje ljudi (npr. klepetalni robot), mora obvestiti človeka, s katerim komunicira;
rezultat generativne umetne inteligence je treba označiti kot ustvarjeno z umetno inteligenco na strojno berljiv način;
v določenih primerih mora biti rezultat generativne umetne inteligence vidno označen, in sicer globoki ponaredek in besedilo, ki je namenjeno obveščanju javnosti o zadevah javnega interesa.
Šteje se, da imajo vsi drugi sistemi umetne inteligence omejeno tveganje, zato uredba ne uvaja nobenih nadaljnjih pravil.
Zaupanja vredna uporaba velikih modelov umetne inteligence
Modeli umetne inteligence za splošne namene so modeli umetne inteligence, ki so usposobljeni za velike količine podatkov in lahko izvajajo širok nabor nalog. Lahko so komponente sistemov umetne inteligence.
Uredba uvaja obveznosti glede preglednosti za ponudnike takšnih modelov umetne inteligence za splošne namene, in sicer tehnično dokumentacijo, zagotavljanje informacij nadaljnjim razvijalcem sistemov umetne inteligence in razkritje podatkov, uporabljenih pri usposabljanju modela.
Najmočnejši modeli umetne inteligence za splošne namene lahko predstavljajo sistemska tveganja. Če model dosega določen prag zmogljivosti, mora ponudnik tega modela izpolniti dodatne obveznosti glede obvladovanja tveganja in kibernetske varnosti.
Upravljanje
Uredba vzpostavlja več organov upravljanja, ki delujejo od :
nacionalni pristojni organi, ki bodo nadzorovali in uveljavljali pravila za sisteme umetne inteligence;
urad za umetno inteligenco v okviru Evropske komisije, ki bo usklajeval skladno uporabo skupnih pravil po vsej EU in deloval kot regulator za splošne modele umetne inteligence.
Države članice EU in urad za umetno inteligenco bodo tesno sodelovali v odboru za umetno inteligenco, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo uredbe.
Uredba ustanavlja dva svetovalna organa za urad za umetno inteligenco in odbor za umetno inteligenco:
znanstveni svet neodvisnih strokovnjakov za zagotavljanje znanstvenih nasvetov;
svetovalni forum za zainteresirane strani za zagotavljanje tehničnega strokovnega znanja odboru za umetno inteligenco in Komisiji.
Kazni
Globe za kršitve so določene kot odstotek letnega prometa kršitelja ali vnaprej določen znesek, kar je višje. Mala in srednje velika podjetja ter novoustanovljena podjetja so predmet sorazmernih upravnih glob.
Preglednost in varstvo temeljnih pravic
Večja preglednost velja za razvoj in uporabo sistemov umetne inteligence z visokim tveganjem:
preden subjekti, ki zagotavljajo javne storitve, uvedejo sistem umetne inteligence z visokim tveganjem, je treba oceniti njegov vpliv na temeljne pravice;
sistemi umetne inteligence z visokim tveganjem in subjekti, ki jih uporabljajo, morajo biti registrirani v podatkovni zbirki EU.
Inovativnost
Uredba zagotavlja inovacijam prijazen pravni okvir in je namenjena spodbujanju regulativnega učenja na podlagi dokazov. Predvideva regulativne peskovnike za umetno inteligenco, ki omogočajo nadzorovano okolje, v katerem je mogoče razvijati, testirati in potrjevati inovativne sisteme umetne inteligence, tudi v dejanskih pogojih. Poleg tega uredba dovoljuje testiranje sistemov umetne inteligence z visokim tveganjem v realnem svetu pod določenimi pogoji.
Ocena in pregled
Komisija vsako leto oceni potrebo po spremembah seznama visoko tveganih uporab umetne inteligence in seznama prepovedanih praks. Komisija bo do in nato vsaka štiri leta ocenila in poročala o naslednjem:
dodajanje na seznam ali razširitev kategorij z visokim tveganjem;
spremembe seznama sistemov umetne inteligence, ki zahtevajo dodatne ukrepe za preglednost;
spremembe za izboljšanje nadzora in upravljanja.
OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?
Uredba se bo uporabljala od . Vendar obstaja nekaj izjem:
prepovedi, opredelitve in obveznosti v zvezi z pismenostjo na področju umetne inteligence se uporabljajo od ;
nekatera pravila bodo začela veljati , vključno s tistimi o strukturi upravljanja, kaznih in obveznostih za ponudnike modelov umetne inteligence za splošne namene.
Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, ).
POVEZANI DOKUMENTI
Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, , str. 1–102).
Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, , str. 1–27).
Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2020/1828 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151, , str. 15–69).
Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o zahtevah glede dostopnosti izdelkov in storitev (UL L 151, , str. 70–115).
Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, , str. 1–44).
Uredba (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166 (UL L 325, , str. 1–40).
Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, , str. 1–218).
Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, , str. 1–122).
Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, , str. 39–98).
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, , str. 1–88).
Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, , str. 89–131).
Uredba (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) (UL L 138, , str. 44–101).
Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, , str. 1–15).
Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, , str. 146–185).
Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, , str. 52–128).
Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, , str. 12–33).
Uredba (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002 (UL L 97, , str. 72–84).
Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, , str. 30–47).