Pritožba, ki jo je Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) vložil 22. septembra 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 15. julija 2015 v zadevi T-24/13, Cactus S.A./Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

(Zadeva C-501/15 P)

(2015/C 414/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Folliard-Monguiral, agent)

Druga stranka v postopku: Cactus S.A.

Predlogi

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V skladu s sodbo „IP Translator“ lahko določitev naslova razreda pokriva vse proizvode in storitve, ki so vključeni na abecedni seznam tega razreda. Vendar taka določitev ne more privesti do popolnega uveljavljanja vseh proizvodov in blaga posameznega razreda. Splošno sodišče je v sodbi „IP Translator“ napačno uporabilo in kršilo člen 28 Uredbe št. 207/2009 (1) in pravilo 2 Uredbe št. 2868/95 s tem, da je obseg naslova razreda 35 izenačilo z vsemi storitvami iz tega razreda. Ker niti storitve prodaje na drobno niti storitve „prodaje na drobno naravnih rastlin in rož, semen: svežega sadja in zelenjave“ niso vključene na abecedni seznam razreda 35, prejšnje znamke Skupnosti niso zaščitene v zvezi s temi storitvami. Zahteva po natančni določitvi proizvodov ali vrst proizvodov, na katere se nanašajo storitve prodaje na drobno, ki se uporablja za vse znamke, tudi za tiste, ki so bile vložene pred sodbo Praktiker, dodatno preprečuje ugotovitev Splošnega sodišča, da se abstraktna določitev naslova razreda 35 razširja na storitve prodaje na drobno v zvezi z vsemi mogočimi proizvodi.

Ugotovitev, da izključna uporaba stiliziranega kaktusa ne spreminja razlikovalnega značaja prejšnje figurativne znamke v smislu člena 15(1)(a) Uredbe št. 207/2009, vsebuje štiri napake pri uporabi prava. Ker je Splošno sodišče svojo ugotovitev oprlo le na semantično skladnost med logotipom in besednim elementom, ni preizkusilo, v kakšni meri je bil besedni element „Cactus“ razlikovalen in pomemben v prejšnji sestavljeni znamki. Splošno sodišče ni upoštevalo vizualnih in (morebitnih) fonetičnih razlik med logotipom in sestavljeno znamko, svojo ugotovitev je napačno oprlo na predhodno poznavanje luksemburške javnosti prejšnje sestavljene znamke in ni upoštevalo zaznavanja evropske javnosti kot celote.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1).