Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi ERP za raziskave in inovacije

(COM(2020) 628 final)

(2021/C 220/11)

Poročevalec:

Paul RÜBIG

Zaprosilo	Evropska komisija, 11. 11. 2020
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 3. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	24. 3. 2021
Plenarno zasedanje št.	559
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	254/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja novo vizijo za program evropskega raziskovalnega prostora (ERP) in njegovo prenovitev. Novi ERP ni le ponovitev že videnega, temveč je pravi „novi dogovor“ za raziskave, tehnologijo in inovacije v EU.

1.2.

EESO močno pozdravlja osredotočenost sporočila na hiter prenos raziskovalnih in inovacijskih dosežkov v trajnostne gospodarske dejavnosti. Pravični prehod je eden najpomembnejših pogojev za to, da bodo raziskave in inovacije podpirale gospodarstvo in zaposlovanje v EU.

1.3.

EESO se močno strinja, da je na področju raziskav potreben nov način upravljanja, da bi odpravili upravne in regulativne ovire za inovacije.

1.4.

EESO je zadovoljen, da je novi dokument o ERP na splošno skladen s cilji OZN za trajnostni razvoj in jih podpira. Pri spodbujanju prehoda na odpornejše in bolj trajnostno evropsko gospodarstvo je bistvenega pomena vključujoče okrevanje, pri katerem ne bo zapostavljen noben Evropejec (1).

1.5.

EESO želi opozoriti, da je pomembno tudi pametno kombiniranje instrumentov za raziskave in razvoj na vseh ravneh (regionalni, nacionalni in svetovni ravni ter na ravni EU). Poleg tega bi bilo treba raziskave, razvoj in inovacije spodbujati z uporabo velikih strukturnih skladov EU, pa tudi z neposrednimi in posrednimi ukrepi (npr. davčnimi spodbudami) za raziskave in razvoj.

1.6.

EESO meni, da so za blaginjo EU izjemno pomembna naslednja ključna področja in tehnologije: — digitalni poslovni modeli, — tehnologije za proizvodnjo blaga in živil, — klinične raziskave ter farmacevtski in biotehnološki sektor, — vesoljske tehnologije, — čista voda in sanitarna ureditev.

1.7.

EESO ugotavlja, da so za kompleksno prenovitev programa ERP zelo pomembne tudi raziskave na področju družbenih ved in humanistike.

1.8.

EESO želi poudariti, da raziskave EU zaostajajo na področju patentov. Azija je povečala svoj delež patentnih prijav in je leta 2019 vložila 65 % vseh prijav v svetu. Evropski delež patentnih prijav v svetovnem merilu pa se je znižal in zdaj znaša le 11,3 %.

1.9.

Številne študije so pokazale, da EU pri podjetniški kulturi zaostaja za ZDA in Azijo. Podjetniško kulturo je treba vključiti v izobraževanje, tudi na visokošolski ravni. Imeti mora pomembno mesto v celotnem procesu, od inovacij v temeljnih in uporabnih raziskavah do trženja nove tehnologije.

1.10.

Evropski svet za inovacije (EIC) in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki vključuje skupnosti znanja in inovacij (SZI), sta cenjena partnerja in instrumenta pri pospeševanju prenosa dosežkov raziskav in inovacij ter pri preusmerjanju pozornosti raziskav in inovacij v EU na prelomne inovacije, ki izpolnjujejo konkretne potrebe državljanov in podjetij, zlasti v zvezi z večjimi družbenimi izzivi. Pospeševalec EIC ponuja znatna sredstva EU za inovativna evropska zagonska podjetja z velikim potencialom rasti, EIT pa si že po definiciji v svojih skupnostih znanja in inovacij prizadeva za raziskovalno odličnost za tehnološko usmerjene inovacije; zato sta tako EIC kot EIT pomembna partnerja pri pospeševanju prenosa raziskovalnih in inovacijskih dosežkov v gospodarstvo.

1.11.

EESO poudarja, da je treba upoštevati načelo znanstvene in etične integritete, da bi preprečili nevarnosti za zdravje ljudi, finančne izgube in znanstvene neuspehe.

1.12.

Evropa zlasti zaostaja za ZDA in Azijo v hitrosti pretvorbe rezultatov raziskav in razvoja v inovativne proizvode in storitve. Zato EESO spodbuja Komisijo, naj svojo politiko na tem področju, torej novo strategijo EU za raziskave, tehnologijo in inovacije, usmeri hkrati v odličnost in hitrost.

1.13.

EESO predlaga, naj si Evropska komisija v novi strategiji za raziskave in inovacije prizadeva za dobro uravnoteženost: — raziskav in razvoja oziroma raziskav in inovacij v visokotehnološki industrijski proizvodnji in storitvenem sektorju, — tržno usmerjenih inovacij (inovacije, ki temeljijo na povpraševanju) in tehnološko usmerjenih inovacij.

2.   Splošne ugotovitve

2.1.

EESO pozdravlja, da sta najpomembnejša vidika sporočila nova vizija za program ERP in njegova prenovitev. Sporočilo s tem dokazuje, da novi ERP ni le ponovitev že videnega, temveč je pravi „novi dogovor“ za raziskave, tehnologijo in inovacije v EU. Eden osrednjih vidikov tega novega dogovora je cilj, da je treba izjemno povečati učinek inovacij na gospodarstvo in družbo. S tem novim dogovorom se je EU-27 dokončno zavezala, da bo naredila konec trenutnemu izgubljanju tekme s Kitajsko in Južno Korejo na področju temeljnih in uporabnih raziskav, patentnih prijav ter visokotehnoloških izdelkov in storitev. Cilj tega novega dogovora je še bolje izobraziti in usposobiti evropske državljane na vseh področjih raziskav in razvoja, inovacij in podjetništva ter tako v celoti sprostiti inovacijsko moč evropske družbe.

2.2.

EESO pozdravlja pristop Evropske komisije, v skladu s katerim je treba povečati učinek inovacij na gospodarstvo in družbo. Poudarja, da je organizirana civilna družba gonilo socialnih inovacij. Udeležba civilne družbe je nujna bolj kot kdajkoli prej – resnične socialne inovacije so namreč možne le, če je vanje vključena organizirana civilna družba (2).

2.3.

Azija (zlasti Kitajska in Koreja) je v zadnjih 20 letih izjemno izboljšala svojo uspešnost na področju raziskav, tehnologije in inovacij. Kitajska ni le povečala deleža odhodkov za raziskave in razvoj z 0,55 % (1995) na 2,2 % (2018), temveč je prehitela EU tudi pri skupnem znesku proračunskih sredstev, porabljenih za raziskave in razvoj, saj je leta 2017 zanje namenila 496 milijard USD, EU pa 430 milijard USD. Po podatkih iz pregleda stanja na področju naložb v industrijske raziskave in razvoj v EU iz leta 2020 so podjetja v EU med letoma 2018 in 2019 povečala odhodke za raziskave in razvoj za 5,6 %, podjetja v ZDA za 10,8 %, kitajska podjetja pa za 21,0 %.

2.4.

Poročila OECD o pregledu stanja na področju znanosti, tehnologije in industrije med drugim kažejo, da EU zaostaja zlasti na področju digitalnih storitev ter pri tako imenovanih prebojnih tehnološko usmerjenih inovacijah. EESO zagovarja evropsko pot digitalizacije, pri kateri se izkoristijo priložnosti za gospodarstvo ob hkratnem varstvu družbenih vrednot in temeljnih pravic. Vse pobude Komisije v središče postavljajo človeka, kar je pri razvoju evropskega pristopa k napredku zelo dobrodošlo (3).

2.5.

Spodbujanje razvoja prebojnih inovacij (4) ob hkratnem zagotavljanju pravičnega prehoda bo eden ključnih izzivov v bližnji prihodnosti.

2.6.

EESO v celoti podpira jasen poudarek, ki se namenja dvojnemu prehodu, tj. digitalnemu prehodu in zelenemu dogovoru.

2.7.

EESO pozdravlja prizadevanja, katerih cilj je hiter prenos dosežkov raziskav in inovacij v trajnostne gospodarske dejavnosti. Pravični prehod, tj. prehod na okolju in podnebju prijaznejšo Evropo ter pravično digitalno prihodnost, ob hkratnem spoštovanju pravic in stališč delavcev je v skladu z navedbami sporočila eden najpomembnejših pogojev za to, da raziskave in inovacije podpirajo gospodarstvo in zaposlovanje v EU.

2.8.

EESO pozdravlja, da je novi dokument o ERP na splošno skladen s cilji trajnostnega razvoja in jih podpira. Pri spodbujanju prehoda na odpornejše in bolj trajnostno evropsko gospodarstvo je bistveno vključujoče okrevanje, pri katerem ne bo zapostavljen noben Evropejec (5).

2.9.

EESO želi opozoriti, da je pomembno pametno kombiniranje instrumentov za raziskave in razvoj na vseh ravneh (regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU). Poleg tega bi bilo treba raziskave, razvoj in inovacije spodbujati z uporabo velikih strukturnih skladov EU, pa tudi z neposrednimi in posrednimi ukrepi (npr. davčnimi spodbudami) za raziskave in razvoj.

3.   Evropski raziskovalni prostor v novem okviru

3.1.

Kot je navedeno v splošnih ugotovitvah, EESO jasno meni, da bo EU, če bo njena strategija za raziskave, tehnologijo in inovacije le ponovitev že videnega, še naprej nazadovala v primerjavi s svetovnimi konkurenti na tem področju, zlasti Kitajsko, Korejo in ZDA.

3.2.

EESO poudarja, da je treba upoštevati načelo znanstvene in etične integritete, da bi preprečili nevarnosti za zdravje ljudi, finančne izgube in znanstvene neuspehe.

3.3.

EESO spodbuja Komisijo, naj oblikuje „nov dogovor“ za program raziskav, tehnologije in inovacij za EU.

3.4.

Najsodobnejše, učinkovito upravljane raziskovalne in inovacijske infrastrukture so pomemben ključni vidik za pospešitev prenosa raziskovalnih in inovacijskih dosežkov.

3.5.

Vsakodnevno upravljanje raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur bi se po mnenju EESO lahko profesionaliziralo. Nekatere od teh dragih infrastruktur so razmeroma slabo izkoriščene, saj je izkoriščenost letnega delovnega časa pri nekaterih manj kot 25-odstotna.

3.6.

EESO pozdravlja pobude Komisije za odprto znanost (kot je evropski oblak za odprto znanost).

3.7.

EESO se strinja, da gre pri tehnologijah, omenjenih v sporočilu, za zelo pomembne, ključne strateške tehnologije za EU, ter predlaga, da se dodajo naslednje ključne tehnologije in področja: — digitalni poslovni modeli, — tehnologije za proizvodnjo blaga in živil, — klinične raziskave ter farmacevtski in biotehnološki sektor, — vesoljske tehnologije, — čista voda in sanitarna ureditev.

3.8.

Digitalni poslovni modeli so trenutno najhitreje rastoči poslovni segment na svetu in tako bo tudi v prihodnjih letih. Dobri primeri so e-trgovanje (npr. Amazon), industrija 4.0, e-bančništvo, elektronske igre, digitalna družbena omrežja (npr. Facebook) in elektronska varnost.

3.9.

EESO ugotavlja, da so za kompleksno prenovitev programa ERP zelo pomembne tudi raziskave na področju družbenih ved in humanistike.

3.10.

EESO ugotavlja, da raziskave v EU zaostajajo na področju patentov. Azija je povečala svoj delež patentnih prijav: leta 2019 je vložila 65 % vseh prijav v svetu. Evropski delež patentnih prijav v svetovnem merilu se je znižal in zdaj znaša 11,3 %.

3.11.

Druge pomembne teme za raziskave in inovacije so (med drugim) proizvodnja blaga (pri kateri je imela EU vedno močan položaj in tako je še danes), informacijska tehnologija, programska oprema in umetna inteligenca ter srednjetehnološki sektor.

3.12.

Večina delovnih mest v EU še vedno spada v srednjetehnološki sektor (tudi pri tem je imela EU vedno močan položaj). Visokotehnološki sektor je seveda pomemben, vendar ima tudi srednjetehnološki sektor velik potencial za rast in delovna mesta.

3.13.

Koronavirusna kriza je velik izziv za človeštvo, zato bi bilo treba sprejeti vse možne ukrepe za razvoj cepiv in zdravljenj za COVID-19. Ta kriza je razkrila več problemov, ki jih je treba obravnavati, da bi v prihodnosti preprečili podobne pandemije, tudi kar zadeva naš odnos z naravnim svetom in živalmi. Evropske raziskave in inovacije morajo imeti pomembno vlogo pri opredeljevanju, raziskovanju in reševanju teh problemov. Po drugi strani pa kriza ne bi smela biti edino vodilo dolgoročne strategije EU na področju raziskav in inovacij.

3.14.

Številne študije so pokazale, da EU pri podjetniški kulturi zaostaja za ZDA in Azijo. Podjetniško kulturo je treba vključiti v izobraževanje, tudi na visokošolski ravni. Imeti mora pomembno mesto v celotnem procesu, od inovacij v temeljnih in uporabnih raziskavah do trženja nove tehnologije. Biti mora ključna kompetenca pri vseh prizadevanjih EU na področju raziskav, tehnologije in inovacij, s tem pa seveda tudi v novem ERP.

4.   Vizija: močnejši evropski raziskovalni prostor za prihodnost

4.1.

Več odstavkov sporočila je namenjenih novim skupnim tehnološkim časovnim načrtom, novi industrijski strategiji in – po mnenju Komisije – ključnim prihodnjim tehnologijam. EESO ponovno poudarja, da je treba vse te teme obravnavati v tesni povezavi s cilji trajnostnega razvoja. To pomeni, da je treba v okviru novega ERP in skupnih tehnoloških načrtov spodbujati zlasti raziskave in razvoj, s katerimi je mogoče podpreti uresničevanje katerega od 17 ciljev trajnostnega razvoja. Prepričan je, da bo konstruktiven socialni in državljanski dialog na vseh ravneh prispeval k uspešnemu izvajanju strategije.

4.2.

EESO podpira krepitev sodelovanja na področju raziskav, tehnologije in inovacij znotraj EU. Nobena država članica EU ni dovolj velika, da bi lahko konkurirala vodilnim državam na področju raziskav, kot sta ZDA in Kitajska. Posamezne države članice nimajo ekonomije obsega, ki je zelo pomembna zlasti za široko zastavljene prelomne inovacije. Evropa je na področju znanosti in tehnologije veliko dosegla, prizadevanja na področju raziskav in razvoja pa so sestavni del evropskega gospodarstva. V Evropi so doma nekateri najpomembnejši raziskovalci v različnih znanstvenih disciplinah, zlasti fiziki, matematiki, kemiji in inženirstvu. Znanstvene raziskave v Evropi podpirajo industrija, evropske univerze in številne znanstvene ustanove. Rezultati evropskih znanstvenih raziskav se dosledno uvrščajo med najboljše na svetu. Čeprav je sodelovanje eden ključnih vidikov učinkovitih inovacij, s katerimi se ustvarjajo novi proizvodi in storitve, je konkurenca glavno gonilo inovacij v svetovnem gospodarstvu. Zato EESO priporoča uravnoteženo kombinacijo sodelovanja in konkurence med državami članicami v okviru novega dogovora EU za raziskave, tehnologijo in inovacije.

4.3.

Evropski svet za inovacije in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki vključuje skupnosti znanja in inovacij (SZI), sta cenjena partnerja in instrumenta pri pospeševanju prenosa dosežkov raziskav in inovacij ter pri preusmerjanju poudarka raziskav in inovacij v EU na prelomne inovacije, ki izpolnjujejo konkretne potrebe državljanov in podjetij, zlasti v zvezi z največjimi družbenimi izzivi.

5.   Prenos dosežkov raziskav in inovacij v gospodarstvo

5.1.

V sporočilu je navedeno: „EU zaostaja za svojimi svetovnimi konkurenti na področju intenzivnosti podjetniških raziskav in podjetniškega razvoja, zlasti v visokotehnoloških sektorjih, pa tudi na področju povečanja števila inovativnih MSP, kar negativno vpliva na produktivnost in konkurenčnost. […] Vlaganje v inovacije v podjetniškem, storitvenem in javnem sektorju je ključnega pomena za preusmerjanje tega trenda, pa tudi za krepitev industrijske in tehnološke neodvisnosti Evrope. EU mora v celoti izkoristiti svoje odlične znanstvene in inovacijske rezultate za podporo pri zelenem in digitalnem prehodu gospodarstva EU.“ EESO se strinja s tem stališčem, vendar želi poudariti, da je zlasti za digitalni prehod potreben odgovoren pristop k raziskavam, tehnologiji in inovacijam. Ponovno izraža vso podporo strategiji EU v smislu prizadevanj za zaupanja vredno umetno inteligenco, ki v središče postavlja človeka, ter ponovno poziva k pristopu k umetni inteligenci, pri katerem je nadzor v rokah uporabnika, k čemur je pozval že leta 2017 v svojem prvem mnenju o umetni inteligenci (6).

5.2.

Evropa zlasti zaostaja za ZDA in Azijo v hitrosti pretvorbe rezultatov raziskav in razvoja v inovativne proizvode in storitve. Zato EESO spodbuja Komisijo, naj si v svoji politiki na tem področju, torej v novi strategiji EU za raziskave, tehnologijo in inovacije, prizadeva hkrati za odličnost in hitrost.

5.3.

EESO se zaveda, da sporočilo priznava, da je treba pozornost nameniti pretvorbi rezultatov raziskav in inovacij v trajnostne proizvode, pa tudi verigi inovacij, vendar je večina ukrepov, predlaganih v sporočilu, še vedno osredotočena na stran vložkov v verigo inovacij (visokošolsko izobraževanje, raziskovalne kariere za nadarjene, več denarja za javne in temeljne raziskave itd.).

5.4.

EESO spodbuja Komisijo, naj si pri verigi inovacij prizadeva za ustrezno ravnovesje med osredotočenostjo na stran vložkov in osredotočenostjo na stran izložkov.

5.5.

EESO Komisiji priporoča, naj dodatno spodbuja tržno usmerjene inovacije, na primer s: — spodbujanjem koncepta vodilnih uporabnikov, — vlaganjem v sistematične študije socialnih inovacij, da bi lahko zgodaj predvideli naklonjenost ter odprtost družbe za nove proizvode in storitve.

6.   Storitveni sektor

6.1.

Industrijske proizvodne procese je mogoče v veliki meri avtomatizirati, tako da se lahko proizvajajo zelo velike serije z majhnimi stroški dela in proizvodnimi stroški, ki so konkurenčni v svetovnem merilu, tudi ob visokih urnih postavkah v Evropi. V storitvenem sektorju je položaj bolj zapleten. Tudi poslovni modeli digitalnih storitev so lahko visoko avtomatizirani. Storitev za posameznike, kot so frizerske in masažne storitve, pa ni mogoče avtomatizirati. Zaradi vsega tega bi bilo priporočljivo, da bi si EU pri svoji novi strategiji za raziskave in inovacije prizadevala za uravnoteženo kombinacijo visokotehnološke industrijske proizvodnje in storitvenih dejavnosti.

7.   Poglobitev okvira za raziskovalne kariere

7.1.

EESO pozdravlja ukrepe za okrepitev tehnološke in znanstvene odličnosti ter mobilnosti mladih raziskovalcev, predlagane v sporočilu, vendar Komisijo spodbuja, naj okrepi tudi ukrepe za spodbujanje podjetnosti mladih raziskovalcev in inovatorjev. To bi vključevalo boljše karierne možnosti za raziskovalce ter višje plače, zlasti za raziskovalce na začetku poklicne poti. Poleg tega se zdi, da je koristno povezovanje univerz z gospodarskimi subjekti za zagotovitev pretvorbe inovacij v tržne proizvode. EESO predlaga, naj se oblikuje enoten register raziskovalcev in inovatorjev EU z osnovnimi podatki o strokovnih raziskavah, da bi bili raziskovalci in inovatorji EU tesneje povezani.

7.2.

Ključne kompetence in inovacijska kultura, nove tehnologije učenja in poučevanja ter posamezniku prilagojeno usposabljanje.

7.2.1.

EESO želi ponovno opozoriti, da niso pomembne le ključne strateške tehnologije, temveč so za gospodarsko uspešnost EU zelo pomembne tudi ključne kompetence zaposlenih in inovacijska kultura v vseh podjetjih EU.

7.2.2.

Naslednji vidik je še zlasti pomemben za novo agendo ERP, novo agendo za raziskave in inovacije ter novi pakt za raziskave in inovacije v Evropi: spodbujanje inovacijske in podjetniške kulture v podjetjih EU, tako med vodstvenimi delavci kot vsemi zaposlenimi, na primer z zagotavljanjem ustreznega usposabljanja zaposlenim.

8.   Vključevanje državljanov

8.1.

EESO se strinja z navedbo v sporočilu, da bo „[v]ključevanje državljanov, lokalnih skupnosti in civilne družbe […] v središču novega ERP za doseganje večjega družbenega vpliva in povečanega zaupanja v znanost“. Podpira pristop Evropske komisije, ki temelji na zamisli, da bi morale „raziskovalne organizacije in industrija vključiti državljane v izbiranje tehnologij“.

8.2.

Socialne partnerje in organizacije civilne družbe, kot so potrošniške organizacije in nevladne organizacije, bi bilo treba kot aktivne partnerje vključiti v evropske procese in projekte na področju raziskav in inovacij, zlasti kadar raziskave zadevajo ali vplivajo na ljudi ali vprašanja, za katere se zavzemajo. Z vključevanjem teh partnerjev v zgodnji fazi bi okrepili njihov angažma, razumevanje, prevzemanje odgovornosti in sprejemanje inovacij ter podprli potrebne procese pravičnega prehoda, zlasti za prelomne inovacije. Poleg tega bi tako raziskovalcem pomagali razumeti učinke njihovih inovacij na širšo družbo in upoštevati morebitne negativne učinke v zgodnji fazi procesa. Zato EESO poziva tudi k multidisciplinarnemu pristopu na nekaterih raziskovalnih področjih, kadar prihaja do učinkov na več raziskovalnih področij. Eno od teh področij je tudi umetna inteligenca. EESO je že pozval k vključitvi humanistike, prava, ekonomije, etike, psihologije in drugih ved v raziskave in inovacije na področju umetne inteligence, da bi se poleg tehničnega obravnavali še drugi vidiki (7).

8.3.

Gospodarstvo EU je močno odvisno od izvoza blaga in storitev.

8.4.

Tehnološke izbire bi zato morale temeljiti na preferencah državljanov EU do blaga in storitev, pa tudi na preferencah vseh 7,8 milijarde svetovnih prebivalcev. EESO poziva Komisijo, naj pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN še posebej spodbuja raziskave in inovacije.

8.5.

Kot je poudarjeno v splošnih ugotovitvah, je treba politike, medije in družbo bolje obveščati o pomembnosti raziskav, tehnologije in inovacij.

8.6.

V okviru sporočila in nove strategije EU za raziskave, tehnologijo in inovacije je zato tudi pomembno opredeliti načine in strategije za obveščanje o pomembnosti raziskav, tehnologije in inovacij ter o njihovih dosežkih.

9.   Upravljanje novega ERP

9.1.

EESO se strinja, da bo pregleden sistem spremljanja (Pregled ERP) ključnega pomena za spremljanje uspešnosti EU med svetovno konkurenco na področju raziskav, tehnologij in inovacij. EESO se strinja, da je potreben nov način upravljanja na področju raziskav, da bi odpravili upravne in regulativne ovire za inovacije.

---

(1)  Predlogi EESO za obnovo in okrevanje po krizi zaradi COVID-19: „EU mora temeljiti na načelu, da jo je treba obravnavati kot skupnost s skupno usodo“ (UL C 311, 18.9.2020, str. 1), točka 5.3.1.

(2)  Predlogi EESO za obnovo in okrevanje po krizi zaradi COVID-19: „EU mora temeljiti na načelu, da jo je treba obravnavati kot skupnost s skupno usodo“ (UL C 311, 18.9.2020, str. 1), točka 6.8.

(3)  UL C 364, 28.10.2020, str. 101.

(4)  Clayton M. Christensen: The Innovator's Dilemma – When New Technologies Cause Great Firms to Fail, 2016.

(5)  Predlogi EESO za obnovo in okrevanje po krizi zaradi COVID-19: „EU mora temeljiti na načelu, da jo je treba obravnavati kot skupnost s skupno usodo“ (UL C 311, 18.9.2020, str. 1), točka 5.3.1.

(6)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(7)  UL C 288, 31.8.2017, str. 1.