Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52020AE5345

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2020 – Strateško predvidevanje – Načrtovanje poti k odpornejši Evropi (COM(2020) 493 final)

    EESC 2020/05345

    UL C 220, 9.6.2021, p. 67–71 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    9.6.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 220/67


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2020 – Strateško predvidevanje – Načrtovanje poti k odpornejši Evropi

    (COM(2020) 493 final)

    (2021/C 220/09)

    Poročevalka:

    Sandra PARTHIE

    Zaprosilo

    dopis Komisije, 11. 11. 2020

    Pravna podlaga

    člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

    Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

    2. 3. 2021

    Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

    24. 3. 2021

    Plenarno zasedanje št.

    559

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    270/0/5

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1.

    EESO z zadovoljstvom pozdravlja načrtovano vključitev metodologije predvidevanja v prihodnje oblikovanje politik EU. Zelo je zadovoljen z odločitvijo, da se „predvidevanje“ izrecno vključi v pristojnosti podpredsednika Komisije, ki je pristojen tudi za medinstitucionalne odnose. Pričakuje, da se bodo tako še povečale sinergije in strukturna vključenost vseh institucij EU, tudi EESO.

    1.2.

    EESO toplo pozdravlja nov pristop Evropske komisije k izvajanju strateškega predvidevanja kot letnega, cikličnega in neprekinjenega procesa. V okviru predvidevanja je bila kot prva tema izbrana odpornost EU, ki je s krizo zaradi COVID-19 postala novo vodilo za politike EU. Odpornost ni le sposobnost vzdržati in spoprijeti se z izzivi, ampak tudi zagotavljanje, da prehodi potekajo na trajnosten, pravičen in demokratičen način.

    1.3.

    Menimo, da so štiri razsežnosti v okviru teme odpornosti – socialna in ekonomska, geopolitična, zelena in digitalna – dobro izbrane in obdelane. Gre za pomembne osrednje teme našega časa, ki bodo še naprej izjemnega pomena za oblikovanje evropske politike. EESO močno podpira izbiro te teme, saj je resnično najbolj pomembna pri našem skupnem delu, da bi ustvarili prave okvirne pogoje za izhod iz krize, ki jo je povzročila pandemija, in za spoprijemanje s svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe. Podrobno jo je analiziral v mnenju na lastno pobudo Za bolj odporno in trajnostno evropsko gospodarstvo (1) in resoluciji Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne? (2).

    1.4.

    Za strateško predvidevanje sta značilni analiziranje in delovanje, usmerjeni v prihodnost. Te dejavnosti morajo tako izpolnjevati tri osnovna merila, da bi dosegli kakovostne rezultate. Prvič, z analizami je treba doseči rezultate, primerne za prihodnje preučevane razmere. Drugič, analize morajo temeljiti na znanstvenih metodah in postopkih, pri čemer je treba upoštevati, da prihodnosti ni mogoče videti niti ni empirično izmerljiva. Tretjič, morale bi biti učinkovite, tako da bi ponujale koristne usmeritve za politično prakso.

    1.5.

    V prvem poročilu Komisije o strateškem predvidevanju za leto 2020 še vedno ni predvidenega celotnega cikla predvidevanja in ni pojasnjeno, kako bo strateško predvidevanje povezano z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter procesom evropskega semestra. Prav tako v njem ni pojasnjeno, kateri od opredeljenih megatrendov so najverjetnejši in najpomembnejši za EU, kar oblikovalcem politik ne omogoča prednostnega razvrščanja. To je treba izboljšati v prihodnjih poročilih. Zastavljeni cilji v okviru predvidevanja bodo doseženi le, če bo postopek odprt, pluralističen, raznolik in meddisciplinaren ter bo v vseh fazah procesa predvidevanja in opredelitve referenčnih scenarijev vključeval organizirane socialne partnerje in civilno družbo, zlasti EESO, pri tem pa se bo uporabljala vrsta metod in orodij za usmerjanje različnih perspektiv v prihodnost.

    1.6.

    Vsa prizadevanja toplo pozdravljamo, vseeno pa ugotavljamo, da bi bilo mogoče nekatere stvari izboljšati, kar zadeva upoštevanje predvidevanja v postopku odločanja:

    konkretni načini za polno vključitev predvidevanja v večletno načrtovanje in agendo za boljše pravno urejanje ter evropski ekosistem na področju ocen učinka (3) ali konferenco o prihodnosti Evrope so še vedno nejasni,

    poročilo za leto 2020 ne vsebuje potrebne kvantitativne ocene opredeljenih megatrendov in strateških tem glede na verjetnost in pomembnost, zaradi česar je ukrepe težko prednostno razvrstiti,

    postopek predvidevanja bi moral vsebovati mehanizem stalnega spremljanja in nadzora, ki bo med drugim civilni družbi omogočal naknadno ocenjevanje,

    v poročilu so že predlagane teme za naslednja poročila o predvidevanjih, ni pa pojasnjeno, kako se je pri njihovi opredelitvi dejansko uporabil postopek predvidevanja, zaradi česar se zdi, da ni služil svojemu namenu.

    1.7.

    Raven zavezanosti uporabi predvidevanja za krepitev evropske odpornosti je precej omejena. V poročilu Komisije je večinoma navedeno le, da se predvidevanje „lahko“ uporabi na ravni EU, ne pa, da se „bo“ uporabilo. Namesto da bi bili opisani konkretni načini uporabe predvidevanja v političnem odločanju, so instrumenti predvidevanja omejeni na možnosti, ki bi jih ustrezni deležniki pri konkretnem izvajanju lahko uporabili ali ne.

    1.8.

    V zvezi z razsežnostmi odpornosti, ki so tema poročila za leto 2020, ugotavljamo, da:

    dejanski vidik prihodnosti v mnogih primerih ni izčrpno razčlenjen in da je prevelik poudarek na opisu sedanjega stanja,

    ni v prihodnost usmerjene vizije o tem, kakšen napredek bi bilo treba doseči in v kakšnem časovnem okviru, vključno z razvojem novih kazalnikov blaginje, kot so tisti, ki presegajo BDP,

    metoda za odpravo ugotovljenih šibkih točk ni podrobna in ne vključuje ciljno usmerjenih rešitev za preprečevanje poslabšanja položaja ljudi, ki jim grozi izključenost, kot so invalidi in starejši.

    1.9.

    Navedene štiri razsežnosti so podlaga za oblikovanje agende za prihodnje dejavnosti na področju predvidevanja. Zato svetujemo, da se za te razsežnosti odpornosti oblikujejo konkretni podcilji, ki jih je mogoče uresničiti in zato v prihodnosti redno ocenjevati. Predlagane so tudi že naslednje teme agende za predvidevanje, in sicer odprta strateška avtonomnost, prihodnost delovnih mest ter znanj in spretnosti ter poglobitev povezav med digitalnim in zelenim prehodom. Teme izhajajo iz treh od štirih razsežnosti odpornosti. Še vedno pa ni jasno, kako jih je Komisija izbrala ter v kakšnem vrstnem redu in obliki jih bo obravnavala. Zato je težko razumeti, zakaj so bile izbrane prav te teme in ne druge, na primer notranja vizija za razvoj EU, vzpon nacionalizma, prihodnje sodelovanje med državami članicami ali varnostna vprašanja. Tudi tu je mogoče s strateškim predvidevanjem doseči večjo preglednost.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1.

    Instrument strateškega predvidevanja, tj. predvidevanja trendov in razvoja, je nepogrešljiv pri oblikovanju odgovornih politik. Pri oblikovanju politik EU, ki bodo kos izzivom prihodnosti, bo imelo ključno vlogo strateško predvidevanje, saj bo zagotovilo, da bodo kratkoročne pobude temeljile na dolgoročnejši perspektivi. To je pomembno, ko vstopamo v novo obdobje, v katerem bo predvidevanje, ki temelji na ukrepih, spodbujalo strateško razmišljanje ter oblikovalo politike in pobude EU, vključno s prihodnjimi delovnimi programi Komisije.

    2.2.

    Čeprav vsega ni mogoče predvideti in nas bodo dogodki še naprej presenetili, je še vedno veliko prostora za ukrepanje. To vključuje opredeljevanje verjetnosti in pripravljanje nosilcev odločanja, da čim prej poiščejo, razumejo in prepoznajo signale, zlasti dogodkov, ki povzročajo motnje. Pomeni tudi pripravo akcijskih načrtov, vzpostavitev strukture poveljevanja in komunikacijskih kanalov ter opredelitev jasnih področij odgovornosti in nalog v primeru, da do teh dogodkov pride. Napovedovalci pogosto uporabljajo metafori „črnega laboda“ (popolnoma nepričakovan dogodek iz kategorije „neznanih neznank“) in „sivega nosoroga“ (obsežen znan dogodek, ki bi imel zelo velik učinek, vendar je zanemarjen). Pandemija COVID-19 je bila „sivi nosorog“, saj so obstajali opozorilni znaki za vse večjo nevarnost pandemije na svetovni ravni zaradi degradacije okolja, globalizacije in večje povezljivosti. Uporabiti je treba tehnike napovedovanja in načrtovanja z jasnim ločevanjem teh dveh različnih vrst šokov z zelo velikim učinkom. V zvezi s tem bi bilo treba v raziskovalnih ustanovah EU izboljšati medsektorske nelinearne tehnike oblikovanja scenarijev ter prepoznavanje nastajajočih večjih tveganj in zgodnjih trendov.

    2.3.

    Odpornost ni le sposobnost vzdržati in spoprijeti se z izzivi, ampak tudi zagotavljanje, da prehodi potekajo na trajnosten, pravičen, vključujoč in demokratičen način. Menimo, da so štiri razsežnosti v okviru teme odpornosti – socialna in ekonomska, geopolitična, zelena in digitalna – dobro izbrane in obdelane. Odbor poudarja, da na številne interakcije med njimi ni mogoče gledati ločeno, temveč jih je treba pri analizah in ukrepih, ki sledijo, obravnavati skupaj.

    2.4.

    EESO pozdravlja predlog za oblikovanje „preglednic odpornosti“ z ustreznimi kazalniki za spremljanje sedanjega stanja ter socialnih, gospodarskih, geopolitičnih, zelenih in digitalnih razsežnosti razvoja v EU in državah članicah. Preglednica, ki prikazuje zgolj sedanje stanje in opisuje sedanjost, pa sama po sebi še ne pomeni predvidevanja. O tem lahko govorimo šele, ko se vanjo vključijo v prihodnost usmerjeni cilji. Pripravljeni smo pomagati Komisiji v tem zahtevnem in zapletenem procesu, na primer z uporabo strokovnega znanja in dela EESO.

    2.5.

    Očitno je, da je treba preglednice nadalje razdelati, saj prikazujejo zgolj sedanjost in trenutno stanje. Da bi postale koristni instrumenti v postopku predvidevanja, je treba vanje vnesti v prihodnost usmerjeno perspektivo. Pri napovedovanju so pomembne le, če vključujejo cilje, ki so, če je le mogoče, opredeljeni za posamezne države članice. Z njimi je mogoče oceniti napredek glede na zadani cilj in lahko postanejo orodje za spremljanje. EESO poleg tega močno priporoča vzpostavitev povezave med preglednicami in obstoječimi kazalniki konkurenčnosti, ki se uporabljajo v procesu evropskega semestra in za evropsko ekonomsko upravljanje, pa tudi preglednico kazalnikov za mehanizem za okrevanje in odpornost ter nacionalne načrte za okrevanje in odpornost.

    2.6.

    EESO se povsem strinja s Komisijo glede ključne vloge, ki jo imajo podjetja socialne ekonomije med pandemijo, in njihovega pomena pri graditvi odporne in napredne Evrope. V tem smislu EESO z zanimanjem pričakuje prihodnji akcijski načrt za spodbujanje socialne ekonomije in poziva Komisijo, naj bo v svojih predlogih ambiciozna in drzna.

    2.7.

    Težnja k upravljanju, ki temelji na predvidevanju, z instrumenti, ki jih ponuja strateško predvidevanje, je pohvalna in vključuje veliko pozitivnih elementov, kot so sodelovanje, interdisciplinarnost in vzpostavitev stalnega procesa, njegova velika pomanjkljivost ali celo šibkost pa se pokaže, ko se vprašamo, kako se bo ta mrežni ali prepleteni pristop izvajal v praksi. Poročilo trenutno vsebuje več izjav o nameri glede vključitve metod predvidevanja v politično odločanje. Da bi deležnikom zagotovili, da se bodo spoznanja iz procesa predvidevanja dejansko izvajala in učinkovito uporabljala, EESO meni, da bi moral postopek predvidevanja vsebovati mehanizem preverjanja in nadzora, ki bi med drugim civilni družbi omogočal naknadno ocenjevanje. To bo pripomoglo k vzpostavitvi zaupanja v postopek in namere ter omejitvi tveganja šibkih točk.

    2.8.

    Mehanizmi nadzora in preverjanja so potrebni tudi v zvezi z nadzorom kakovosti, tj. ugotavljanjem, ali je izbrani pristop ustrezen za doseganje navedenih ciljev. Tak nadzorni mehanizem mora biti razumljiv in vsebovati merila, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali so upoštevani najnovejši in kakovostni standardi napovedovanja.

    2.9.

    V zvezi z vsebino izbranih tem bi bilo zaželeno, da bi bile analize trenutnega stanja jasno ločene od pričakovanih ali želenih napovedi za prihodnost. Tako bi bila lahko raznovrstna in zelo zapletena vprašanja preglednejša in razumljivejša. Pridobljeno znanje o prihodnjem razvoju bi bilo nato mogoče ciljno vključiti v postopek oblikovanja politik, zlasti v zvezi z obstoječimi negotovostmi in tveganji, ki so vedno sestavni del sedanjih analiz prihodnosti.

    2.10.

    Preden bi postopek privedel do konkretnih zahtev ali celo zakonodajnih predlogov, Odbor poziva, naj se z uporabo pristopa na podlagi več meril kakovosti izvede uravnotežena ocena, ki bo vključevala pričakovane koristi, morebitna dodatna bremena za podjetja, delavce in ustrezne deležnike ter učinke nanje, pri tem pa realno upoštevajo njihove ravni zmogljivosti (4).

    2.11.

    EESO toplo pozdravlja nov pristop Evropske komisije k začetku izvajanja strateškega predvidevanja kot letnega, cikličnega in neprekinjenega procesa. EU ni prva akterka na tem področju, zato bi se morala učiti iz obstoječih primerov ter dobrih in slabih praks. Osredotočiti bi se morala ne le na eno metodo, tj. pregled perspektiv, temveč uporabiti več obstoječih metodologij, kot so metoda DELPHI, analiza učinka trendov, normativno ali raziskovalno predvidevanje, kvalitativno in kvantitativno predvidevanje ali pristop, temelječ na nepredvidenih dogodkih (angl. Wild Card), in sicer posamično ali v kombinaciji. Pri opredeljevanju vzorcev in oblikovanju scenarijev je treba veliko bolj upoštevati tudi zmogljivosti velepodatkov in umetne inteligence.

    2.12.

    Pristop, ki ga je Evropska komisija opisala za izvajanje strateškega predvidevanja, poteka preveč od zgoraj navzdol in ne ustvarja potrebne ozaveščenosti in občutka odgovornosti med ustreznimi akterji. To je treba odpraviti, na primer s strukturnim vključevanjem socialnih partnerjev in drugih akterjev v postopek na evropski in nacionalni ravni, ter se pri tem denimo opirati na proces evropskega semestra. Sodelovanje ustreznih deležnikov, raznolika in interdisciplinarna področja uporabe ter stalno sodelovanje pri pomembnih prihodnjih vprašanjih so ključna merila za uspešno vzpostavitev učinkovitega programa strateškega predvidevanja.

    2.13.

    Programi predvidevanja bodo učinkoviti le, če bodo vključevali jasne povezave med temami predvidevanja in današnjo politično agendo, da bi tisti, ki predložijo prispevke, videli, da se ti upoštevajo in prinašajo spremembe. Na podlagi tega je mogoče oblikovati skupen pogled na tveganja in izzive. Tako postane jasno, kaj je treba storiti in kako se lahko izvede potreben prenos pristojnosti in odgovornosti. Skupni pregled tveganj, ki ga pripravijo nosilci političnega odločanja v EU, s povratnimi informacijami in prilagoditvami glede na razvoj dogodkov bo postopku predvidevanja dal smisel in težo. Zato pozivamo Komisijo, naj zagotovi preglednost, razumljivost in preverljivost rezultatov predvidevanja.

    2.14.

    Trenutno predvidevanja pri oblikovanju nacionalnih politik ne uporabljajo vse države članice. Zato je bistveno, da Evropska komisija poskrbi za čim boljšo uporabo sredstev, ki so ji na voljo. EESO lahko pri tem zagotovi pomemben prispevek in informacije za postopek predvidevanja na podlagi znanja svojih članov, ki zastopajo najrazličnejša stališča in poglede iz vseh držav članic. V svojih mnenjih lahko odkriva in opozarja na sistemska tveganja. Njegovi člani so tudi v dobrem položaju, da v svojih skupnostih obveščajo o dejavnostih predvidevanja in pomagajo pri seznanjanju državljanov z rezultati. EESO lahko tako pomembno prispeva tudi k agendi za boljše pravno urejanje.

    2.15.

    Pozivamo Komisijo, naj upošteva lastne predloge in spoznanja ter omogoči deležnikom, da začnejo uporabljati pristop predvidevanja, ki naj postane obvezen element pri oblikovanju politik za odporno Evropo.

    2.16.

    V institucionalnem okviru EU je evropski sistem za strateške in politične analize (ESPAS) postal referenčna točka in gradnik sodelovanja na področju predvidevanja. EESO ima v sistemu ESPAS že status opazovalca, ki bi ga moral ohraniti, zagotoviti pa bi bilo treba tudi aktivno sodelovanje predstavnikov EESO na visoki ravni na letni konferenci ESPAS.

    2.17.

    Da bi člani EESO lahko pomembneje prispevali k dejavnostim Evropske komisije na področju predvidevanja, pozivamo k njihovemu pravočasnemu obveščanju in sodelovanju v postopku predvidevanja, časovnem razporedu in posebnem delovnem načrtu.

    V Bruslju, 24. marca 2021

    Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Christa SCHWENG


    (1)  UL C 353, 18.10.2019, str. 23 in javno posvetovanje EESO Za bolj odporno in trajnostno evropsko gospodarstvo z vizijo za dokončanje ekonomske in monetarne unije, 12. 4. 2019.

    (2)  Glej resolucijo EESO Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne? (UL C 155, 30.4.2021, str. 1).

    (3)  UL C 434, 15.12.2017, str. 11.

    (4)  UL C 434, 15.12.2017, str. 11.


    Top