{SEC(2011)1130 final}

{SEC(2011)1131 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Splošno ozadje

Komisija je v svojem sporočilu „Proračun za strategijo Evropa 2020“[1] poudarila potrebo po učinkoviti obravnavi več izzivov, ki pomenijo resno grožnjo socialni koheziji in konkurenčnosti. Ti pereči izzivi so zlasti povezani z: nezadostno ravnijo spretnosti, slabo učinkovitostjo aktivne politike trga dela in izobraževalnih sistemov, socialno izključenostjo obrobnih družbenih skupin ter majhno mobilnostjo delavcev.

V zvezi s tem je bila ugotovljena potreba, da se za čas trajanja večletnega finančnega okvira (MFF) za obdobje 2014–2020 zagotovi posebna, enkratna podpora delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb, ki jih je sprožila vse večja globalizacija proizvodnje in vzorcev trgovanja. Kot v programskem obdobju 2007–2013 mora biti ta posebna podpora zagotovljena prek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), enega od obstoječih posebnih instrumentov, katerih uporaba ne vpliva na zgornje meje odhodkov MFF.

Komisija je v istem sporočilu navedla, da morala biti Unija z uporabo sredstev ESPG zmožna zagotavljati tudi podporo v primeru kolektivnih odpuščanj, ki so posledica resne motnje v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem gospodarstvu, nastale zaradi nepričakovane krize. Poleg tega bo področje uporabe ESPG razširjeno, da se zagotovi prehodno podporo kmetom za njihovo lažje prilagajanje novim tržnim razmeram, nastalim zaradi trgovinskih sporazumov Unije, ki vplivajo na kmetijske proizvode.

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil prvotno ustanovljen za čas trajanja programskega obdobja 2007–2013 z Uredbo (ES) št. 1927/2006[2], da bi Uniji priskrbel instrument za izkazovanje solidarnosti in zagotavljanje podpore delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, kadar imajo ta odpuščanja delavcev velik negativen vpliv na regionalno ali lokalno gospodarstvo. Cilj ESPG je s sofinanciranjem ukrepov aktivne politike trga dela olajšati ponovno vključitev delavcev na področjih, v sektorjih, območjih ali trgih dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje.

Komisija je zaradi obsega in hitrosti razvoja finančne in gospodarske krize leta 2008 v Evropskem načrtu za oživitev gospodarstva[3] predvidela revizijo Uredbe (ES) št. 1927/2006. Ob nekaterih stalnih spremembah na osnovi prvega leta izvajanja ESPG je bil glavni cilj te revizije[4] podaljšati področje uporabe ESPG od 1. maja 2009 do 30. decembra 2011, da se lahko izkaže solidarnost Unije in zagotovi podpora delavcem, ki postanejo presežni neposredno zaradi finančne in gospodarske krize, ter poveča stopnja sofinanciranja s 50 na 65 %, s čimer se zmanjša breme držav članic. Komisija je ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer in potrebe po konsolidaciji javnih financ predlagala[5], da se začasno odstopanje zaradi krize podaljša do 31. decembra 2013, tj. do konca obdobja izvajanja Uredbe (ES) št. 1927/2006.

Glavni cilj tega predloga je zagotoviti, da ESPG v naslednjem programskem obdobju še naprej deluje v skladu s temeljnimi načeli iz MFF za obdobje 2014–2020, ki je tudi razširil področje uporabe ESPG za vključitev kmetov.

V skladu z glavnim namenom Uredbe (ES) št. 1927/2006 je cilj predloga je na ravni Unije izkazati solidarnost z odpuščenimi delavci, ki so jih prizadele izjemne okoliščine, in zagotoviti podporo za njihovo hitro ponovno vključitev na trg dela v skladu s cilji strategije Evropa 2020.

ESPG bo zlasti zagotavljal podporo v primerih, ko so delavci postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, v skladu s prvotnim področjem uporabe ESPG, kakor je določeno v členu 1 Uredbe (ES) št. 1927/2006. ESPG se bo lahko odzval tudi v primeru nepričakovanih kriz, ki povzročijo resne motnje v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem gospodarstvu. Take nepričakovane krize bi na primer lahko vključevale veliko recesijo pri pomembnih trgovinskih partnerjih, zrušitev finančnega sistema, primerljivo s tisto iz leta 2008, resne težave z dobavo energije ali osnovnih surovin, naravno katastrofo idr. ESPG bo tudi na voljo za pomoč kmetom pri prilagajanju novim tržnim razmeram, ki so posledica trgovinskega sporazuma, kot je sporazum o kmetijskih proizvodih, ki ga je sklenila Unija. Primeri takih možnih prihodnjih trgovinskih sporazumov so na primer sporazumi, o katerih se pogaja z državami Mercosur, ali v okviru Svetovne trgovinske organizacije iz naslova razvojne agende iz Dohe.

Za zagotovitev, da ESPG ostane smiseln instrument na evropski ravni, je lahko vloga za podporo iz ESPG vložena takrat, ko število presežnih delavcev doseže najnižji prag. Izkušnje z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1927/2006 so pokazale, da je prag 500 presežnih delavcev v danem referenčnem obdobju sprejemljiv, zlasti če se upošteva možnost vložitve vlog za manjše število presežnih delavcev na majhnih trgih dela ali v izjemnih okoliščinah.

Za kmetijski sektor bi bila vloga ESPG vložena na drugačni osnovi. Predhodne informacije o sektorjih in/ali proizvodih, ki bi jih lahko prizadel povečan uvoz kot neposredna posledica trgovinskih sporazumov, bodo zagotovljene v analizi, ki jo bodo oddelki Komisije izvedli za trgovinska pogajanja. Oddelki Komisije bodo po parafiranju trgovinskega sporazuma dodatno preverili sektorje ali proizvode, za katere se pričakuje bistveno povečanje uvoza v Unijo in pomemben upad cen, ter ocenili verjeten učinek na prihodke sektorja. Komisija bo na podlagi tega določila kmetijske sektorje ali proizvode in po potrebi regije, upravičene do morebitne podpore ESPG. Države članice bi lahko vložile vloge za prispevek iz ESPG, če lahko dokažejo, da so upravičeni sektorji izkusili velike izgube, povezane s trgovino, da so kmetje, delujoči v teh sektorjih, prizadeti ter da so določile prizadete kmete in za njih predvidele pomoč.

Da bi bila podpora iz ESPG dostopna delavcem neodvisno od njihove pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, se pojem „delavci“ razširi, da vključuje ne le delavce s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas kot v Uredbi (ES) št. 1927/2006, temveč tudi delavce s pogodbami za določen čas, delavce, zaposlene prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, lastnike-menedžerje mikro, malih in srednjih podjetij in samozaposlene delavce (vključno s kmeti).

Ker je dostop do podpore iz ESPG pogojen z dejstvom, da so delavci morali biti odpuščeni, ali za kmete, da prilagajajo del dejavnosti, na katerega je vplival zadevni trgovinski sporazum, predlog vsebuje posebne določbe o načinu, kako je treba knjižiti odpuščanje za vsakega delavca.

ESPG je zasnovan za prispevanje k ciljem rasti in zaposlovanja strategije Evropa 2020. Zato se osredotoča na aktivne ukrepe na trgu dela, katerih namen je hitra ponovna vključitev odpuščenih delavcev v redno zaposlitev. Ta predlog po zgledu Uredbe (ES) št. 1927/2006 določa finančni prispevek iz ESPG za sveženj aktivnih ukrepov na trgu dela. ESPG ne more prispevati k financiranju pasivnih ukrepov, ker ti niso v skladu s cilji rasti in zaposlovanja strategije Evropa 2020. Pomoči so lahko vključene samo, če so zasnovane kot pobude za olajšanje udeležbe odpuščenih delavcev v ukrepih aktivne politike trg dela. Da bi se zagotovilo razumno ravnovesje med resnično aktivnimi ukrepi politike na trgu dela in „aktiviranimi“ pomočmi, je delež pomoči v usklajenem svežnju aktivnih ukrepov na trgu dela omejen.

Za kmete, vključno s člani kmetijskega gospodinjstva, dejavnimi na kmetiji, se bodo ukrepi osredotočili na pridobivanje ustreznega usposabljanja in spretnosti ter uporabo svetovalnih storitev, s čimer bi jim omogočili prilagoditev dejavnosti, vključno z izvajanjem novih dejavnosti, v kmetijstvu in/ali zunaj njega, poleg tega pa bi nekoliko podprli tudi začetne naložbe, potrebne za spremembo ali prilagoditev dejavnosti, da se jim pomaga postati konkurenčnejši, s strukturnega vidika, in se jim omogoči zagotavljanje sredstev za preživljanje. Podpora bi bila lahko dodeljena tudi za dejavnosti sodelovanja z namenom ustvarjanja novih tržnih priložnosti zlasti za male kmete.

ESPG je postavljen zunaj MFF zaradi nepredvidljive in nujne narave okoliščin, ki upravičujejo njegovo uporabo. Vendar pa je njegova učinkovitost trpela zaradi dolgotrajnosti in postopkovnih zahtev postopka odločanja. Cilj vseh strani, vključenih v proces ESPG, bi moral biti karseda skrajšati čas, ki preteče med datumom vloge za podporo iz ESPG in datumom plačila, in poenostaviti postopke: države članice si morajo prizadevati za vložitev popolne vloge takoj, ko so izpolnjena ustrezna merila; Evropska komisija mora oceniti in odločiti o upravičenosti kmalu po vložitvi popolne vloge, proračunski organ pa bi moral hitro sprejeti odločitev o uporabi sredstev ESPG. Komisija bo za pokrivanje potreb, ki nastanejo na začetku leta, v okviru letnega proračunskega postopka še naprej predlagala najnižji znesek v odobritvah plačil za zadevno proračunsko vrstico.

Glede na nepredvidljivo naravo potreb po podpori iz Sklada je treba del najvišjega letnega zneska rezervirati za vloge za finančne prispevke, vložene po 1. septembru vsakega leta. V primeru, da potrebe po podpori iz Sklada presegajo preostali znesek, ki je na voljo, bodo predlogi Komisije odražali delež, določen za podporo kmetijskega sektorja v času trajanja MFF.

Pomoč iz ESPG bo dopolnjevala prizadevanja držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja ESPG ne more nadomestiti ukrepov, ki jih že zajemajo skladi in programi Unije, vključeni v MFF. Prav tako finančni prispevek iz ESPG ne more nadomestiti ukrepov, za katere so v skladu z nacionalne zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami govorna podjetja, ki odpuščajo.

Proračunski postopek v predlogu izhaja neposredno iz točke 13 osnutka Medinstitucionalnega sporazuma[6]. Kadar bo le možno, bo proces skrajšan in poenostavljen.

Ob upoštevanju dejstva, da se ukrepi, sofinancirani iz ESPG, izvajajo prek deljenega upravljanja z državami članicami, bo plačilni mehanizem za finančni prispevek ostal usklajen s tistimi, ki se uporabljajo za ta način upravljanja proračuna Unije. Hkrati morajo načini financiranja odražati področje uporabe ukrepov, ki jih morajo izvesti države članice, kakor so predlagani v njihovih vlogah.

Stopnja sofinanciranja bo modulirana, pri čemer prispevek znaša največ 50 % stroškov svežnja in njegovega izvajanja, z možnostjo povečanja te stopnje na 65 % pri vlogah, ki jih vložijo države članice, na katerih ozemlju je vsaj ena regija po ravni NUTS II upravičena do financiranja na podlagi cilja konvergenca strukturnih skladov. Namen te modulacije je zagotoviti, da solidarnosti Unije z delavci v teh državah članicah in regijah ne ovira pomanjkanje virov sofinanciranja države članice, ki se odraža v višjih stopnjah sofinanciranja v okviru strukturnih skladov. Komisija se bo pri oceni takih vlog odločila, ali so višje stopnje sofinanciranja upravičene v določenem primeru, ki ga je predlagala država članica.

Eno glavnih sporočil za obdobje 2014–2020 je, da morajo biti odhodki na ravni Unije usmerjeni v doseganje rezultatov, s čimer se zagotovi, da realizacije in učinek odhodkov pospešijo izvajanje strategije Evropa 2020 in dosego njenih ciljev. MFF za odhodke, povezane z ESPG, določa cilj, da mora vsaj 50 % delavcev, ki so prejeli pomoč prek ESPG, po 12 mesecih najti novo in zanesljivo zaposlitev. Da bo Komisija lahko spremljala, ali si države članice uspešno prizadevajo za dosego tega cilja, bodo države članice po 15 mesecih predložile vmesno poročilo o izvajanju podpore iz ESPG. V skladu z istim, v rezultate usmerjenim pristopom predlog določa možnost, da države članice – po odobritvi s strani Komisije – lahko spremenijo načrtovane aktivne ukrepe politike na trgu dela, če v 24-mesečnem obdobju izvajanja drugi ukrepi postanejo ustreznejši in bolj obetavni za dosego višje stopnje ponovne vključitve na trg dela.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Kot je navedeno v sporočilu[7] o MFF, bodo strukturni skladi, ki zajemajo Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), zagotavljali financiranje strukturnih ukrepov za ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo. Financiranje se bo osredotočilo na ključne prednostne naloge strategije Evropa 2020, kot so spodbujanje zaposlovanja, naložbe v spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje, socialna vključenost in boj proti revščini ter krepitev institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava. Tako ESS kot ESRR sestavljajo večletni programi v podporo doseganju strateških, dolgoročnih ciljev, zlasti predvidevanja ter upravljanja sprememb in prestrukturiranja. Po drugi strani pa je ESPG ustanovljen za zagotavljanje podpore v izjemnih okoliščinah in zunaj rutine večletnega načrtovanja.

Kot je navedeno v istem sporočilu, bo skupna kmetijska politika (SKP) ohranila svojo dvostebrno strukturo ter nadaljevala z zagotavljanjem neposredne podpore kmetom in s podpiranjem tržnih ukrepov, popolnoma financiranih iz proračuna Unije. Še naprej bo tudi zagotavljala posebne okoljske javne dobrine, izboljševala konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva ter spodbujala diverzifikacijo gospodarske dejavnosti in kakovost življenja na podeželju na podlagi svojega drugega stebra in posebej na podlagi podpore iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Podobno kot strukturne sklade sestavljajo EKSRP večletni programi v podporo doseganju strateških, dolgoročnih ciljev.

Po drugi strani je bil ESPG ustanovljen, da bi Evropski uniji omogočal, da v duhu solidarnosti prispeva časovno omejeno podporo delavcem, ki postanejo presežni, in kmetom, ki so prisiljeni spremeniti ali prilagoditi svoje prejšnje kmetijske dejavnosti v izjemnih okoliščinah in zunaj rutine večletnega načrtovanja.

Za pospeševanje učinkovite uporabe instrumentov ekonomske, socialne in ozemeljske kohezije Unije bo izbira instrumenta temeljila na oceni, ali so odpuščanja delavcev povzročili strukturni dejavniki ali začasno poslabšanje stanja zaposlenosti, ki so ga povzročili dejavniki, določeni v Uredbi.

· Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

ESPG prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, ki naj bi Uniji omogočila, da bo iz krize izšla močnejša in bo svoje gospodarstvo usmerila v pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Komisija v Sporočilu[8] Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast poudari vlogo ESPG pri vodilni pobudi „Industrijska politika za dobo globalizacije“, zlasti zaradi hitre prerazporeditve spretnosti v hitro rastoče nastajajoče panoge in trge.

· Učinek na temeljne pravice

Predlog nima učinka na temeljne pravice.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Za zainteresirane strani sta potekali dve konferenci za razpravo o prihodnosti ESPG, 25. in 26. januarja 2011[9] ter 8. marca 2011[10].

Zbrani so bili dokazi[11] o prihodnosti ESPG prek dveh vprašalnikov, poslanih 26. avgusta 2010 in 12. oktobra 2010 strokovnjakom držav članic, ter prek vprašalnika, ki je bil 2. februarja 2011 poslan evropskim organizacijam socialnih partnerjev. Odgovorilo je petindvajsetih držav članic; odgovorilo je razmeroma malo organizacij socialnih partnerjev, a na konferencah so se dejavno udejstvovali. S strokovnjaki držav članic se je dodatno posvetovalo na srečanju strokovnjakov v Portu 29. in 30. septembra 2010[12] ter v Bruslju 9. marca 2011[13]. Glavni rezultat teh posvetovanj je bila zelo velika podpora v prid instrumentu za hitro odzivanje na krize v primeru kolektivnih odpuščanj. Vendar so vsi kritizirali zapletenost postopka in počasnost sedanjega postopka odločanja.

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Strokovno mnenje ni bilo potrebno.

· Ocena učinka

Oceno učinka ESPG zajema Ocena učinka[14] finančnih instrumentov Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost, tj Evropski socialni sklad (ESS), ESPG, program PROGRESS, mrežo EURES in instrument za mikrofinanciranje v okviru programa PROGRESS.

Ocena učinka je proučila tri glavne možnosti za ESPG:

– Možnost 1 – nespremenjena politika, tj. ESPG je še naprej brez lastnega proračuna. Po prejemu vsake vloge mora proračunski organ sprejeti odločitev, ali zadevni konkretni primer zasluži podporo. Glavna pomanjkljivost je dolgotrajnost, povezana z upravnimi postopki okrog postopka odločanja. Glavne prednosti so prožnost instrumenta, zlasti upoštevanje zelo nepredvidljive narave odhodkov, dvig ozaveščenosti v zvezi s kolektivnimi odpuščanji v Evropskem parlamentu, velika prepoznavnost vsake vloge in velika prepoznavnost ESPG kot takega.

– Možnost 2 – vključitev ukrepov ESPG v ESS. Glavne pomanjkljivosti so potreba po natančno dodeljenih proračunskih sredstvih med programskim obdobjem kljub „nenačrtni“ naravi kolektivnih odpuščanj, možna neusklajenost s splošnimi merili za dodeljevanje sredstev, uporabljenimi pri kohezijski politiki, in zmanjšanje politične prepoznavnosti podpore Unije, ker proračunski organ ni vpleten. Glavne prednosti te možnosti so povečana usklajenost in dopolnjevanje z ESS, skrajšanje postopka odločanja ter racionalizacija in poenostavitev vlog ESPG, saj bi ESPG lahko imel koristi od struktur, postopkov, upravljanja in nadzornih sistemov ESS in poenostavitev, ki so lastne ESS, na področjih, kot so upravičeni stroški.

– Možnost 3 – ESPG kot samostojni sklad z lastno dodelitvijo proračunskih sredstev. Glavne pomanjkljivosti so izguba proračunske prožnosti, ker bi bil fiksni znesek dodeljen za spremenljive odhodke, mehanizem za izvrševanje (negativen učinek na mehanizem za izvrševanje v primerjavi z možnostjo 2, ker ESPG ne bi imel koristi od struktur, postopkov in poenostavitve ESS) in še tveganje možnega prekrivanja z ESS. Glavna prednost je visoka stopnja prepoznavnosti evropske solidarnosti.

Ocena je pokazala, da sta, kar zadeva hitrost dodelitve pomoči ESPG, priporočljivi možnosti 2 in 3. Vendar ti možnosti vključujeta višje tvegaje zmanjšane učinkovitosti zaradi neuporabe dodeljenih virov. Vključenost oblikovalcev politike v možnost 1 zagotavlja visoko raven javne zavezanosti Unije glede socialne varnosti odpuščenih delavcev. Zato je možnost 1 priporočljiva možnost, saj ponuja potrebno prožnost za omogočanje učinkovite uporabe virov, brez vpliva na večletni finančni okvir. Ponudila bi lahko nadaljnjo poenostavitev mehanizma za izvrševanje, s čimer bi se izboljšala učinkovitost pomoči, zagotovljene odpuščenim delavcem in kmetom, ki jih je prizadela globalizacija.

Kar zadeva finančno strukturo, temelji ta predlog na možnosti 1, tj. posebnem instrumentu, ki deluje zunaj MFF. Ta posebna vsebina določb in zlasti prilagoditev pravil ESPG za pokrivanje kmetov, je bila dodatno ocenjena v predhodni oceni, ki je dodana temu predlogu.

Predhodna ocena[15] je pregledala tri možnosti:

– Možnost 1 – nespremenjena politika, tj. ESPG še naprej deluje na podlagi sedanjih pravil, kakor so bila spremenjena s tako imenovanim „odstopanjem zaradi krize“ in z ozirom na upravičene ukrepe;

– Možnost 2 – razširitev upravičenih oseb, tj. ESPG še naprej deluje na podlagi sedanjih pravil, kakor so bila spremenjena s tako imenovanim „odstopanja zaradi krize“ in z ozirom na upravičene ukrepe kot v možnosti 1, vendar se merila za pomoč razširijo za vključitev delavcev, zaposlenih prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, in delavce s pogodbami za določen čas;

– Možnost 3 – dodatna razširitev upravičenih oseb in sklopa upravičenih ukrepov, tj. ESPG razvije možnost 2 z vključitvijo upravičenih oseb, ki so lastniki-menedžerji mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposleni delavci (vključno s kmeti), in z razširitvijo sklopa upravičenih ukrepov za upoštevanje posebnih zahtev lastnikov-menedžerjev.

Na podlagi ocene prednosti in pomanjkljivosti treh navedenih možnosti ta predlog razširja podporo na del delovne sile, na katerega so negativno vplivali globalizacija gospodarskih dejavnosti, nenadne krizne razmere ali trgovinski sporazumi, če gre za redno ali začasno zaposlene, lastnike-menedžerje ali samozaposlene delavce.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj predloga je zagotavljanje, da ESPG v naslednjem programskem obdobju še naprej deluje v skladu s temeljnimi načeli, določenimi za MFF 2014–2020. ESPG naj bi Uniji omogočil na ravni Unije izkazati solidarnost in zagotoviti podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi globalizacije trgovine, nepričakovane krize ali posledic trgovinskih sporazumov za kmetijski sektor.

· Pravna podlaga

Pogodba o delovanju Evropske unije in zlasti tretji odstavek člena 175 ter člena 42 in 43.

Člen 175(3) Evropskemu parlamentu in Svetu omogoča ukrepanje v skladu z rednim zakonodajnim postopkom ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, če se izkaže, da so potrebni posebni ukrepi zunaj strukturnih skladov in skupne kmetijske politike, in ne da bi posegali v ukrepe, sprejete v okviru drugih politik Unije.

Kar posebej zadeva določbe v teh uredbi v zvezi s podporo za aktivne kmete, pomoč ESPG lahko šteje za pomoč za kmetijske dejavnosti in kot ukrep, ki je sprejet v okviru izrecnega cilja kmetijske politike Unije. Zato člena 42 in 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije predstavljata ustrezno pravo podlago za ukrepe, ki so namenjeni kmetom.

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost Unije.

Države članice ciljev izkazovanja solidarnosti na ravni Unije v izjemnih okoliščinah delu delovne sile, na katero so negativno vplivali globalizacija, nenadna kriza ali trgovinski sporazumi, same ne morejo zadovoljivo doseči. Lahko se bolje izvedejo na ravni Unije ob upoštevanju, da ESPG izraža izkazovanje solidarnosti v državah članicah in med njimi. Za uporabo finančnega prispevka iz ESPG bo potrebno soglasje obeh vej proračunskega organa, ki bosta s tem izrazili solidarnost Unije in držav članic. Tako bo predlog prispeval k temu, da bo cilj, solidarnost Unije v izjemnih okoliščinah, bolj oprijemljiv posebej za del delovne sile, ki je bil prizadet, in na splošno za državljane Unije.

· Načelo sorazmernosti

V skladu z načelom sorazmernosti določbe tega predloga ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego ciljev predloga. Zahteve za države članice odražajo potrebo po pomoči za prizadeto delovno silo, da bi se prilagodila spreminjajočim se okoliščinam in se hitro ponovno vključila na trg delovne sile. Upravno breme za Unijo in nacionalne organe se je omejilo na tisto, kar je potrebno za to, da Komisija izpolni svojo obveznost za izvrševanje proračuna Unije. Ker se finančni prispevek izplača organom države članice na podlagi načela deljenega upravljanja, bo morala ta predložiti poročilo, ki upravičuje uporabo finančnega prispevka.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjega razloga: cilj izkazovanja solidarnosti Unije se lahko doseže samo s pravnim instrumentom, ki se uporablja neposredno.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

ESPG je eden od posebnih instrumentov, ki niso vključeni v MFF, z najvišjim zneskom od januarja 2014 do 31. decembra 2020 v višini 3 milijard EUR; znesek v podporo kmetijskega sektorja ne presega 2,5 milijarde EUR (cene iz leta 2011).

Njegovo delovanje ureja točka 13 osnutka Medinstitucionalnega sporazuma[16] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju.

Ne bi smel preseči najvišjega letnega zneska 429 milijonov EUR.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

2011/0269 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 175 ter členov 42 in 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[17],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[18],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je 26. marca 2010 odobril predlog Komisije, da začne z novo strategijo, Evropa 2020. Ena od treh prednostnih nalog strategije Evropa 2020 je vključujoča rast s krepitvijo vloge in položaja ljudi z omogočanjem visoke stopnje zaposlenosti, vlaganjem v spretnosti, zmanjševanjem revščine in posodabljanjem trga dela, z usposabljanjem in uveljavljanjem sistemov socialnega varstva, da bi se ljudje lažje prilagajali spremembam in jih obvladovali ter da bi bila družba bolj povezana.

(2) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[19] za čas trajanja finančnega okvira od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013, da se Uniji omogoči, da izkaže solidarnost delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, in zagotovi podporo za njihovo hitro ponovno vključitev na trg dela. Ta prvotni cilj ESPG ostaja v veljavi.

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Proračun za strategijo Evropa 2020“[20] priznava vlogo ESPG kot prožnega sklada, ki podpira delavce, ki izgubijo zaposlitev, in jim pomaga, da čim hitreje najdejo drugo zaposlitev. Unija mora za čas trajanja večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 nadaljevati z zagotavljanjem posebne enkratne podpore za olajšanje ponovne vključitve odpuščenih delavcev na trg dela na območjih, sektorjih, ozemljih ali področjih trga dela, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. ESPG mora glede na svoj namen, zagotavljanje podpore v nujnih situacijah in nepričakovanih okoliščinah, ostati zunaj večletnega finančnega okvira.

(4) Področje uporabe Uredbe (ES) št. 1927/2006 je bilo leta 2009 razširjeno z Uredbo (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[21] kot del Evropskega načrta za oživitev gospodarstva za vključitev delavcev, ki postanejo presežni zaradi svetovne gospodarske in finančne krize. Da se omogoči uporaba ESPG v prihodnjih kriznih razmerah, mora njegovo področje uporabe zajemati odpuščanja delavcev zaradi resne motnje, nastale zaradi nepričakovane krize, primerljive s finančno in gospodarsko krizo, ki prizadeva gospodarstvo od leta 2008 dalje.

(5) V skladu s sporočilom o „Proračunu za strategijo Evropa 2020“ je treba področje uporabe ESPG razširiti, da se kmetom olajša prilagoditev novim tržnim razmeram, ki so nastale zaradi mednarodnih trgovinskih sporazumov v kmetijskem sektorju in privedle do sprememb ali večjih prilagoditev v kmetijskih dejavnostih prizadetih kmetov, da se jim pomaga postati konkurenčnejši, s strukturnega vidika, ali se jim olajša prehod na nekmetijske dejavnosti.

(6) Da bi se ohranila evropska razsežnost ESPG, je treba vlogo za podporo podati takrat, kadar število presežnih delavcev doseže najnižji prag. Na majhnih trgih dela, kot so majhne države članice ali oddaljene regije, in v izjemnih okoliščinah se lahko vloge vložijo za nižje število presežnih delavcev. Kar zadeva kmete, mora Komisija določiti ustrezna merila v zvezi s posledicami vsakega trgovinskega sporazuma.

(7) Odpuščeni delavci morajo imeti enak dostop do ESPG ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja. Zato je treba v tej uredbi delavce s pogodbami za določen čas ali zaposlene prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, ki postanejo presežni, ter lastnike-menedžerje mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposlene delavce, ki prenehajo s svojo dejavnostjo, in kmete, ki spremenijo dejavnosti ali jih prilagodijo novim tržnim razmeram, nastalim zaradi trgovinskih sporazumov, šteti za odpuščene delavce.

(8) Kar zadeva kmete, mora področje uporabe ESPG vključevati upravičence, ki so jih prizadeli dvostranski sporazumi, ki jih je Unija sklenila v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, ali večstranski sporazumi, sklenjeni s Svetovno trgovinsko organizacijo. To zajema kmete, ki spremenijo ali prilagodijo svoje prejšnje kmetijske dejavnosti med obdobjem, ki se začne s parafiranjem takih trgovinskih sporazumov in konča tri leta po njihovem polnem izvajanju.

(9) Finančni prispevki iz ESPG morajo biti prvenstveno usmerjeni k aktivnim ukrepom na trgu dela, katerih cilj je ponovna hitra vključitev odpuščenih delavcev na trg dela v njihovem prvotnem sektorju dejavnosti ali zunaj njega, vključno s kmetijskim sektorjem. Vključitev denarnih pomoči v usklajeni sveženj prilagojenih storitev je zato treba omejiti.

(10) Pri oblikovanju usklajenega svežnja politike aktivnih ukrepov na trgu dela morajo države članice dati prednost ukrepom, ki bodo znatno prispevali k zaposljivosti odpuščenih delavcev. Države članice si morajo prizadevati za ponovno vključitev na trg dela ali v nove dejavnosti vsaj 50 % prizadetih delavcev v 12 mesecih od datuma vloge.

(11) Da bi države članice učinkovito in hitro pomagale odpuščenim delavcem, se morajo kar najbolj potruditi za vložitev popolnih vlog. Zagotavljanje dodatnih informacij mora biti izjema in omejeno v času.

(12) Finančni prispevki iz ESPG v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja ne smejo nadomestiti podpornih ukrepov, ki so odpuščenim delavcem na voljo v okviru strukturnih skladov Unije ali drugih politik ali programov Unije.

(13) Vključiti je treba posebne določbe za dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih. Da se zagotovi učinkovitejše komuniciranje s splošno javnostjo in ustvarijo trdnejše sinergije med dejavnostmi komuniciranja, ki se izvajajo na pobudo Komisije, morajo viri, dodeljeni dejavnostim komuniciranja na podlagi te uredbe, prispevati tudi k pokrivanju institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnimi cilji te uredbe.

(14) Da izražanja solidarnosti Unije z delavci ne bi oviralo pomanjkanje virov sofinanciranja države članice, je treba raven sofinanciranja modulirati, pri čemer prispevek znaša največ 50 % stroškov svežnja in njegovega izvajanja, s tem da se ta delež lahko zviša na 65 % pri vlogah držav članic, na ozemlju katerih je vsaj ena regija po ravni NUTS II upravičena do financiranja na podlagi cilja konvergence strukturnih skladov.

(15) Za lažje izvajanje te uredbe morajo biti odhodki upravičeni od datuma, na katerega ima država članica upravne izdatke za izvajanje ESPG, ali datuma, na katerega država članica začne opravljati prilagojene storitve, ali v primeru kmetov od datuma, določenega v aktu Komisije v skladu s členom 4(3).

(16) Za zadostitev potreb, ki nastanejo zadnje mesece vsakega leta, je treba zagotoviti, da je 1. septembra na voljo vsaj četrtina najvišjega letnega zneska ESPG. Finančne prispevke, ki se izplačajo v preostanku leta, je treba dodeliti ob upoštevanju skupne zgornje meje, določene za podporo kmetom v večletnem finančnem okviru.

(17) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne […………..] o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[22] (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum) določa proračunski okvir ESPG.

(18) V interesu odpuščenih delavcev si morajo države članice in institucije Unije, vključene v proces odločanja o izvajanju ESPG, kar najbolj prizadevati za skrajšanje trajanja obravnave in poenostavitev postopkov.

(19) Da se Komisiji omogoči stalno spremljanje rezultatov, pridobljenih s pomočjo iz ESPG, morajo države članice predložiti vmesna in končna poročila o izvajanju ESPG.

(20) Države članice morajo ostati pristojne za izvrševanje finančnega prispevka ter upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Unije, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)[23]. Države članice morajo upravičiti uporabo finančnega prispevka, prejetega iz ESPG.

(21) Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker je te cilje zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Cilji

Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za obdobje večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Cilj ESPG je prispevati h gospodarski rasti in zaposlovanju v Uniji z omogočanjem, da Unija izkaže solidarnost z delavci, ki so odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, trgovinskih sporazumov, ki vplivajo na kmetijstvo, ali nepričakovane krize, in zagotovi finančno podporo za njihovo hitro ponovno vključitev na trg dela ali spremembo oz. prilagoditev njihove kmetijske dejavnosti.

Cilj ukrepov, upravičenih do finančnih prispevkov iz Sklada v skladu s členom 2(a) in (b), je zagotoviti, da najmanj 50 % delavcev, ki sodelujejo v teh ukrepih, najde redno zaposlitev v enem letu od datuma vloge.

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za vloge držav članic za finančne prispevke za:

(a) delavce, ki so odpuščeni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije in se pokažejo zlasti kot bistveno povečanje uvoza v Unijo, hiter upad tržnega deleža Unije v zadevnem sektorju ali preselitev dejavnosti v države, ki niso članice EU, kadar imajo ta odpuščanja pomemben negativen učinek na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo;

(b) delavce, ki so odpuščeni zaradi resne motnje v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem gospodarstvu, nastale zaradi nepričakovane krize, če je mogoče ugotoviti neposredno in dokazljivo povezavo med odpuščanji delavcev in zadevno krizo;

(c) delavce, ki spremenijo ali prilagodijo svoje prejšnje kmetijske dejavnosti v obdobju, ki se začne, ko Unija parafira trgovinski sporazum, ki vsebuje ukrepe za liberalizacijo trgovine za zadevni kmetijski sektor, in se konča tri leta po polnem izvajanju teh ukrepov, pod pogojem, da ti trgovinski ukrepi vplivajo na bistveno povečanje uvoza v Unijo enega ali več kmetijskih proizvodov, ki ga spremlja znatno znižanje cen takih proizvodov na ravni Unije ali, kjer je to ustrezno, na nacionalni ali regionalni ravni.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojma delavec:

(a) „delavec“ pomeni delavce s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas, katerih pogodba o zaposlitvi ali delovno razmerje je v skladu s členom 4; ali

(b) „delavec“ pomeni delavce s pogodbami o zaposlitvi za določen čas, kakor so opredeljeni v skladu z Direktivo Sveta 1999/70/ES[24], katerih pogodba o zaposlitvi ali delovno razmerje je v skladu s točko (a) ali (b) člena 4(1) ter se izteče in se ne obnovi v obdobju, določenem v zadevni točki člena 4; ali

(c) „delavec“ pomeni delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta[25], katerih podjetje uporabnik je podjetje v skladu s točko (a) ali (b) člena 4(1) in katerih napotitev v podjetje uporabnika se izteče in se ne obnovi v obdobju, določenem v zadevni točki člena 4; ali

(d) „delavec“ pomeni lastnike-menedžerje mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposlene delavce (vključno s kmeti) in vse člane gospodinjstva, dejavne v podjetju, pod pogojem, če gre za kmete, da so imeli proizvodnjo, ki jo je prizadel zadevni trgovinski sporazum, še pred izvedbo ukrepov za določen sektor.

Člen 4 Merila za pomoč

1. Finančni prispevek iz ESPG se zagotovi, kadar je izpolnjen kateri koli od pogojev iz točk (a), (b) in (c) člena 2, ki ima za posledico:

(a) najmanj 500 presežnih delavcev v obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi;

(b) najmanj 500 presežnih delavcev v obdobju devetih mesecev, zlasti v malih ali srednjih podjetjih, ki delujejo v eni gospodarski panogi po ravni oddelkov NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II ali v več kot dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II, če več kot 500 delavcev postane presežnih v dveh kombiniranih regijah.

2. Na majhnih trgih dela ali v izrednih okoliščinah, ki jih država članica prosilka ustrezno utemelji, je lahko vloga za finančni prispevek na podlagi tega člena sprejemljiva, tudi če pogoji iz točk (a) ali (b) odstavka 1 niso v celoti izpolnjeni, ko odpuščanja delavcev resno vplivajo na zaposlenost in lokalno gospodarstvo. Država članica navede, katero od meril za pomoč iz točk (a) in (b) odstavka 1 ni v celoti izpolnjeno.

3. Kar zadeva kmete, Komisija po tem, ko je bil trgovinski sporazum parafiran in ko na podlagi njej dostopnih informacij, podatkov in analiz meni, da bi bili lahko pogoji za podporo v skladu s členom 2(c) izpolnjeni za večje število kmetov, sprejme delegirane akte v skladu s členom 24 o določitvi upravičenih sektorjev ali proizvodov, po potrebi z opredelitvijo prizadetega geografskega območja, največjega zneska morebitne podpore na ravni Unije, referenčnih obdobij in pogojev za upravičenost za kmete ter datumov za upravičenost za odhodke, kot tudi roka, do katerega je treba predložiti vloge, in po potrebi vsebine teh vlog v skladu s členom 8(2).

4. Kadar lastniki-menedžerji mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposleni delavci spremenijo ali, v primeru kmetov, prilagodijo svoje prejšnje dejavnosti, se take situacije v tej uredbi štejejo za odpuščanje.

Člen 5 Izračun števila presežnih delavcev

Za izračun števila presežnih delavcev iz člena 4(1) se odpuščanje šteje:

(a) za delavce s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas ali za delavce s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki se prekine pred njenim iztekom, od:

(1) dneva, ko delodajalec obvesti delavca o odpustitvi ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi; ali

(2) dneva dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi pred njenim iztekom; ali

(3) dneva, ko delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES[26] uradno pisno obvesti pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpuščanjih; v tem primeru država članica prosilka Komisiji predloži dodatne informacije o dejanskem številu presežnih delavcev, ki so bili odpuščeni v skladu s členom 4(1), preden Komisija dokonča oceno.

(b) za delavce, zaposlene za določen čas, in delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, od:

(1) dneva dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali

(2) izteka napotitve v podjetje uporabnika ali

(3) dneva, ko so postali brezposelni.

(c) Za lastnike-menedžerje mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposlene delavce (vključno s kmeti) se odpuščanje šteje od datuma prenehanja dejavnosti, ki ga povzroči kateri koli pogoj iz člena 2 in se določi v skladu z nacionalno zakonodajo ali upravnimi določbami, ali od datuma, ki ga je Komisija določila v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4(3).

Država članica za vsako podjetje ali samozaposlenega delavca, zajetega v vlogi, navede, kako so bila odpuščanja šteta.

Člen 6 Upravičeni delavci

Država članica prosilka lahko zagotovi prilagojene storitve, sofinancirane iz ESPG, prizadetim delavcem, med katerimi so lahko:

(a) vsi delavci, ki postanejo presežni v skladu s členom 5, v obdobju iz člena 4(1), (2) ali (3),

(b) delavci, ki postanejo presežni pred ali po obdobju iz člena 4(1)(a) ali (2), kadar vloga, vložena na podlagi člena 4(2), odstopa od meril iz člena 4(1)(a),

(c) kmetje, ki spremenijo ali prilagodijo svoje prejšnje kmetijske dejavnosti po tem, ko Unija parafira trgovinski sporazum iz delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 4(3).

Delavci iz točke (b) se štejejo za upravičene, če so postali presežni po splošni razglasitvi načrtovanih odpuščanj in je mogoče ugotoviti jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil odpuščanja v referenčnem obdobju.

Člen 7 Upravičeni ukrepi

1. Finančni prispevek se lahko izplača za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih za olajšanje ponovne vključitve odpuščenih delavcev na trg dela ali v samozaposlitev ali, v primeru kmetov, za spremembo ali prilagoditev njihovih prejšnjih dejavnosti. Usklajeni sveženj prilagojenih storitev lahko vključuje zlasti:

(a) pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno svetovanje, svetovalne storitve, mentorstvo, pomoč pri iskanju nadomestne zaposlitve, spodbujanje podjetništva, pomoč za samozaposlitev in novo podjetje ali za spremembo ali prilagoditev dejavnosti (vključno z naložbami v stalna sredstva), dejavnosti sodelovanja, usposabljanje in preusposabljanje po meri, vključno s spretnostmi s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, in certificiranjem pridobljenih izkušenj;

(b) posebne časovno omejene ukrepe, kot so pomoči za iskanje zaposlitve, spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, pomoči za mobilnost, dnevnice ali pomoči za usposabljanje (vključno s pomočmi za negovalce ali storitvami nadomeščanja na kmetijah), vsi pa so omejeni na čas trajanja dejavnega, ustrezno dokumentiranega, iskanja dela ali dejavnosti vseživljenjskega izobraževanja ali usposabljanja;

(c) ukrepe, s katerimi se spodbuja zlasti prikrajšane ali starejše delavce, da ostanejo na trgu dela ali se nanj vrnejo.

Stroški ukrepov iz točke (b) ne smejo preseči 50 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev, navedenih v tem odstavku.

Stroški naložb v stalna sredstva za samozaposlitev in novo podjetje ali za spremembo ali prilagoditev dejavnosti ne smejo preseči 35 000 EUR.

2. Naslednji ukrepi niso upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG:

(a) posebni časovno omejeni ukrepi iz odstavka 1 (b), ki niso pogojeni z dejavno udeležbo prizadetih delavcev, za katere so predvidene dejavnosti iskanja zaposlitve ali usposabljanja;

(b) ukrepi, ki so odgovornost podjetij na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb.

3. Na pobudo države članice prosilke se finančni prispevek lahko izplača za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti, dejavnosti nadzora in poročanja.

Člen 8 Uporaba

1. Država članica vloži popolno vlogo pri Komisiji v obdobju 12 tednov od datuma, ko so izpolnjena merila iz člena 4(1) ali (2), ali po potrebi pred rokom, ki ga določi Komisija v skladu s členom 4(3). Država članica prosilka v izjemnih in primerno utemeljenih okoliščinah predloži dodatne informacije v šestih mesecih od datuma vloge, Komisija pa potem oceni vlogo na osnovi razpoložljivih informacij. Komisija dokonča svojo oceno vloge v dvanajstih tednih od datuma prejema popolne vloge ali (v primeru nepopolne vloge) šestih mesecih po datumu prvotne vloge, odvisno od tega, kar se prej izpolni.

2. Zahtevek vsebuje naslednje informacije:

(a) obrazloženo analizo povezave med odpuščanji delavcev in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih, ali resno motnjo v lokalnem, regionalnem ali nacionalnem gospodarstvu, nastalo zaradi nenadne in nepričakovane krize, ali novimi tržnimi razmerami v kmetijskem sektorju v državi članici, kakor jih je opredelila Komisija v skladu s členom 6(c), nastalimi zaradi učinkov trgovinskega sporazuma, ki ga je Evropska unija parafirala v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, ali večstranskega sporazuma, parafiranega v okviru Svetovne trgovinske organizacije v skladu s členom 2(c). Ta analiza temelji na statističnih in drugih informacijah na najustreznejši ravni, da se dokaže izpolnjevanje meril za pomoč iz člena 4;

(b) oceno števila presežnih delavcev v skladu s členom 5 in obrazložitev dogodkov, ki so povzročili navedena odpuščanja delavcev;

(c) če je ustrezno, opredelitev podjetij, dobaviteljev ali proizvajalcev v poproizvodni fazi, sektorjev, ki odpuščajo, ter kategorije prizadetih delavcev;

(d) pričakovani vpliv odpuščanj delavcev na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost;

(e) oceno proračuna za vsakega od sestavnih delov usklajenega svežnja prilagojenih storitev v podporo prizadetim delavcem;

(f) datume, na katere so se prilagojene storitve za prizadete delavce in dejavnosti za izvajanje ESPG, kakor so določene v členu 7(1) in (3), začele izvajati ali naj bi se začele izvajati;

(g) po potrebi postopke, upoštevane pri posvetovanju s socialnimi partnerji ali drugimi ustreznimi organizacijami;

(h) izjavo o usklajenosti zahtev zaprošene podpore iz ESPG s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči in izjavo, da prilagojene storitve ne nadomeščajo ukrepov, za katere so po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih pogodbah odgovorna podjetja;

(i) vire nacionalnega sofinanciranja;

(j) po potrebi kakršno koli dodatno zahtevo, določeno v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4(3).

3. Komisija na podlagi informacij iz odstavka 2 in katerih koli dodatnih informacij, ki jih je posredovala država članica prosilka v obdobju iz odstavka 1, v posvetovanju z zadevno državo članico oceni, ali so pogoji za plačilo finančnega prispevka izpolnjeni.

Člen 9 Dopolnjevanje, skladnost in usklajevanje

1. Podpora za odpuščene delavce dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni.

2. Finančni prispevek se omeji na to, kar je potrebno za zagotavljanje solidarnosti in podpore posameznim odpuščenim delavcem. Dejavnosti, ki prejmejo podporo iz ESPG, so skladne z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, vključno s pravili o državni pomoči.

3. Komisija in država članica prosilka v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita usklajevanje pomoči iz skladov Unije.

4. Država članica prosilka zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek, ne dobijo pomoči tudi iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Člen 10 Enakost spolov ter nediskriminacija

Komisija in države članice zagotovijo, da sta enakost spolov ter vključevanje vidika spola promovirana na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka. Komisija in država članica sprejmejo ustrezne ukrepe, da na različnih stopnjah izvajanja finančnega prispevka in pri dostopu do njega preprečijo kakršno koli razlikovanje na podlagi spola, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter vrste pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja.

Člen 11 Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,5 % najvišjega letnega zneska ESPG uporabi za financiranje dejavnosti priprave, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja temeljnega znanja, bistvenega za izvajanje ESPG. Uporabi se lahko tudi za financiranje upravne in tehnične podpore, dejavnosti informiranja in komuniciranja ter revizije, nadzora in ocenjevanja, ki so potrebni za izvajanje te uredbe.

2. Proračunski organ na podlagi predloga Komisije na začetku vsakega leta zagotovi znesek za tehnično pomoč v okviru zgornje meje iz odstavka 1.

3. Naloge iz odstavka 1 se izvedejo v skladu s finančno uredbo in izvedbenimi pravili, ki se uporabljajo za to obliko izvrševanja proračuna.

4. Tehnična pomoč Komisije vključuje zagotavljanje informacij in navodil za države članice pri uporabi, nadzoru in ocenjevanju ESPG. Komisija lahko informacije o uporabi ESPG zagotovi tudi evropskim in nacionalnim socialnim partnerjem.

Člen 12 Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1. Država članica prosilka zagotovi informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na prizadete delavce, lokalne in regionalne organe, socialne partnerje, medije in širšo javnost. S tem poudari vlogo Unije in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG.

2. Komisija vzpostavi spletno stran v vseh jezikih Unije z informacijami o ESPG, navodili za predložitev vlog ter podatki o odobrenih in zavrnjenih vlogah, pri čemer je poudarjena vloga proračunskega organa.

3. Komisija izvaja dejavnosti informiranja in komuniciranja o primerih ESPG in rezultatih.

4. Viri, dodeljeni za dejavnosti komuniciranja po tej uredbi, prispevajo tudi k pokrivanju institucionalnega komuniciranja političnih prednostnih nalog Unije, če so te povezane s splošnimi cilji te uredbe.

Člen 13 Določitev finančnega prispevka

1.           Komisija na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 8(3), predvsem ob upoštevanju števila prizadetih delavcev, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve virov, ki so na voljo. Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska predvidenih stroškov iz člena 8(2)(e) ali 65 % teh stroškov v primeru vlog, ki jih predloži država članica, na katere ozemlju je vsaj ena regija po ravni NUTS II upravičena do financiranja na podlagi konvergenčnega cilja strukturnih skladov. Komisija bo, v svoji oceni takih primerov, odločila, ali je stopnja 65 % sofinanciranja upravičena.

2.           Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 8(3), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 15.

3.           Kadar na podlagi ocene, opravljene v skladu s členom 8(3), Komisija sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem čim prej uradno obvesti državo članico prosilko.

Člen 14 Upravičenost izdatkov

Izdatki za finančni prispevek so upravičeni od datumov iz člena 8(2)(h), na katere država članica začne s prilagojenimi storitvami za prizadete delavce, ali ima upravne izdatke za izvajanje ESPG v skladu s členom 7(1) in (3). V primeru kmetov so izdatki za prispevek upravičeni od datuma iz delegiranega akta, sprejetega v skladu s členom 4(3).

Člen 15 Proračunski postopek

1.           Postopki za ESPG so usklajeni s točko 13 medinstitucionalnega sporazuma.

2.           Odobritve v zvezi z ESPG se vključijo v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija.

3.           Kadar Komisija sklene, da so izpolnjeni pogoji za uporabo ESPG, predloži predlog za njegovo uporabo. Odločitev o uporabi ESPG skupaj sprejmeta obe veji proračunskega organa. Svet odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament pa z večino svojih poslancev in tremi petinami oddanih glasov.

Ko Komisija predlaga sklep o uporabi ESPG, hkrati obema vejama proračunskega organa predlaga tudi prerazporeditev v ustrezne proračunske vrstice. V primeru nestrinjanja se začne postopek tristranskih pogovorov.

Prerazporeditve v zvezi z ESPG se opravijo v skladu s finančno uredbo.

4.           Komisija skupaj s predlogom za sklep o uporabi ESPG, sprejme sklep o finančnem prispevku z izvedbenim aktom, ki začne veljati na datum, ko proračunski organ sprejme odločitev o uporabi ESPG.

5.           Predlog v skladu z odstavkom 3 vključuje naslednje:

(a) oceno, opravljeno v skladu s členom 8(3), skupaj s povzetkom informacij, na katerih temelji navedena ocena;

(b) dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 4 in 9 ter

(c) razloge, ki upravičujejo predlagane zneske.

6.           Vsako leto 1. septembra je na voljo najmanj ena četrtina najvišjega letnega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta.

Člen 16 Izplačilo in uporaba finančnega prispevka

1. Komisija po začetku veljavnosti sklepa o finančnem prispevku v skladu s členom 15(4) državi članici izplača finančni prispevek v obliki predfinanciranja vsaj 50 % finančnega prispevka Unije državi članici, načeloma v 15 dneh, kateremu po potrebi sledijo vmesna in končna plačila. Predfinanciranje se obračuna, ko se finančni prispevek zaključi v skladu s členom 18(3).

2. Finančni prispevek se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo, v skladu s finančno uredbo.

3. Podrobne pogoje financiranja, zlasti stopnjo predfinanciranja in načine vmesnih in končnih plačil Komisija določi v sklepu o finančnem prispevku iz člena 15(4).

Vmesna plačila se izplačajo, da se povrnejo izdatki, ki so jih imele države članice pri izvajanju upravičenih ukrepov, če Komisiji predložijo izjavo o izdatkih, ki jo je podpisal predstavnik pooblaščenega javnega organa v skladu s členom 21.

4. Država članica čim prej izvede upravičene ukrepe iz člena 6, vendar ne pozneje kot 24 mesecev po datumu vloge, v skladu s členom 8(1).

5. Država članica lahko pri izvajanju ukrepov, ki jih zajema sveženj prilagojenih storitev, Komisiji predloži predlog za spremembo vključenih ukrepov tako, da doda druge upravičene ukrepe, navedene v členu 7(1)(a) in (c), pod pogojem, da so zadevne spremembe ustrezno utemeljene in celotni znesek ne preseže finančnega prispevka v skladu z odstavkom 1. Komisija oceni predlagane spremembe in, če se strinja, o tem uradno obvesti državo članico.

6. Izdatki iz člena 7(3) so upravičeni do roka za predložitev poročila.

Člen 17 Uporaba eura

V vlogah, sklepih o finančnih prispevkih in poročilih v okviru te uredbe kakor tudi v vseh drugih s tem povezanih dokumentih so vsi zneski izraženi v eurih.

Člen 18 Vmesno in končno poročilo ter zaključek

1. Država članica najpozneje 15 mesecev po datumu vloge v skladu s členom 8(1) ali do datuma, določenega v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s členom 4(3), Komisiji predstavi vmesno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno s financiranjem, časovnim okvirom in vrsto ukrepov, ki se že izvajajo, ter o stopnji ponovne vključitve na trg dela ali v nove dejavnosti, doseženi 12 mesecev po datumu vloge.

Poleg tega vmesno poročilo vsebuje informacije o:

(a) opisu usklajenega svežnja prilagojenih storitev in povezanih izdatkih, vključno z načinom dopolnjevanja ukrepov, financiranih iz nacionalnega sklada ali sklada Unije, in tudi informacije o ukrepih, ki so za podjetja obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi kolektivnih pogodb;

(b) opisu ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih načrtujejo nacionalni, regionalni ali lokalni organi, skladi Unije, socialni partnerji in podjetja, vključno z oceno, kako ti prispevajo k ponovni vključitvi delavcev na trg dela ali v nove dejavnosti.

2. Najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja, določenega v členu 16(4), država članica Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju finančnega prispevka, vključno z informacijami o vrsti ukrepov in glavnih rezultatih, značilnostih prizadetih delavcev in njihovem zaposlitvenem statusu, skupaj z izkazom, ki upravičuje odhodke in po potrebi navaja dopolnjevanje ukrepov s tistimi, ki jih financira ESS.

3. Najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija prejme vse informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 2, Komisija zaključi finančni prispevek z določitvijo končnega zneska finančnega prispevka in, če sploh, preostanek zneska, ki ga dolguje država članica v skladu s členom 22.

Člen 19 Dveletno poročilo

1. Prvič leta 2015 in vsako drugo leto s 1. avgustom Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe in Uredbe 1927/2006 v prejšnjih dveh letih. Poročilo se osredotoči predvsem na dosežene rezultate ESPG in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno z dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov Unije, zlasti Evropskega socialnega sklada (ESS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter zaključkom izplačanih finančnih prispevkov. Vsebovati mora tudi zadevne vloge, ki so bile zavrnjene ali zmanjšane zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti.

2. Poročilo se predloži v vednost Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem.

Člen 20 Ocena

1. Komisija na svojo pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede:

(a) vmesno oceno učinkovitosti in trajnosti pridobljenih rezultatov do 30. junija 2018;

(b) naknadno oceno do 31. decembra 2022 s pomočjo zunanjih strokovnjakov, da se izmerita učinek ESPG in njegova dodana vrednost.

2. Rezultati ocene se predložijo v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem.

Člen 21 Upravljanje in finančni nadzor

1. Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije države članice prevzamejo odgovornost v prvi fazi za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo ESPG, in za finančni nadzor ukrepov. Zato ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo:

(a) preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Unije po načelih dobrega finančnega poslovodenja;

(b) preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni;

(c) zagotavljanje, da so izdatki, ki so financirani na podlagi zanesljive spremne dokumentacije, pravilni in redni;

(d) preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti, kakor so definirani v [Uredbi (EU) št. .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1083/2006] o strukturnih skladih, in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov in po potrebi zamudnih obresti. Države članice Komisijo uradno obvestijo o kakršnih koli nepravilnostih in jo redno obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov.

2. Države članice akreditirajo organe, odgovorne za pravilno upravljanje in nadzor ukrepov, ki prejemajo podporo ESPG v skladu s členom 56 finančne uredbe ter merili in postopki iz splošne uredbe o strukturnih skladih. Ti akreditirani organi Komisiji do 1. februarja naslednjega finančnega leta zagotovijo informacije iz člena 56(5) finančne uredbe.

3. Država članica izvede potrebne finančne popravke, kadar se ugotovijo nepravilnosti. Popravki, ki jih izvede država članica, zajemajo ukinitev celotnega ali dela finančnega prispevka. Država članica izterja vsak znesek, izgubljen zaradi ugotovljene nepravilnosti, ga povrne Komisiji, in kadar zadevna država članica zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

4. Komisija v skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelih dobrega in učinkovitega finančnega poslovodenja. Odgovornost države članice prosilke je, da zagotavlja nemoteno delovanje sistemov upravljanja in nadzora. Komisija se prepriča, da sistemi delujejo.

Zato brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvaja država članica v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, uradniki ali uslužbenci Komisije lahko izvajajo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi ukrepov, ki jih financira ESPG, z napovedjo najmanj en delovni dan vnaprej. Komisija obvesti državo članico prosilko, zato da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali uslužbenci zadevne države članice lahko sodelujejo pri takih pregledih.

5. Država članica zagotovi, da je vsa spremna dokumentacija v zvezi z nastalimi odhodki Komisiji in Računskemu sodišču na voljo v obdobju treh let po zaključku finančnega prispevka, prejetega iz ESPG.

Člen 22 Povračilo finančnega prispevka

1. Kadar je znesek dejanskih stroškov ukrepa nižji od ocenjenega zneska, izraženega v skladu s členom 15, Komisija sprejme sklep, z izvedbenim aktom, in od države članice zahteva povrnitev ustreznega zneska prejetega finančnega prispevka.

2. Kadar država članica ne izpolni obveznosti, navedenih v sklepu o finančnem prispevku, Komisija sprejme potrebne ukrepe s sprejetjem sklepa, z izvedbenim aktom, in od države članice zahteva povrnitev celotnega ali dela prejetega finančnega prispevka.

3. Pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 1 ali 2 Komisija ustrezno preveri zadevo in zlasti državi članici da na voljo določeno obdobje, v katerem mora predložiti svoje pripombe.

4. Če Komisija po potrebnih preverjanjih sklene, da država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz člena 21(1), ter ni bil dosežen dogovor in država članica ni izvedla popravkov v obdobju, ki ga je določila Komisija, ob upoštevanju morebitnih pripomb države članice Komisija v roku treh mesecev po izteku obdobja iz odstavka 3 sklene izvesti potrebne finančne popravke z ukinitvijo celotnega ali dela prispevka ESPG za zadevni ukrep. Vsak znesek, izgubljen zaradi ugotovljene nepravilnosti, se izterja, in kadar država članica prosilka zneska ne povrne v predpisanem roku, se izterjajo zamudne obresti.

Člen 23 Finančno upravljanje podpore kmetom

Z odstopanjem od členov 21 in 22 se podpora za kmete upravlja in nadzira v skladu z Uredbo (ES) št. ………… o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike.

Člen 24 Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastila iz te uredbe se podelijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3. Pooblastila iz člena 4 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta.

S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na dan, ki je v njem naveden. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet ne ugovarjata v obdobju dveh mesecev od uradnega obvestila o zadevnem aktu Evropskemu parlamentu in Svetu ali če sta, pred iztekom zadevnega obdobja, Evropski parlament in Svet, oba Komisijo obvestila, da ne bosta ugovarjala. Zadevno obdobje se podaljša za dva meseca na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta.

Člen 25 Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1927/2006 se razveljavi s 1. januarjem 2014.

Še naprej se uporablja za vloge, vložene do 31. decembra 2013.

Člen 26 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za vse vloge, vložene med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke.

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[27]

Dejavnost v okviru ABB: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, kot je vključen v načrt upravljanja GD EMPL za leto 2010

1.3. Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[28].

X Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog spada v sporočilo „Proračun za strategijo Evropa 2020“, ki zajema večletni finančni okvir 2014–2020.

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

Specifični cilj št. 1: Obdržati na trgu dela delavce, ki postanejo presežni zaradi sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih in nepričakovanih kriz.

Specifični cilj št. 2: Vključiti delavce, zaposlene za določen čas, in delavce, zaposlene prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, v področje uporabe ESPG.

Specifični cilj št. 3: Vključiti lastnike-menedžerje mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposlene delavce (vključno s kmeti).

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB: Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG)

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Navedite, kako naj bi predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine.

Predlog bo Evropski uniji omogočil, da bo še naprej zagotavljala podporo iz ESPG s 50 % stopnjo sofinanciranja aktivnih ukrepov na trgu dela za delavce, ki postanejo presežni zaradi sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih in nepričakovanih kriz. Ta stopnja se lahko zviša na 65 % v primeru držav članic, na ozemljih katerih je vsaj ena regija po ravni NUTS II upravičena do financiranja na podlagi konvergenčnega cilja strukturnih skladov. Kategorija upravičenih oseb je razširjena za vključitev delavcev, zaposlenih za določen čas, delavcev, zaposlenih prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, lastnikov-menedžerjev mikro, malih in srednjih podjetij ter samozaposlenih delavcev (vključno s kmeti).

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude.

– Število prejetih vlog za podporo iz ESPG

– Število odpuščenih delavcev, za katere je predvidena pomoč iz ESPG

– Število odpuščenih delavcev, ki so bili ponovno vključeni na trg dela zahvaljujoč ukrepom, podprtim iz ESPG

1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Uredbo (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je treba pregledati do konca leta 2013. Pregled, ki se izvede s predlagano uredbo, omogoči nadaljnji obstoj Sklada v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, razširitev njegovega področja uporabe za vključitev dodatnih upravičenih oseb in spremembo tehničnih podrobnosti za izboljšanje njegovega delovanja.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Unije

Z ukrepanjem EU prek ESPG se lahko dopolnijo nacionalna sredstva, namenjena ponovni vključitvi na trg dela delavcev, ki postanejo presežni zaradi globalizacije trgovinskih tokov ali nepričakovanih kriz. Dosedanje izkušnje z ESPG kažejo, da je z ukrepanjem Unije možno zagotoviti bolj usmerjeno podporo za daljše obdobje, ki pogosto vključuje ukrepe, ki brez ukrepanja ESPG ne bi bili izvedeni.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Glej izkušnje, pridobljene v okviru Uredbe (ES) št. 1927/2006, predstavljene v obrazložitvenem memorandumu.

1.5.4. Združljivost z drugimi finančnimi instrumenti in možnosti dopolnjevanja

ESPG je skladen in se dopolnjuje z Evropskim socialnim skladom.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

– X Časovno omejen predlog/pobuda:

– X  Trajanje predloga/pobude od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020

– ¨  Finančni učinek med letoma LLLL in LLLL.

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7. Načrtovani načini upravljanja[29]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[30],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Člen 19 predlagane uredbe določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predstaviti poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti, ki so se izvajale v okviru te uredbe v prejšnjih dveh letih. Navedeno poročilo med drugim vsebuje ugotovitve Komisije glede dejavnosti nadzora v obravnavanih letih.

V skladu s členom 20 predlagane uredbe bo Komisija pred koncem junija 2018 v tesnem sodelovanju z državami članicami izvedla vmesno oceno učinkovitosti in trajnosti rezultatov, pridobljenih v okviru ESPG. Komisija mora do 31. decembra 2022 s pomočjo zunanjih strokovnjakov izvesti naknadno oceno, da se izmerita učinek ESPG in njegova dodana vrednost.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Tveganja so povezana z deljenim upravljanjem skladov Skupnosti.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Zahteve glede upravljanja in finančnega nadzora so določene v členu 20 predlagane uredbe.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preventivne in zaščitne ukrepe.

Ukrepi za preprečevanje, ugotavljanje in popravljanje nepravilnosti so določeni v členu 20(1)(d) in v členu 20(2) predlagane uredbe.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

štev. [poimenovanje……………………...……….] || dif./nedif. ([31]) || držav Efte[32] || držav kandidatk[33] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

n.r. || 04.0501 Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji 04.010414 Evropski sklad za prilagoditev globalizacij – Odhodki za upravno poslovodenje 40.0243 Rezerva za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji || dif. || NE || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

štev. [poimenovanje……………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

n.r. || Zahtevana bo nova proračunska vrstica za izvajanje dela ESPG s strani GD AGRI || [dif.…] || NE || NE || NE || NE

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || štev. ||

GD: EMPL || || || Leto 2014[34] || Leto 2015 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje p. m. || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1) || || ||

plačila || (2) || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || ||

plačila || (2a) || || ||

Odobritve upravne narave, ki se financirajo  iz sredstev posebnih programov[35] || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || ||

Odobritve za za GD EMPL SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || || ||

plačila || =2+2a +3 || || ||

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || ||

plačila || (5) || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || || ||

Odobritve za RAZDELEK EMPL večletnega finančnega okvira || obveznosti || =4+ 6 || || ||

plačila || =5+ 6 || || ||

Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || ||

plačila || (5) || || ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || || ||

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 4 večletnega finančnega okvira (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || ||

plačila || =5+ 6 || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017–2020 || SKUPAJ

GD: EMPL + AGRI ||

Ÿ Človeški viri || 1,271 || 1,271 || 1,271 || 1,271 na leto || 8,897 ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,140 || 0,140 || 0,140 || 0,140 na leto || 0,98 ||

TOTAL || || 1,411 || 1,411 || 1,411 || 1,411 na leto || 9,877 ||

Odobritve SKUPAJ za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || v mio. = plačila SKUPAJ) || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[36] || Leto N+1 || SKUPAJ

Odobritve SKUPAJ za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || obveznosti || || ||

plačila || || ||

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– X  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leta 2015–2020 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ ||

||

vrsta realizacije[37] || povprečni stroški realizacije || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || štev. realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj ||

SPECIFIČNI CILJ št. 1[38] || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || ||

SPECIFIČNI CILJ št. 2 … || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

–      Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave.

– Ö            Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 [39] || Leto 2015 || Leta 2016–2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || ||

Človeški viri || 1,271 || 1,271 || 1,271 na leto || 8,897

Drugi upravni odhodki || 0,14 || 0,14 || 0,14 na leto || 0,98

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 1,411 || 1,411 || 1,411 na leto || 9,877

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[40] večletnega finančnega okvira || || || ||

Človeški viri || || ||

Drugi odhodki upravne narave || || ||

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || ||

SKUPAJ || || || || || ||

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– X  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v zaokroženih zneskih (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Enako za leta 2016 do 2020

04 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 9 || 9 || Enako

XX 01 01 02 (delegacije) || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || ||

04 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 2 || 2

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || ||

XX 01 04 yy[41] || – na sedežu[42] || ||

– na delegacijah || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || ||

SKUPAJ || 11 || 11 || || 11 ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških ali upravnih virih se krijejo v okviru virov, že dodeljenih za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenih v GD, po potrebi dopolnjenimi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje ||

Zunanje osebje ||

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

n.r.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[43].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

n.r.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || stroški

Navedite organ sofinanciranja || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || ||

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

– X  Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨         na lastne vire

¨         na razne prihodke v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Zneski, na voljo za tekoče proračunsko leto || ||

Leto 2012 || Leto 2013 || […] vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) ||

Člen …………. || || || || || || ||

Za razne prihodke, na katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

n.r.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

n.r.

[1]               COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[2]               UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

[3]               COM(2008) 800 konč., 26.11.2008.

[4]               Uredba (ES) št. 546/2009, UL L 167, 29.6.2009, str. 26.

[5]               COM(2011) 336 konč., 10.6.2011.

[6]               COM(2011) 403 konč., 29.6.2011.

[7]               COM(2011) 500 konč., 29.6.2011.

[8]               COM(2010) 2020 konč., 03.03.2010.

[9]               http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=326&eventsId=320&furtherEvents=yes.

[10]             http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=326&eventsId=323&furtherEvents=yes.

[11]             http://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=6578&langId=en.

[12]             http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=326&eventsId=285&furtherEvents=yes.

[13]             http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=326&eventsId=330&furtherEvents=yes.

[14]             SEC(2011) xxx.

[15]             SEC (2011) yyy.

[16]             COM(2011) 403 konč., 29.06.2011.

[17]             UL C, , str. .

[18]             UL C, , str. .

[19]             UL L 48, 22.02.2008, str. 82.

[20]             COM(2011) 500 konč., 29.06.2011.

[21]             UL L 167, 29.6.2009, str. 27.

[22]             COM(2011) 403 konč., 29.6.2011.

[23]             UL L

[24]             UL L 175, 10.7.1999, str. 43.

[25]             UL L 327, 5.12.2008, str. 9.

[26]             UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

[27]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[28]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[29]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[30]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[31]             dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[32]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[33]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[34]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[35]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[36]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[37]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[38]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Specifični cilji“.

[39]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[40]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[41]             V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[42]             Zlasti za strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[43]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.