This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018AR3596
Opinion of the European Committee of the Regions on ‘Cross-border mechanism’
Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejni mehanizem
Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejni mehanizem
COR 2018/03596
UL C 86, 7.3.2019, p. 165–172
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
7.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 86/165 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Čezmejni mehanizem
(2019/C 86/10)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 12
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Pravne ovire občutijo predvsem ljudje ob kopenskih mejah, ker jih prečkajo dnevno ali tedensko. Da bi se učinek te uredbe osredotočil predvsem na regije, ki so najbližje meji in v katerih je stopnja povezovanja in medsebojnega delovanja sosednjih držav največja, bi se morala ta uredba uporabljati za čezmejne regije v smislu ozemlja sosednjih obmejnih regij na ravni NUTS 3 ob kopenski meji v dveh ali več državah članicah (1). To državam članicam ne bi smelo preprečevati uporabe mehanizma tudi na morskih in zunanjih mejah z državami, ki niso države EFTA. |
Da bi se učinek te uredbe osredotočil predvsem na regije, ki so najbližje meji in v katerih je stopnja povezovanja in medsebojnega delovanja sosednjih držav največja, bi se morala ta uredba uporabljati za obmejne regije na ravni NUTS 2 in NUTS 3 ob kopenski ali morski meji v dveh ali več državah članicah (1). To državam članicam ne bi smelo preprečevati uporabe mehanizma tudi na morskih in zunanjih mejah z državami, ki niso države EFTA. |
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da se Uredba uporablja tudi za morske meje in dodati regije na ravni NUTS 2, da bi lahko ocenili najprimernejšo raven NUTS za določanje mehanizma za odpravo upravnih in pravnih ovir na čezmejni ravni.
Predlog spremembe 2
Člen 3 – Opredelitev pojmov
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: |
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
V skladu s členom 4 uredbe je treba omeniti tudi morske meje, da se pojasni geografsko področje uporabe.
Izraz „skupni projekt“ daje misliti, da gre za projekt, ki se dejansko izvaja na ozemlju regij na ravni NUTS 3, toda takšen projekt je mogoče razvijati tudi na ozemlju ene regije ali samo občine.
Predlog spremembe 3
Člen 4 – Možnosti držav članic za reševanje pravnih ovir
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. Država članica se na neki meji z eno ali več sosednjimi državami članicami odloči ali za mehanizem ali za obstoječe načine reševanja pravnih ovir, ki zavirajo izvajanje skupnih projektov v čezmejnih regijah. |
1. Pristojni organ države članice se z eno ali več sosednjimi državami članicami odloči ali za mehanizem ali za obstoječe načine reševanja pravnih ovir, ki zavirajo izvajanje skupnih projektov v čezmejnih regijah. |
2. Država članica se lahko tudi odloči, da se bo na neki meji z eno ali več sosednjimi državami članicami pridružila obstoječemu učinkovitemu načinu, ki je bil formalno ali neformalno vzpostavljen v eni ali več sosednjih državah članicah. |
2. Pristojni organ države članice se lahko tudi odloči, da se bo v zvezi s skupnim projektom v obmejnih regijah z eno ali več sosednjimi državami članicami pridružila obstoječemu učinkovitemu načinu, ki je bil formalno ali neformalno vzpostavljen v eni ali več sosednjih državah članicah. |
3. Države članice lahko mehanizem uporabijo tudi v čezmejnih regijah ob morski meji ali v čezmejnih regijah z eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami ali eno ali več čezmorskimi državami in ozemlji. |
3. Pristojni organi držav članic lahko mehanizem uporabijo tudi v čezmejnih regijah ob notranji ali zunanji morski meji, pa tudi v čezmejnih regijah z eno ali več državami članicami za skupni projekt z eno ali več tretjimi državami ali čezmorskimi ozemlji. |
4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena. |
4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh odločitvah, sprejetih na podlagi tega člena. |
Obrazložitev
Besedilo člena 4 je v več jezikovnih različicah dvoumno. Pravno besedilo bi bilo namreč mogoče v nekaterih različicah tolmačiti tako, da država članica potrebuje drugo državo članico za uporabo čezmejnega mehanizma s tretjo državo. Čeprav je podlaga angleška različica, bi bilo vseeno bolje imeti besedilo, pri katerem je v vseh jezikih jasno, da lahko država članica EU uporablja čezmejni mehanizem skupaj s sosednjo tretjo državo za namene skupnega projekta, ne da bi pri njem morala sodelovati še druga država članica EU.
Omogočiti je treba, da lahko regije z zakonodajnimi pooblastili vzpostavijo in izvajajo mehanizem neodvisno od države, če obstajajo pravne ovire, ki vplivajo na vprašanja zakonodajnih pooblastil na regionalni ravni.
V zvezi z uporabo mehanizma je treba izrecno omeniti tudi notranje in zunanje morske meje.
Predlog spremembe 4
Člen 5 – Čezmejne koordinacijske točke
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
1. Če se država članica odloči za mehanizem, vzpostavi eno ali več čezmejnih koordinacijskih točk na enega od teh načinov: |
1. Če se pristojni organ države članice odloči za mehanizem, vzpostavi eno ali več čezmejnih koordinacijskih točk na enega od teh načinov: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Države članice prevzemnice in države članice prenosnice določijo tudi: |
2. Pristojni organi držav članic prevzemnic in držav članic prenosnic določijo tudi: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
3. Država članica obvesti Komisijo o določenih čezmejnih koordinacijskih točkah do datuma začetka uporabe te uredbe. |
3. Država članica obvesti Komisijo o določenih čezmejnih koordinacijskih točkah do datuma začetka uporabe te uredbe. |
Obrazložitev
Omogočiti je treba, da lahko regije z zakonodajnimi pooblastili vzpostavijo in izvajajo mehanizem in da lahko regije same določajo regionalne čezmejne koordinacijske točke.
Predlog spremembe 5
Člen 7 – Usklajevalne naloge Komisije
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
1. Komisija opravlja naslednje usklajevalne naloge: |
1. Komisija opravlja naslednje usklajevalne naloge: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
2. Komisija sprejme izvedbeni akt glede delovanja podatkovne zbirke iz točke (c) odstavka 1 in obrazce, ki se uporabljajo, ko čezmejne koordinacijske točke predložijo informacije o izvajanju in uporabi mehanizma. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 23(2). |
2. Komisija sprejme izvedbeni akt glede delovanja podatkovne zbirke iz točke (c) odstavka 1 in obrazce, ki se uporabljajo, ko čezmejne koordinacijske točke predložijo informacije o izvajanju in uporabi mehanizma. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 23(2). |
Obrazložitev
Izvajanje uredbe bi morala spremljati jasna in praktična kampanja obveščanja, da se zainteresiranim stranem olajša njena uporaba.
Predlog spremembe 6
Člen 25 – Poročanje
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Člen 25 |
Člen 25 |
Poročanje |
Evalvacija |
Do dd. mm. llll [tj. do 1. dne meseca po začetku veljavnosti te uredbe + pet let; izpolni Urad za publikacije] Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te uredbe z oceno njene učinkovitosti, uspešnosti, pomena, evropske dodane vrednosti in možnosti poenostavitve na podlagi kazalnikov. |
1. Do dd. mm. llll [tj. do 1. dne meseca po začetku veljavnosti te uredbe + pet let; izpolni Urad za publikacije] Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te uredbe z oceno njene učinkovitosti, uspešnosti, pomena, evropske dodane vrednosti in možnosti poenostavitve na podlagi kazalnikov. V poročilu posebej obravnava geografsko in tematsko področje uporabe uredbe. |
|
2. Poročilo se pripravi po javnem posvetovanju z različnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. |
Obrazložitev
Komisija je kot geografsko območje za namene uporabe uredbe izbrala raven NUTS 3. Uredba bi bila morebiti učinkovitejša, če bi se njeno geografsko področje uporabe razširilo. V poročilu bi bilo treba to vprašanje razjasniti.
Glede tematskega področja uporabe se je Komisija v predlogu odločila za infrastrukturo in storitve splošnega gospodarskega pomena. V poročilu bi bilo treba oceniti, ali bi uredba morala zajemati več političnih področij.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
Splošne ugotovitve
1. |
ceni prizadevanja Evropske komisije za napredek pri izkoriščanju potenciala, ki ga imajo obmejne regije, in za pomoč pri doseganju rasti in trajnostnega razvoja; |
2. |
ugotavlja, da trenutno ni enotne evropske zakonodaje za obravnavo pravnih in upravnih ozkih grl ob mejah, temveč le nekaj regionalnih mehanizmov, kot sta zveza Beneluks ali Nordijski svet. Zato podpira predlog uredbe, saj vzpostavlja jasen, dopolnilni pravni instrument za vse notranje in zunanje meje, tako da bo mogoče ozka grla v vsej EU obravnavati z uporabo istega postopka; |
3. |
se zahvaljuje Komisiji za upoštevanje priporočil iz prejšnjih mnenj OR o obmejnih ovirah, zlasti iz mnenja o sporočilu o spodbujanju rasti in kohezije v obmejnih regijah EU; |
4. |
poudarja, da je v EU 40 regij, ki ležijo ob notranjih kopenskih mejah in pokrivajo 40 % ozemlja Unije, v njih pa živi 30 % prebivalstva EU. Zato je treba odpraviti pravne in upravne ovire in izboljšati njihove povezave, tako cestne kot železniške, da se okrepi sodelovanje v obmejnih regijah EU in evropsko povezovanje ter spodbudi rast na regionalni ravni; |
5. |
poudarja, da spremembe, do katerih trenutno prihaja na pomembnih nacionalnih političnih področjih, onemogočajo polno izkoriščanje svoboščin enotnega trga; če bi odstranili samo 20 % sedanjih ovir, bi se BDP povečal za 2 % in odprlo bi se več kot milijon delovnih mest; |
6. |
meni, da je v uredbo treba vključiti tudi morske meje, da bo jasno, da področje uporabe z geografskega vidika ni omejeno le na kopenske meje; |
7. |
opozarja, da bi se ta uredba morala uporabljati tudi za regije na ravni NUTS 2, da bi bilo mogoče oceniti različne pogoje in najprimernejšo raven NUTS za določanje mehanizma za odpravo upravnih in pravnih ovir na čezmejni ravni; |
8. |
ugotavlja, da bi v številnih regijah na zunanji kopenski ali morski meji čezmejni mehanizem lahko prispeval k reševanju izzivov, s katerimi se te regije soočajo; |
9. |
meni, da je instrument zelo pomemben za spodbujanje tesnega sodelovanja med čezmejnimi regijami ter socialni in kulturni razvoj teh regij, evropsko državljanstvo in javno podporo za EU. Te regije najbolje ponazarjajo evropsko vizijo in skupne vrednote Evrope, čezmejni mehanizem pa lahko to še okrepi; |
Pobuda od spodaj navzgor in prostovoljna podlaga
10. |
podpira dejstvo, da mehanizem regijam daje možnost za prevzemanje pobud, navezavo dialoga in začetek postopkov za odpravo pravnih in upravnih ozkih grl, ki so bila ugotovljena glede vprašanj, kot so gradnja čezmejne infrastrukture, uporaba pravnih okvirov za zagotavljanje storitev in delo služb za pomoč v sili; |
11. |
izraža zadovoljstvo, da lahko predlog kot pravni instrument od spodaj navzgor učinkovito podpre projekte čezmejnega sodelovanja, saj decentraliziranim organom omogoča uporabo zakonov države članice na ozemlju druge sosednje države članice, na vnaprej določenem območju in za poseben projekt; |
12. |
se strinja s Komisijo, da že obstajajo različni učinkoviti mehanizmi, kot sta Nordijski svet in zveza Beneluks, in meni, da jih čezmejni mehanizem primerno dopolnjuje, kakor tudi rešitve, ki so jih sprejele države članice same in v medsebojnem sodelovanju. Odbor poziva k nadaljnjim podrobnostim o tem, kako bo mogoče čezmejni mehanizem v praksi uporabljati poleg že obstoječih mehanizmov; |
13. |
priznava dodano vrednost prostovoljne uporabe instrumenta za posamezne projekte, kar omogoča izbiro najprimernejšega: bodisi mehanizma EU ali drugega, dvostranskega instrumenta za odpravo pravnih ovir, ki onemogočajo izvajanje skupnega projekta v čezmejnem okviru; |
14. |
poziva Komisijo, naj se regijam z zakonodajnimi pooblastili omogoči, da same vzpostavijo in izvajajo mehanizem za prevzem pravnih določb pristojnih organov druge države članice, kadar obstajajo pravne ovire pri vprašanjih, ki so v zakonodajni pristojnosti regionalne ravni. Poleg tega meni, da bi morale regije v vseh primerih same določati regionalne čezmejne koordinacijske točke; |
15. |
hkrati poziva k uporabi enotnih pravil, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri oblikovanju mehanizmov financiranja EU za podporo sodelovanja med mejnimi regijami; |
Področje uporabe
16. |
priznava, da so potrebne omejitve na področjih, za katera se bo uporabljala uredba Komisije, vendar ga skrbi omejitev uporabe na regije na ravni NUTS 3. Zato poziva, naj se pet let po začetku veljavnosti uredbe oceni geografsko in tematsko področje uporabe uredbe; |
17. |
Komisijo poziva, naj pojasni, kateri skupni projekti bodo upravičeni in naj opredeli infrastrukturne projekte in storitve splošnega gospodarskega pomena. Hkrati jo opozarja na premajhno jasnost, ki je včasih opazna na lokalni in regionalni ravni, glede vsebine storitev splošnega gospodarskega pomena, in je pripravljen, da skupaj s Komisijo in državami članicami na podlagi posameznih primerov in vzorcev preuči tematsko uporabo uredbe; |
18. |
po analizi besedila ugotavlja, da uredba ni povsod dosledno prevedena, kar zmanjšuje jasnost glede uporabe nekaterih členov, zlasti člena 4(3) o uporabi v primeru tretjih držav. Po mnenju Odbora je omejitev sodelovanja s tretjimi državami ovira, ki izhaja iz dejstva, da se jasno navajata dve državi članici EU. Poleg tega meni, da je potrebna jasnejša ubeseditev členov predlagane uredbe glede priprave in vložitve dokumenta na lastno pobudo in s tem povezanih vprašanj, obravnavanih v členih 8 do 12; |
Izvajanje in delovanje
19. |
meni, da je predlagani postopek obsežen. Inovativna narava mehanizma pomeni, da bo treba pojasniti korake za pripravo zaveze ali izjave in da obstaja tveganje, da bo tako za regije in države članice nastalo upravno breme. OR izrecno podpira poročilo iz člena 25, ki bo vključevalo tudi poenostavitev uporabe uredbe. Poleg tega poziva, naj se bolj opozarja na ta problem, da bodo vlade držav članic začele s poenostavitvijo nacionalnih predpisov; |
20. |
poudarja potrebo po hitrem in doslednem izvajanju uredbe ter glede tega poziva Komisijo, naj upošteva znanje in izkušnje, pridobljene med fazo izvajanja uredbe o EZTS, in naj države članice spodbuja k čimprejšnji uvedbi mehanizma za čezmejne projekte. Zdi se mu, da je treba dodatno pojasniti vlogo čezmejnih koordinacijskih točk; izraža tudi upanje, da bo lahko sodeloval pri registraciji evropskih čezmejnih sporazumov in izjav, tako kot pri EZTS, da se okrepijo povratne informacije in izmenjava primerov najboljše prakse; |
21. |
poleg tega je treba upoštevati, da so lahko tudi druge strukture teritorialnega sodelovanja, kot so delovne skupnosti, koristne in da lahko dopolnjujejo mehanizem; |
22. |
poziva svoje člane, naj razširjajo primere, med drugim primere čezmejnih prometnih povezav, skupne uporabe služb za pomoč v sili, razvoja poslovnih parkov ipd.; |
23. |
institucije EU in države članice poziva, naj izvajanje uredbe pospremijo z jasno strategijo komuniciranja, s posebnim poudarkom na izmenjavi primerov najboljše prakse in na tematskem področju uporabe uredbe; |
24. |
poudarja dopolnilno naravo čezmejnega mehanizma in instrumenta EZTS ter dejstvo, da bi bil slednji, ki je nadnacionalni in podnacionalni subjekt, praktično orodje za začetek in izvajanje projektov v okviru novega mehanizma. Za ugotovitev, kako se mehanizem in EZTS dopolnjujeta, bo potrebno še dodatno delo; |
25. |
vidi v mehanizmu koristno dopolnilo programov Interreg, saj lahko mehanizem v nekaterih situacijah ponudi zanimive pristope, ki bi lahko olajšali izvajanje čezmejnih projektov. |
V Bruslju, 5. decembra 2018
Predsednik Evropskega odbora regij
Karl-Heinz LAMBERTZ
(1) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
(1) Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).