Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020AE2765

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod (COM(2020) 453 final – 2020/0100(COD)) Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod (COM(2020) 460 final – 2020/0006(COD))

EESC 2020/02765

UL C 429, 11.12.2020, p. 240–244 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:
18/09/2020; datum glasovanja
Date of vote:
18/09/2020
Date lodged:
08/06/2020
Author:
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Responsible body:
Section for Economic and Monetary Union and Economic and Social Cohesion, EESC_ECO
Rapporteur:
Petr ZAHRADNÍK
Form:
Mnenje
Term of office:
2015-2020
Internal reference:
AVIS-SECTION 2020/2765 FIN, ECO/526
Session:
554
Treaty:
Pogodba o delovanju Evropske unije
Legal basis:
Link
Link
Link
Select all documents mentioning this document
Earlier related instruments:
Instruments cited:
Link

11.12.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

C 429/240

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod

(COM(2020) 453 final – 2020/0100(COD))

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za pravični prehod

(COM(2020) 460 final – 2020/0006(COD))

(2020/C 429/30)

Poročevalec:

Petr ZAHRADNÍK

Zaprosilo

Svet Evropske unije, 8. 6. 2020, 10. 6. 2020

Evropski parlament, 17. 6. 2020

Pravna podlaga

člena 175(3) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

20. 7. 2020

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

18. 9. 2020

Plenarno zasedanje št.

554

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

219/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 EESO odločno podpira in pozdravlja znatno povečanje dodeljenih finančnih sredstev za Sklad za pravični prehod, namenjenih lajšanju prehoda z ogljično intenzivnega k sodobnejšemu, bolj trajnostnemu in diverzificiranemu gospodarstvu in družbi.

1.2

 EESO je trdno prepričan, da je za doseganje optimalnih rezultatov v procesu pravičnega prehoda poleg ustreznih sodobnih oblik finančnih virov, namenjenih natančno določenim področjem podpore, izjemnega pomena tudi prožna interpretacija pravil o državni pomoči.

1.3

 EESO pozdravlja predlog o instrumentu za posojila v javnem sektorju in meni, da je inovativen in izviren, po njem pa je med subjekti javnega sektorja, ki si prizadevajo za podnebni prehod, veliko povpraševanja.

1.4

 EESO poudarja, da lahko mehanizem za pravični prehod, zdaj ko sta bila predstavljena predloga v zvezi z načrtom okrevanja in instrumentom Next Generation EU, resnično postane zelo pomembno orodje naslednjega večletnega finančnega okvira 2021–2027, ki bo koristilo evropskemu zelenemu dogovoru pa tudi okrevanju in obnovi po pandemiji COVID-19.

1.5

 EESO poziva ustrezne institucije EU, naj kar se da pospešijo delo v zvezi s pripravo, sprejemanjem in izvajanjem prilagojenega mehanizma za pravični prehod, da bi lahko začel čim prej delovati v praksi. Čas je namreč pri tem ključnega pomena.

1.6

 EESO pozdravlja dejstvo, da se pri instrumentu za posojila v javnem sektorju posebna pozornost namenja manj razvitim regijam v okviru pravičnega prehoda.

1.7

 EESO je prepričan, da lahko inovativna zamisel, na kateri temelji instrument za posojila v javnem sektorju, služi tudi kot navdih za podobne finančne proizvode na ravni držav članic.

1.8

 EESO meni, da so merila za upravičenost in predlagana področja vlaganja zelo ustrezna za pravični prehod.

1.9

 EESO poleg tega pozdravlja in podpira dodatno financiranje programa InvestEU in njegove namenske sheme za pravični prehod, ki povečuje potencial za uporabo finančnih instrumentov v procesu pravičnega prehoda.

2.   Tema in kontekst

2.1

 EESO je na svojem plenarnem zasedanju junija 2020 sprejel mnenje o Skladu za pravični prehod (1), v katerem je podrobno razložil svoje stališče o procesu pravičnega prehoda, ki je relevantno tudi v luči okrevanja po pandemiji COVID-19. Splošni rezultati, sklepi in priporočila tega mnenja seveda še vedno veljajo.

2.2

 Evropska komisija je v tem nemirnem obdobju konec maja objavila načrt okrevanja, vsi trije stebri mehanizma za pravični prehod pa so bistven del programa Next Generation EU; v primerjavi s prvotnim predlogom iz januarja 2020 bodo za mehanizem za pravični razvoj na voljo znatno višja finančna sredstva in osnova. Iz novih predlaganih dokumentov je razvidno, da so cilji evropskega zelenega dogovora in načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji povezani in izvedljivi.

2.3

 Zdaj je povezan tudi s platformo za pravični prehod, katere namen je zagotavljati tehnično podporo in svetovanje za javne in zasebne deležnike v premogovno ali drugače ogljično intenzivnih regijah, da bodo imeli na voljo dovolj informacij o možnostih financiranja.

2.4

 Prilagojeni mehanizem za pravični prehod bi deloval prek treh stebrov:

—

Sklada za pravični prehod,

—

sheme za pravični prehod v okviru programa InvestEU,

—

instrumenta za posojila v javnem sektorju.

Po drugi strani je pandemija pokazala smiselnost nadaljnjega izpolnjevanja ciljev zelenega dogovora in spodbujanja procesa prestrukturiranja gospodarstva, zlasti v ranljivih regijah in na ranljivih območjih. Zato je bilo predlagano, da se mehanizmu za pravični prehod znatno povečajo dodeljena finančna sredstva in osnova.

2.5

 Med glavnimi spremembami v primerjavi s predlogi iz januarja 2020 so:

—

znatno povečanje dodeljenih finančnih sredstev, zlasti za Sklad za pravični prehod, osnovna dodeljena finančna sredstva so se povečala s 7,5 milijarde EUR na 40 milijard EUR (dodatne 2,5 milijarde EUR v okviru rednega večletnega finančnega okvira ter novih 30 milijard EUR v okviru programa Next Generation EU); pravilo, da se finančna osnova Sklada pomnoži (za 1,5- do 3-krat) s prerazporeditvami iz ESRR ali ESS+, se nanaša le na sredstva iz večletnega finančnega okvira 2021–2027, ne pa na tista iz instrumenta Next Generation EU,

—

povečanje sredstev za program InvestEU – znesek jamstev se podvoji; za trajnostno infrastrukturo je namenjenih 20 milijard EUR, za raziskave, inovacije in digitalizacijo 10 milijard EUR, enako tudi za mala in srednja podjetja, za socialne naložbe ter znanja in spretnosti 3,6 milijarde EUR, za novo predlagani sklop za strateške evropske naložbe pa je namenjenih 31 milijard EUR,

—

instrument za posojila v javnem sektorju s tem predlogom dobiva pravno podlago ter je edinstvena in inovativna kombinacija praktičnega izvajanja finančnih instrumentov in subvencij.

2.6

 Ostali elementi, ki jih je Komisija predlagala v svežnju iz januarja 2020, ostajajo nespremenjeni in v celoti veljavni; nanašajo se na podprte dejavnosti in področja (tudi na tista, ki so iz podpore izključena), na postopke izvajanja (različne alternativne možnosti za operativne programe), na vlogo območnih načrtov za pravični prehod kot glavnih dokumentov, odločilnih za podporo, ter na vrsto upravičencev.

2.7

 Predloge, povezane s prilagojenim mehanizmom za pravični prehod, lahko razumemo kot enega izmed elementov v strukturi celostnega in notranje medsebojno povezanega mozaika, ki ga predstavlja programski sveženj Next Generation EU, pa tudi kot prilagoditev večletnega finančnega okvira 2021–2027 z namenom, da se poveča fiskalna (proračunska) osnova EU in se prilagodi trenutnim nujnim potrebam. Predlagani fiskalni ukrepi dopolnjujejo tudi izredne ukrepe, ki so bili že sprejeti v okviru denarne in strukturne politike ter v regulativnih okvirih. Treba jih je podpreti s hkratnimi prizadevanji za izboljšanje področij bančne unije in unije kapitalskih trgov.

2.8

 Sveženj za vzpostavitev instrumenta za okrevanje in prilagoditev večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 stanju po pandemiji COVID-19 šteje za izreden korak v financiranju EU, vendar je potreben in nujen. Proračunska politika EU bi bila ob sedanjih okoliščinah in pravilih preprosto premalo prožna in z njo ne bi bilo mogoče sprejeti nobenega ukrepa, ki bi lahko očitno pripomogel k reševanju kriznih razmer. Sedanji predlog pa se v trenutnih političnih razmerah zdi zelo uresničljiv.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

 EESO pozdravlja ta predlog, saj ugotavlja, da so strukturne reforme in podpora gospodarski diverzifikaciji zelo pomembna dolgoročna prednostna naloga EU.

3.2

 EESO ocenjuje prilagoditev mehanizma za pravični prehod z vidika celotnega evropskega instrumenta za okrevanje in meni, da je pravično, inovativno, vključujoče in učinkovito orodje za podporo regijam in območjem, ki morajo izvesti zeleni prehod od premogovno in ogljično intenzivne industrije k sodobnim in trajnostno diverzificiranim gospodarskim dejavnostim. Mehanizem zdaj ob hkratni najprožnejši možni interpretaciji pravil o državni pomoči ponuja resnično možnost za pospeševanje doseganja pravičnega prehoda na teh območjih.

3.3

 EESO podpira zamisel o uporabi dodatnih finančnih sredstev Sklada za pravični prehod (30 milijard EUR) v okviru instrumenta Next Generation EU po hitrem postopku, da bi pripomogli k občutnemu povečanju naložb za zeleni prehod najpozneje do leta 2024.

3.4

 EESO poziva Evropsko komisijo k vzpostavitvi ustreznega okvira, da bo povečani Sklad za pravični prehod lahko pripravljen že v začetku leta 2021, ko bi se določene regije lahko spopadale s hudimi posledicami krize tako z vidika gospodarske uspešnosti kot tudi socialnih in okoljskih razmer. EESO obenem poziva države članice, naj pospešijo delo v zvezi s območnimi načrti za pravični prehod, dokumenti strateškega načrtovanja, ki so nujno potrebni za dostopanje do financiranja v okviru vseh treh stebrov mehanizma za pravični prehod.

3.5

 EESO tudi pozdravlja dodelitev dodatnih finančnih sredstev programu InvestEU, kar bo koristilo nekaterim regijam pri izpolnjevanju potreb v zvezi z zelenim prehodom. EESO pozdravlja dejstvo, da bo v okviru sheme za pravični prehod možna podpora naložbam v regije v pravičnem prehodu prek katerega koli sklopa politike programa InvestEU glede na posebne potrebe po naložbah, ki jih bodo države članice opredelile v svojih območnih načrtih za pravični prehod. EESO podpira tudi vključitev predlaganega sklopa za strateške evropske naložbe med dejavnosti v okviru mehanizma za pravični prehod.

3.6

 EESO pozdravlja, da se z vključitvijo projektov InvestEU v drugi steber mehanizma za pravični prehod obravnavajo gospodarsko izvedljive in na trgu preizkušene naložbe subjektov zasebnega in javnega sektorja prek inovativnega načina financiranja.

3.7

 EESO odločno podpira in ceni zamisel o instrumentu za posojila v javnem sektorju, ki je zelo inovativna rešitev za javni sektor in vključuje skupni produkt, ki sta ga razvili Evropska komisija in EIB, združuje pa posojilni del in del v nepovratnih sredstvih. Tako naj bi zagotovili javne naložbe v višini kar 30 milijard EUR v energetsko in prometno infrastrukturo, omrežja daljinskega ogrevanja, javni prevoz, ukrepe za energetsko učinkovitost, socialno infrastrukturo in druge vrste projektov v podporo prizadetih skupnosti in regij ter za izboljšanje njihove blaginje in konkurenčnosti.

3.8

 EESO poudarja inovativnost in izvirnost instrumenta za posojila v javnem sektorju, ki na ravni projektov podpira izvajanje finančnih instrumentov z dopolnilnimi nepovratnimi sredstvi. EESO podpira predstavljeno zamisel, da bo ta instrument dopolnjeval Sklad za pravični prehod in medsektorsko finančno shemo InvestEU. V zvezi s tem se zdi smiselna zahteva, da projekti, ki se podprejo v okviru instrumenta za posojila v javnem sektorju, ne morejo pridobiti drugih finančnih sredstev EU.

3.9

 EESO spoštuje, da bo del v nepovratnih sredstvih upravljala neposredno Evropska komisija in se bo do konca leta 2024 prerazporedil po sistemu nacionalnih ovojnic. EESO v zvezi s tem poziva Komisijo, naj hitro začne objavljati razpise, in sicer takoj, ko bo sprejetih več območnih načrtov za pravični prehod, države članice pa poziva, naj takoj začnejo pripravljati projekte. Tako bodo sredstva, namenjena državam članicam, lahko porabljena prek razpisov, objavljenih do konca leta 2024.

3.10

 EESO se dobro zaveda izjemnosti in izvirnosti inovativnega instrumenta za posojila v javnem sektorju, saj bo subjekte javnega sektorja podpiral pri naložbah, ki izpolnjujejo zahteve podnebnega prehoda, ne zagotavljajo pa dovolj prihodkov. Del v nepovratnih sredstvih je torej odločilen za praktično zagotavljanje gospodarskih, socialnih in okoljskih projektov, ki niso dovolj finančno vzdržni in jih zato ni mogoče financirati zgolj s finančnimi instrumenti.

3.11

 EESO poudarja velik pomen območnih načrtov za pravični prehod, ki so enako pomembni za vse tri stebre mehanizma za pravični prehod. EESO se strinja, da lahko do financiranja dostopajo samo države članice, ki so že sprejele območne načrte za pravični prehod. Ti načrti so namreč bistveni za zagotavljanje zavez držav članic, da bodo napredovale proti podnebno nevtralnemu gospodarstvu.

3.12

 EESO pozdravlja koncept, da projekti iz manj razvitih regij (t.j. tistih, katerih BDP na prebivalca ne presega 75 % povprečja EU) prejmejo za pet odstotnih točk višji znesek nepovratnih sredstev na posojilo kot projekti na drugih območjih (do 20 % zneska posojila v primerjavi s 15 %). Vendar pa je EESO zaskrbljen nad dejstvom, da bi lahko dejanska stopnja nepovratnih sredstev znašala le 5–7 % celotne vrednosti projekta, saj bi to lahko bila premajhna spodbuda, da bi se projekti potegovali za financiranje.

3.13

 EESO tudi meni, da bi bilo vključevanje drugih finančnih partnerjev poleg EIB koristno za izvajanje sredstev, predlaganih za ta instrument. To bi finančnim institucijam s sedežem v državah članicah omogočilo, da ta izvirni in inovativni produkt razvijejo in ga ponudijo ustreznim lastnim strankam.

3.14

 EESO meni, da je platforma za pravični prehod pomembna zlasti zato, ker nudi upravičencem ustrezne in enakovredne informacije ter tehnične storitve, ki prispevajo k učinkovitosti dodeljenih finančnih sredstev. V tem smislu EESO tudi poudarja pomen tehnične pomoči, ki je na voljo državam članicam pri pripravi njihovih območnih načrtov za pravični prehod prek ustreznega razpisa in podpore, ki ju zagotovi Komisija.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

 EESO poziva Komisijo, naj natančneje opredeli obseg sheme za pravični prehod v okviru prilagojenega programa InvestEU pa tudi upravičenost projektov, ki temeljijo na evropskem zelenem dogovoru, v sklopu za strateške evropske naložbe.

4.2

 Kar zadeva instrument za posojila v javnem sektorju, EESO pozdravlja predlog za podporo javnim naložbam prek preferenčnih posojilnih pogojev, namenjenih območjem, ki jih bo podnebni prehod najbolj prizadel, in skladnih z območnimi načrti za pravični prehod.

4.3

 EESO spoštuje zahteve za merila za izbiro projektov in njihovo prednostno razvrščanje in se strinja s tem, da se lahko podrobneje opredelijo v razpisih na nacionalni ravni.

4.4

 EESO priporoča, naj Evropska komisija opredeli in podrobneje določi področja sinergije z drugimi instrumenti v okviru Next Generation EU, da se podpre celostni pristop in obenem preprečijo prekrivanja.

4.5

 EESO močno pozdravlja, da so upravičenci deležniki z vseh pomembnih področij, tako institucije javnega sektorja (države, regije, mesta in občine) kot tudi podjetja, raziskovalne institucije ter univerze, šole, izobraževalne institucije, svetovalci za trg dela in nevladne organizacije.

4.6

 EESO poziva Svet in države članice EU, naj čim prej dokončajo vse potrebne priprave za izvajanje mehanizma za pravični prehod. Evropsko komisijo prosi, naj čim prej in po hitrem postopku sprejme programe držav članic v okviru mehanizma za pravični prehod. Samo tako se bo mogoče čim bolj izogniti zamudam pri izplačilih finančnih sredstev in doseči želene pozitivne učinke na gospodarske razmere v EU.

4.7

 EESO poudarja, da načrtovana prerazporeditev sredstev iz ESS+ v korist Sklada za pravični prehod ne sme ogroziti izvajanja rednih projektov ESS+; njen namen je ustvariti ustrezno finančno osnovo za socialno usmerjene projekte (prekvalificiranje, izobraževanje, usposabljanje itd.) v okviru Sklada za pravični prehod.

4.8

 Glede instrumenta za posojila v javnem sektorju EESO meni, da je širok nabor področij, ki jih bo instrument pokrival, ustrezen, in pozdravlja njegovo skladnost z ostalimi stebri mehanizma za pravični prehod ter z drugimi finančnimi orodji in instrumenti večletnega finančnega okvira.

V Bruslju, 18. septembra 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  UL C 311, 18.9.2020, str. 55.

Top