52019IE3060

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52019IE3060 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52019IE3060

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Obdavčitev sodelovalnega gospodarstva – zahteve glede poročanja (dodatno mnenje)

UL C 364, 28.10.2020, pp. 62–66 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:: 16/07/2020; datum glasovanja
Date of vote:: 16/07/2020
Date lodged:: 18/06/2019

Author:: Evropski ekonomsko-socialni odbor
Responsible body:: EESC_ECO
Form:: Dodatno mnenje
Term of office:: 2015-2020
Internal reference:: AVIS-SECTION 2019/3060 FIN, ECO/500
Session:: 553

Treaty:: Pogodba o delovanju Evropske unije
Link
Link
Link: Select all documents mentioning this document
Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

Directory code:

09.10.00.00 Obdavčitev / Splošno
10.30.00.00 Ekonomska in monetarna politika ter prosti pretok kapitala / Ekonomska politika

HTML

PDF

Official Journal

28.10.2020

Uradni list Evropske unije

C 364/62

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Obdavčitev sodelovalnega gospodarstva – zahteve glede poročanja

(dodatno mnenje)

(2020/C 364/09)

Poročevalka:

Ester VITALE

Sklep predsedstva	18. 6. 2019
Pravna podlaga	člen 29 izvedbenih določb (2010)
	dodatno mnenje
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	24. 6. 2020
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	16. 7. 2020
Plenarno zasedanje št.	553
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	210/1/6

1. Sklepi in priporočila

1.1

Obdavčitev in davčne politike je treba prilagajati nenehnemu razvoju sodelovalnega gospodarstva. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da v zvezi s tem ne bi smeli razvijati novih ali posebnih sistemov obdavčitve, temveč bi bilo ustrezneje, če bi se veljavna davčna pravila in modeli prilagodili novim gospodarskim razmeram, pri čemer bi bilo treba ohraniti enake pogoje za različne udeležene subjekte.

1.2

EESO poziva, naj se v davčnih sistemih držav članic upošteva pojav sodelovalnega gospodarstva in digitalnih platform ter naj se tudi za to panogo spoštujejo načela pravičnega sistema obdavčitve, tj. doslednost, predvidljivost in nevtralnost. Hkrati pa je treba zagotoviti, da vsi udeleženi subjekti izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, kar je v javnem interesu.

1.3

EESO je prepričan, da je treba davčne politike, ki se uporabljajo za digitalizacijo gospodarstva ter oblikovanje instrumentov in operativnih rešitev, usklajevati na mednarodni ravni. Zato pozdravlja tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in OECD/skupino G20, pri čemer priznava, da so vzpostavljene oblike sodelovanja že prinesle nekatere oprijemljive rezultate ter da utegne v prihodnosti priti do novih rezultatov, ki bodo še pomembnejši.

1.4

Pomembno je, da se mednarodne, evropske in nacionalne institucije učinkovito in hitro odzovejo na vprašanja, ki jih prinašata digitalno in sodelovalno gospodarstvo, ter namesto zgolj odzivnega sprejeti proaktiven pristop h konkretnim vprašanjem, ki se pojavijo.

1.5

Ključno vprašanje v zvezi s sistemi obdavčitve, ki se uporabljajo za sodelovalno gospodarstvo, se nanaša na obveznosti digitalnih platform glede zbiranja informacij o opravljenih transakcijah, sporočanja teh informacij davčnim organom in njihove hrambe (obveznosti glede poročanja). Te obveznosti za platforme ne bi smele biti čezmerno upravno breme.

1.6

Ustrezna izmenjava informacij v okviru funkcionalnega in sorazmernega sistema za zbiranje in izmenjavo podatkov bi lahko dejansko olajšala delo davčnih organov na eni strani ter vzpostavila zanesljiv in predvidljiv sistem za podjetja na drugi strani, kar bi koristilo sodelovalnemu gospodarstvu kot celoti.

1.7

EESO meni, da bi bilo dobro pripraviti evropski standard za zbiranje podatkov in informacij, ki jih bodo morale platforme za svoje uporabnike sporočati davčnim organom in jih hraniti. Obveznosti glede poročanja bi morale biti jasne in usklajene med državami članicami. Z evropskim standardom bi lahko omejili enostranske ukrepe držav članic, ki bi povzročili nezaželeno neenotnost pravil in negotovost glede veljavnosti pravil na notranjem trgu.

1.8

EESO meni, da se mora kot splošno načelo, na katerem bi morali temeljiti regulativni ukrepi v zvezi s poročanjem, sprejeti spoštovanje načela sorazmernosti, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča EU, in tako omogočati, da se doseže namen ureditve, tj. zbiranje jasnih in koristnih informacij za delovanje davčnih organov, ne da bi se čezmerno in neupravičeno posegalo v zasebne interese platform in končnih uporabnikov.

1.9

EESO tudi meni, da je treba davčna pravila, ki urejajo sodelovalno gospodarstvo, torej tudi pravila o obveznostih glede poročanja, prilagoditi vsaki posamezni gospodarski panogi in posameznim dejavnostim v okviru sodelovalnega gospodarstva, ki se med seboj pogosto razlikujejo.

1.10

Prav tako je pomembno proučiti, ali se lahko direktiva o nekaterih zahtevah za ponudnike plačilnih storitev v zvezi z zahtevki za informacije za odkrivanje goljufij na področju DDV, ki se bo kmalu začela izvajati, uporabi tudi za namen neposredne obdavčitve, ko gre za obveznosti glede poročanja.

1.11

Izmenjava informacij med zasebnimi subjekti in javnimi organi mora biti seveda v skladu z evropsko zakonodajo o varstvu zasebnosti in obdelavi osebnih podatkov posameznikov ter izpolnjevati merila nujnosti, sorazmernosti in ozke razlage morebitnih odstopanj od splošnih načel na področju zasebnosti, odobrenih zaradi izvrševanja davčnih pravil.

2. Uvod in splošna načela

2.1

Oblikovanje učinkovitih davčnih politik za sodelovalno gospodarstvo je izziv tako za evropske in nacionalne institucije kot za subjekte v tej panogi. Zato je ključno zagotoviti enake pogoje med različnimi subjekti sodelovalnega gospodarstva kakor tudi med njimi in tradicionalnimi subjekti v tej panogi.

2.2

EESO meni, da je sodelovalno gospodarstvo v preteklih letih beležilo nenehno in občutno rast, pomeni pa tudi priložnost za nadaljnji razvoj držav Evropske unije v prihodnje, saj omogoča izrabo še neizkoriščenih virov in izvajanje individualnih pobud državljanov. Obenem ugotavlja, da so potrebni predpisi, s katerimi bi zagotovili varstvo potrošnikov, varstvo pravic delavcev, izpolnjevanje davčnih obveznostih in lojalno konkurenco.

2.3

Izraz sodelovalno gospodarstvo, kot se uporablja v tem mnenju, se nanaša na poslovne modele, pri katerih se dejavnosti omogočajo prek platform za sodelovanje, ki omogočajo začasno uporabo blaga ali storitev, ki jih pogosto zagotavljajo posamezniki. V zvezi s tem in tudi z vidika metodologije bi morale Evropska unija in države članice doseči minimalno soglasje glede pojma sodelovalno gospodarstvo, da bi se izognili velikim razlikam med različnimi opredelitvami, ki se uporabljajo na notranjem trgu.

2.4

Sodelovalno gospodarstvo je kompleksen gospodarski pojav, ki ga je treba regulativno celovito zaobjeti, saj se dotika različnih področij družbe ter veliko različnih pravnih ureditev, ki se tradicionalno nanašajo na različna in ločena področja. Nenehen razvoj sodelovalnega gospodarstva na primer vpliva na pravila na področju potrošniškega prava, delovnega prava, socialne varnosti, pogodbenega prava, pravice do zasebnosti in prava o javnih storitvah.

2.5

EESO poudarja, da je treba v davčnih sistemih držav članic, ki se učinkovito usklajujejo na evropski ravni, upoštevati nove poslovne modele, povezane s sodelovalnim gospodarstvom. Spoštovanje načel pravičnega davčnega sistema (tj. doslednosti, predvidljivosti in nevtralnosti) pri teh novih modelih je potrebno za vse udeležene: javne organe, podjetja in potrošnike.

2.6

Vendar je tradicionalna davčna pravila težko prilagajati nenehnemu razvoju tehnologije, poleg tega pa ta pravila pogosto zaostajajo za digitalnim gospodarstvom, ki se zelo hitro razvija. Zato je treba uskladiti ukrepanje evropskega zakonodajalca in različnih nacionalnih zakonodajalcev, da bi lahko tradicionalna pravila in načela podrobno in ustrezno prilagodili tem spremembam.

2.7

Mednarodne, evropske in nacionalne institucije morajo pravočasno, učinkovito in usklajeno ukrepati, da bi rešile nova vprašanja, ki jih povzročata digitalno in sodelovalno gospodarstvo, ter namesto zgolj odzivnega sprejeti proaktiven pristop h konkretnim vprašanjem, ki se pojavijo.

2.8

EESO je prepričan, da je treba v povezavi z digitalizacijo gospodarstva davčne politike ter oblikovanje instrumentov in konkretnih rešitev usklajevati na mednarodni ali celo na svetovni ravni. Zato pozdravlja tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in OECD/skupino G20, pri čemer priznava, da je tovrstno sodelovanje že prineslo nekatere oprijemljive rezultate ter da utegne v prihodnosti priti do novih rezultatov, ki bodo še pomembnejši.

3. Obveznosti glede poročanja

3.1

Ključno vprašanje v zvezi s sistemi obdavčitve sodelovalnega gospodarstva so obveznosti digitalnih platform glede zbiranja informacij o opravljenih transakcijah, sporočanja teh informacij davčnim organom in njihove hrambe. Z ustrezno izmenjavo informacij v okviru funkcionalnega in sorazmernega sistema za zbiranje in izmenjavo podatkov bi se po eni strani lahko dejansko olajšalo delo davčnih organov, ki bi morali podatke pridobivati hitro in preprosto, po drugi strani pa bi se vzpostavil predvidljiv sistem za platforme in njihove uporabnike. Obveznosti glede poročanja za platforme in gospodarske subjekte v panogi ne bi smele biti čezmerno upravno breme.

3.2

Na voljo je že več primerov učinkovitega sodelovanja med platformami in davčnimi organi v prometnem sektorju: Estonija je na primer sprejela določbe, da bi voznikom, ki so člani platform za sopotništvo, olajšala izpolnjevanje davčnih napovedi. Drug primer inovativne estonske rešitve je določitev minimalne in sorazmerne količine podatkov, ki jih je treba sporočiti organom, in možnost, da upravljavci platform uporabijo namenski bančni račun za izpolnjevanje davčnih obveznosti. S tem računom se spodbuja neposredna in hitra povezava med upravljavci, njihovimi bankami in davčnimi organi. Po drugi strani pa v nekaterih regijah spletne platforme kažejo le malo pripravljenosti za sodelovanje s finančnimi organi.

3.3

EESO zato meni, da bi bilo dobro pripraviti evropski standard za zbiranje podatkov in informacij, ki jih bodo morale platforme sporočati davčnim organom in jih hraniti. Zaradi množice enostranskih ukrepov držav članic in soobstoja neusklajenih sistemov na notranjem trgu, do česar deloma že prihaja, se bodo pojavile operativne težave, celotna panoga sodelovalnega gospodarstva pa bo postala neučinkovita.

3.4

Razvoj usklajenega evropskega modela poročanja bi moral temeljiti na dosedanjih praktičnih izkušnjah in operativnih povratnih informacijah. V več državah članicah že veljajo sistemi poročanja, ki se razlikujejo z vidika organizacijske ureditve ter količine in vrste podatkov, ki se zbirajo in sporočajo. V nekaterih državah članicah so ti sistemi zelo obremenjujoči in izredno zahtevni do platform, medtem ko so sistemi v drugih državah članicah prožnejši in manj vplivajo na tekoče poslovanje. Poleg tega izkušnje nekaterih držav članic kažejo, da neobvezni in prostovoljni sistemi poročanja, ki niso vezani na konkretne zakonske obveznosti, niso učinkoviti.

3.5

EESO meni, da sedanja razdrobljenost dolgoročno ni vzdržna, saj bi lahko povzročila čezmerne stroške izpolnjevanja obveznosti in neučinkovitost zaradi neusklajenih pravil, ki se uporabljajo na različnih območjih notranjega trga. Zato je treba opredeliti uravnotežen in sorazmeren pristop k poročanju, ki bo zagotavljal poenostavljen in funkcionalen sistem. Poenostavljene obveznosti poročanja bi lahko bile konkretna spodbuda za digitalne platforme, da ravnajo v skladu s pravili.

3.6

EESO meni, da se mora kot splošno načelo, na katerem bi morali temeljiti regulativni ukrepi v zvezi z obdavčitvijo sodelovalnega gospodarstva na splošno in še posebej v zvezi z obveznostmi poročanja, sprejeti spoštovanje načela sorazmernosti, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča EU. Treba bo torej omogočiti, da se doseže namen ureditve, tj. zbiranje jasnih in koristnih informacij za delovanje davčnih organov, ki je v javnem interesu, ne da bi se čezmerno posegalo v zasebne interese platform in končnih uporabnikov.

3.7

Ta pristop bi moral zagotavljati jasna in predvidljiva pravila za gospodarske subjekte iz sektorja, da bi se preprečili čezmerni stroški izpolnjevanja obveznosti (npr. z nepotrebnimi in nesorazmernimi zahtevki za podatke), ravno tako pa bi moral davčnim organom omogočati učinkovito zbiranje informacij.

3.8

V okviru sorazmernega in razumnega sistema poročanja bi bilo treba tudi opredeliti, kateri podatki so z vidika kakovosti nujno potrebni in jih je treba zbirati za izvrševanje davčnih pravil, ne da bi platformam in njihovim poklicnim uporabnikom ali končnim uporabnikom naložili čezmerno breme. V okviru sorazmernega pristopa bi bilo treba tudi razlikovati med poklicnimi subjekti, ki so dejavni na področju sodelovalnega gospodarstva, in nepoklicnimi subjekti, ter ustrezno prilagoditi obveznosti glede poročanja, ki se uporabljajo za ti različni kategoriji subjektov.

3.9

Dodatni vidiki, ki bi jih bilo treba usklajeno urediti na ravni EU, so: (i) splošni pogoji, ki urejajo zakonitost obdelave, ki jo izvaja obdelovalec podatkov; (ii) osebe, ki jih obdelava zadeva; (iii) subjekti in nameni, za katere se lahko razkrijejo osebni podatki; (iv) določitev načinov obdelave; (v) omejitve namenov obdelave in (vi) obdobje hrambe podatkov.

3.10

3.11

V zvezi s tem bi bilo morda koristno izboljšati in spodbujati tudi izmenjavo informacij med nacionalnimi davčnimi organi, da bi vzpostavili učinkovite oblike sodelovanja za preprečevanje goljufij in izogibanja davkom ter uskladili delovne prakse različnih organov.

3.12

Davčna pravila, ki urejajo sodelovalno gospodarstvo, torej tudi pravila o sistemih poročanja, bi bilo treba vsakič prilagoditi vsaki posamezni panogi sodelovalnega gospodarstva, saj imajo različne dejavnosti v okviru sodelovalnega gospodarstva pogosto različne značilnosti in posebnosti, zaradi katerih so potrebna posebna in namenska pravila.

3.13

EESO priporoča, da se v vsakem primeru zagotovijo enaki pogoji v zvezi z obdavčitvijo dejavnosti, ki se opravljajo v okviru sodelovalnega gospodarstva, in podobnih tradicionalnih dejavnosti, in sicer v skladu z načelom davčne nevtralnosti. Cilj je preprečiti izkrivljanje delovanja trgov, ki združujejo tradicionalne oblike dejavnosti in dejavnosti, ki se opravljajo v okviru sodelovalnega gospodarstva.

3.14

Za rast sodelovalnega gospodarstva bi bilo poleg tega morda koristno in spodbudno, če bi opredelili najnižje prage, pod katerimi se v zvezi z nekaterimi dejavnostmi šteje, da niso poklicne ali niso gospodarsko pomembne in je zato zanje mogoče odobriti posebne davčne oprostitve. Vendar morajo biti ti najnižji pragi razumni in določeni na podlagi natančne ocene zakonodajnega učinka.

4. DDV in sodelovalno gospodarstvo

4.1

Za namene DDV je ključno natančno opredeliti pojem davčni zavezanec in ugotoviti, ali zadevni subjekt izvaja gospodarsko dejavnost. Poleg tega se zdi, da še vedno ni mogoče enostavno določiti, kakšna naj bo davčna obravnava transakcij na področju sodelovalnega gospodarstva, za katere se ne plača denarnega zneska, temveč vseeno vključujejo neko obliko nadomestila oziroma protivrednost, npr. v obliki uporabe osebnih podatkov uporabnikov in ustvarjanja vrednosti iz teh podatkov.

4.2

Natančneje, za namene DDV je treba razlikovati med tremi vrstami primerov v zvezi s plačilom za storitve: (i) primeri, ko se storitve zagotovijo proti plačilu denarnega zneska, (ii) primeri, ko se plačilo ne opravi z denarjem, ampak se zagotovi druga storitev ali nedenarno nadomestilo, in (iii) primeri, ko se storitev zagotovi brezplačno brez nadomestila. (1)

4.3

EESO v zvezi s konkretnimi primeri, ki bi lahko spadali pod točko (ii), poziva k podrobni proučitvi vprašanja, ali za dejavnosti platform za sodelovanje veljajo obveznosti plačevanja DDV ali ne.

4.4

V zvezi s tem EESO meni, da je zelo koristna prva študija skupine davčnih strokovnjakov Evropske komisije za DDV z naslovom VAT treatment of the sharing economy (Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV), in upa, da se bo to vprašanje nadalje proučilo.

4.5

Komisija in nacionalne davčne uprave bi morale poleg tega spodbujati ustrezno sodelovanje in vzajemno usklajevanje v zvezi z uporabo pravil o DDV za sektor sodelovalnega gospodarstva, da bi razvili usklajene delovne prakse, si izmenjevali informacije, koristne za izvršilne postopke, ter preprečevali goljufije in izogibanje davkom.

4.6

EESO meni, da je pomembno proučiti, ali se lahko direktiva o nekaterih zahtevah za ponudnike plačilnih storitev v zvezi z odkrivanjem goljufij na področju DDV, ki se bo kmalu začela izvajati, uporabi – ko gre za obveznosti glede poročanja – tudi za namen neposredne obdavčitve plačil po internetu s kreditno kartico in plačil, izvedenih z neposrednim bančnim nakazilom in drugimi načini hitrega plačevanja.

V Bruslju, 16. julija 2020

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Seja skupine davčnih strokovnjakov za DDV 1. aprila 2019 – taxud.c.1(2019)2026442 – EN, VAT Treatment of the sharing economy (Obravnava sodelovalnega gospodarstva z vidika DDV), VEG 081.

Top

All

Choose the experimental features you want to try