EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011XG0429(01)
Council conclusions inviting the introduction of the European Case Law Identifier (ECLI) and a minimum set of uniform metadata for case law
Sklepi Sveta o uvedbi evropske identifikacijske oznake sodne prakse ( „European Case Law Identifier“ — ECLI) ter minimalnih enotnih metapodatkov ( „metadata“ ) o sodni praksi
Sklepi Sveta o uvedbi evropske identifikacijske oznake sodne prakse ( „European Case Law Identifier“ — ECLI) ter minimalnih enotnih metapodatkov ( „metadata“ ) o sodni praksi
UL C 127, 29.4.2011, p. 1–7
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
29.4.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 127/1 |
Sklepi Sveta o uvedbi evropske identifikacijske oznake sodne prakse („European Case Law Identifier“ — ECLI) ter minimalnih enotnih metapodatkov („metadata“) o sodni praksi
2011/C 127/01
I. UVOD
1. |
Člen 67(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic ter različnih pravnih sistemov in praks držav članic. |
2. |
Večletni akcijski načrt 2009–2013 Sveta Evropske unije o evropskem pravosodju poudarja pomembnost dostopa do nacionalne sodne prakse ter potrebo po standardizaciji in decentralizirani tehnični zgradbi (1). |
3. |
V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 o vlogi nacionalnih sodnikov v evropskem sodnem sistemu (2) je poudarjena potreba po čezmejnem dostopu do sodne prakse posameznih držav, da bi nacionalni sodnik lahko izpolnil svojo vlogo v evropskem pravnem redu. |
II. OPREDELITEV POTREB
4. |
Za evropsko območje svobode, varnosti in pravice, v katerem bi bilo mogoče pravosodno sodelovanje, je potrebno ne le poznavanje evropske zakonodaje, temveč zlasti vzajemna seznanjenost s pravnimi sistemi drugih držav članic. |
5. |
Namen portala evropskega e-pravosodja je razširjati informacije o pravnih sistemih EU in držav članic in biti tako v pomoč državljanom, pravnim strokovnjakom in tudi organom držav članic. |
6. |
Znanja o vsebini in uporabi zakonodaje Evropske unije ni mogoče pridobiti le iz pravnih virov EU, upoštevati je treba namreč tudi sodno prakso nacionalnih sodišč – tako zahteve po predhodnem odločanju, kot odločbe, ki sledijo predhodnemu odločanju, in tiste, ki uporabljajo zakonodajo EU. |
7. |
S finančno podporo ali neposrednim sodelovanjem Evropske unije so se v zadnjih letih začele pobude, ki podpirajo omenjene cilje, med drugim metaiskalnik mreže predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije (3), podatkovni zbirki Dec.Nat in Jurifast združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (4), podatkovna zbirka JURE (pristojnosti, priznavanje, izvrševanje) Evropske komisije (5), EUR-Lex in podatkovna zbirka sodne prakse Agencije Evropske unije za temeljne pravice (6). |
8. |
Omenjene pobude se deležne pogoste uporabe in velike podpore, kar kaže, da so takšne zbirke podatkov potrebne, vendar so izkušnje pokazale, da je iskanje teh podatkovnih zbirk pogosto zelo zapleteno in uporabnikom neprijazno. |
9. |
Raziskava (7), ki jo je izvedla Delovna skupina za e-pravo, je jasno pokazala, da so te težave poleg težav zaradi večjezičnosti zlasti posledica tega, da ni enotnih identifikacijskih oznak sodne prakse. Na nacionalni ravni obstajajo različni identifikacijski sistemi, ki so jih določila sodišča ali so jih ponudili prodajalci. Zbirke podatkov, namenjene poizvedbam po sodni praksi različnih držav članic – zgoraj naštete so le nekatere izmed njih –, včasih ustvarijo svoj lastni identifikacijski sistem in včasih uporabijo enega ali več že obstoječih nacionalnih sistemov oštevilčevanja. To dokazuje, da sta čezmejno iskanje in navajanje sodne prakse izjemno zahtevna: identifikacijske oznake, ki jih izda en sistem, niso nujno skladne z drugimi sistemi. |
10. |
Zgoraj navedena raziskava je jasno pokazala, da tudi pri metapodatkih za opisovanje sodne prakse obstajajo podobne težave. Sodniki, pravni strokovnjaki in državljani imajo zaradi dejstva, da skoraj vse nacionalne in evropske zbirke podatkov uporabljajo različna poimenovanja in oblikovna pravila za metapodatke, manj možnosti za učinkovito in uporabnikom prijazno čezmejno iskanje sodne prakse. |
III. ISKANJE REŠITEV
11. |
V skladu z načelom sorazmernosti, načelom decentralizacije, potrjenim v akcijskem načrtu za e-pravosodje, in načeli evropskega okvira interoperabilnosti ne bi smela obstajati nobena centralizirana evropska zbirka podatkov o nacionalni sodni praksi. Poleg tega lahko ima uporabnik na posebnih pravnih področjih posebne potrebe, naj si bodo javnega ali gospodarskega značaja, zaradi katerih so potrebne različne zbirke podatkov z različnimi funkcijami. |
12. |
Skupen sistem za identifikacijo in navajanje sodne prakse ter metapodatke o njej je nujno potreben tako zaradi pospešitve nadaljnjega razvoja evropskih zbirk podatkov o sodni praksi kot zaradi uporabnosti teh zbirk podatkov za pravne strokovnjake in državljane. Tak skupni standard bi bil v skladu z načeli iz prejšnjega odstavka. |
13. |
Za identifikacijo sodnih odločb bi bilo treba uporabiti standardno identifikacijsko oznako, ki je prepoznavna, berljiva in razumljiva tako za človeka kot za računalnik in je skladna s tehnološkimi standardi. Obenem je zaželeno, da lahko nacionalni sistemi za identifikacijo zadeve delujejo vzporedno s takim evropskim standardom, da pa se lahko tudi evropski standard uporablja kot edini nacionalni standard za tiste države, ki tako želijo. |
14. |
Ker se organizacija sodišč in računalniški programi, ki jih uporabljajo sodišča, razlikujejo ne le med državami članicami, temveč tudi znotraj držav članic, bi moralo biti mogoče uvesti sistem za identifikacijo in metapodatke za vsako sodišče posebej. |
15. |
V skladu z navedenima načeloma sorazmernosti in decentralizacije se je treba o sodelovanju sodišč in sodnih organov v tem sistemu za identifikacijo sodne prakse in metapodatke o njej odločiti na nacionalni ravni. |
16. |
Za uvedbo in uporabo sistema za identifikacijo sodne prakse in metapodatke o njej je izjemno pomembno, da ga sodišča in vlade držav članic sprejmejo, zato že potekajo posvetovanja o tem priporočilu v mreži predsednikov vrhovnih sodišč Evropske unije, združenju državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije, evropski mreži pravosodnih odborov, v okviru pobude LEX, na delavnici CEN/Metalex, v okviru pobude Semic.EU, v Evropski komisiji, na Sodišču Evropske unije in v Uradu za publikacije Evropske unije. |
17. |
O sistemu za identifikacijo in metapodatke bi bilo treba temeljito seznaniti državljane in pravne strokovnjake. Da bi poleg tega še laže našli sodno prakso, ki je opremljena z identifikacijsko oznako in metapodatki, kakor je opisano v Prilogi, bi moralo biti mogoče te sodne odločbe poiskati – po identifikacijski oznaki in minimalnem nizu metapodatkov – prek skupnega vmesnika. Zgradba tega skupnega vmesnika za iskanje bi morala biti decentralizirana in vključena v portal evropskega e-pravosodja. Skupni vmesnik za iskanje sicer izboljšuje uporabnost sistema za identifikacijo in metapodatke, to pa še ne pomeni, da bi moral biti predpogoj za uvedbo tega sistema na nacionalni ravni. |
18. |
Skupni vmesnik za iskanje bi moralo biti mogoče povezati ne le z javnimi spletnimi mesti, temveč tudi z drugimi spletnimi mesti, ki razširjajo informacije o sodni praksi, denimo v povzetih ali prevedenih različicah. |
IV. SKLEPNE UGOTOVITVE
19. |
Države članice naj na nacionalni ravni prostovoljno uvedejo evropsko identifikacijsko oznako sodne prakse (v nadaljnjem besedilu: ECLI) in minimalne enotne metapodatke o sodni praksi. |
20. |
Države članice, ki se bodo odločile za uvedbo ECLI in minimalnega niza enotnih metapodatkov za sodno prakso, naj upoštevajo naslednja priporočila:
|
(1) UL C 75, 31.3.2009, str. 1.
(2) 2007/2027(INI).
(3) http://www.network-presidents.eu/
(4) http://www.juradmin.eu/
(5) http://ec.europa.eu/civiljustice/jure/search_en.cfm
(6) http://infoportal.fra.europa.eu/
(7) 12907/1/09.
(8) Islandija, Norveška in Švica.
PRILOGA
1. Format evropske identifikacijske oznake sodne prakse
1. |
Evropska identifikacijska oznaka sodne prakse (ECLI) mora vsebovati naslednjih pet elementov, navedenih v sledečem vrstnem redu:
|
2. |
Vsi elementi so med seboj ločeni z dvopičjem („:“). |
3. |
Presledki ali ločila se ne smejo pojavljati v sestavnih elementih ECLI ali med njimi, razen v primerih, navedenih pod (1-e) in (2). |
4. |
Črke v vseh elementih morajo biti izključno alfanumerični znaki latinice. |
5. |
Črke elementov, opisanih v (1a), (1b), (1c) in (1e), je treba zapisati z velikimi črkami; zagotoviti je treba, vsaj to, da uporaba malih in velikih črk ni pomensko razločevalna. |
6. |
Da se prepreči zloraba uporabe in ohrani njena razumljivost, se oznaki ECLI ne smejo dodati nobeni drugi elementi. |
7. |
Imenski prostor („namespace“) oznake ECLI je treba registrirati pri https://e-justice.europa.eu/ecli |
2. Metapodatki
1. |
Za boljšo razumljivost in lažje odkrivanje sodne prakse mora vsak dokument s sodno odločbo vsebovati niz metapodatkov, opredeljenih v tem odstavku. Te metapodatke je treba opisati v skladu s standardi, določenimi v pobudi za metapodatkovne opise Dublin Core („Dublin Core Metadata Initiative“, v nadaljnjem besedilu: DCMI), kot je nadalje opredeljeno v tem odstavku. |
2. |
Vsak dokument, ki je sodba, in v primeru, da je za njegovo iskanje potreben vmesnik, kot je opisano v točki 5, mora vsebovati naslednje metapodatke:
|
3. |
Vsak dokument, ki je sodba, lahko prav tako vsebuje naslednje metapodatke:
|
4. |
Vsi metapodatki, ki nimajo ustaljenega formata oziroma ne temeljijo na shemi, morajo biti opremljeni z jezikovno oznako. |
3. O nacionalnem izvajanju
3.1 Nacionalni koordinator za ECLI
1. |
Vsaka država, ki uporablja ECLI, mora za nacionalnega koordinatorja za ECLI imenovati vladni ali pravosodni organ. Vsaka država ima lahko le enega koordinatorja za ECLI. |
2. |
Nacionalni koordinator za ECLI skrbi za:
|
3. |
Nacionalni koordinator za ECLI mora na spletnem mesti ECLI iz točke 4 objaviti informacije o zgradbi vrstilnega števnika. ECLI naj kar v največji možni meri zajema obstoječe nacionalne identifikacijske sisteme za sodno prakso. Vendar pa je treba spoštovati pravila oblikovanja iz točke 1. |
3.2 Izvajanje
1. |
Za izvajanje ECLI na nacionalni ravni so odgovorne države, ne glede na možnost financiranja iz evropskega proračuna. |
2. |
Sodišča in sodni organi ene države se lahko ob različnih trenutkih pridružijo sistemu ECLI. |
3. |
ECLI se mora uporabljati tudi pri fizičnih objavah same sodbe, da bi se omogočilo lažje sklicevanje. |
4. |
ECLI se mora uporabljati za vse izdane sodbe in ne le za sodbe, objavljene na spletnih mestih pravosodnih organov. |
5. |
ECLI se mora dodeliti preteklim sodbam. |
6. |
Dodeljevanje ECLI na nacionalni ravni je treba organizirati ločeno v skladu s smernicami evropskega okvira interoperabilnosti. |
4. Spletno mesto ECLI
1. |
Postaviti je treba spletno mesto ECLI, ki mora biti del evropskega portala e-pravosodje. |
2. |
Spletno mesto mora vsebovati:
|
5. Vmesnik („interface“) za iskanje z oznako ECLI
1. |
Vzpostaviti je treba skupni vmesnik za iskanje po nacionalni sodni praksi z oznako ECLI in (nekaterimi) metapodatki iz točke 2. Uvedba ECLI in skupnega niza metapodatkov ni odvisna od obstoja vmesnika za iskanje. |
2. |
V skladu z akcijskim načrtom za evropsko e-pravosodje mora biti vmesnik po naravi decentraliziran: nobena zbirka podatkov se ne sme vzpostaviti na evropski ravni; omogoči se lahko le možnost iskanja po medsebojno povezanih nacionalnih zbirkah podatkov ali spletnih mestih. |
3. |
Evropska komisija je odgovorna za tehnično delovanje vmesnika za iskanje. |
4. |
Končnim uporabnikom je treba na spletnem mestu ECLI omogočiti dostop do vmesnika za iskanje z oznako ECLI, čeprav ta vmesnik ni nujno sestavni tehnični del tega spletnega mesta. |
5. |
Evropska komisija mora zagotoviti natančno opredeljen vmesnik, ki bo omogočil povezavo spletnih aplikacij na vmesnik za iskanje. Nacionalnim koordinatorjem za ECLI mora zagotoviti tudi mehanizem za posodabljanje seznamov sodišč in sodnih organov ter objavo informacij o sistemih za oblikovanje vrstilnih števnikov. |
6. |
V primeru zlorabe ali nespoštovanja s strani organizacije si Komisija pridržuje pravico, da tej organizaciji zavrne pravico do povezave z vmesnikom za iskanje. |
7. |
Razreševalnik mora biti dostopen na https://e-justice.europa.eu/ecli/, pri čemer se z vpisom ECLI za tem naslovom prikažejo razpoložljivi podatki o tem ECLI prek vmesnika za iskanje. |
6. ECLI znotraj EU
1. |
Koordinator za ECLI na ravni EU je Sodišče. |
2. |
Kjer je to ustrezno, se „država“ ali „država članica“ v Prilogi nadomesti z „EU“. |
(1) http://publications.europa.eu/code/en/en-370100.htm