EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010AE1162

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Priprave na prihodnost: razvoj skupne strategije za ključne spodbujevalne tehnologije v EU – (COM(2009) 512 konč.)

UL C 48, 15.2.2011, p. 112–119 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 48/112


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Priprave na prihodnost: razvoj skupne strategije za ključne spodbujevalne tehnologije v EU

(COM(2009) 512 konč.)

2011/C 48/20

Poročevalec: g. MORGAN

Evropska komisija je 30. oktobra 2009 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Priprave na prihodnost: razvoj skupne strategije za ključne spodbujevalne tehnologije v EU

COM(2009) 512 konč.

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 8. julija 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 465. plenarnem zasedanju 15. in 16. septembra 2010 (seja z dne 15. septembra) s 112 glasovi za, 2 glasovoma proti in 1 vzdržanim glasom.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO podpira predlagano usmeritev v ključne spodbujevalne tehnologije (KST). Hkrati poudarja potrebo po okrepljenih, v KST usmerjenih raziskavah in razvoju na univerzah in v raziskovalnih centrih, ki bodo spodbudili razvoj teh tehnologij in podprli njihovo komercialno in industrijsko uporabo.

1.2   Kljub temu pa predlog v sedanji obliki ni nič drugega kot zgolj še ena od številnih pobud EU, usmerjenih v izboljšanje inovativnosti ter intenzivnosti raziskav in razvoja na notranjem trgu. Prejšnji programi niso bili uspešni, kar je razvidno iz trenutnega stanja, prikazanega v analizi Komisije (glej točko 3.8). Potreben je torej nov pristop.

1.3   Sporočilo trdi, da „medtem ko so za potrebne raziskave in razvoj ter njihovo uporabo odgovorna predvsem podjetja, pa morajo oblikovalci politike zagotoviti ustrezne okvirne pogoje in podporne instrumente za krepitev industrijskih zmogljivosti EU za razvoj KST“. Odgovornost za to nosijo države članice, vendar EESO meni, da je ta pristop problematičen, ker, kot je razvidno iz točke 5, države članice nimajo dovolj vodilnih visokotehnoloških podjetij, ki bi ustrezno izkoriščala KST.

1.4   Ker je spekter visokotehnoloških podjetij nepopoln, se MSP v EU srečujejo s posebnimi problemi. Nekatera MSP začnejo z majhnim obsegom dejavnosti in pozneje postanejo veliki akterji na svetovnem prizorišču. Večina novoustanovljenih visokotehnoloških podjetij potrebuje odnose z večjimi podjetji, da si utrdi rast in zagotovi preživetje. Veliko MSP na koncu prevzamejo velika podjetja, ki s prevzemi dopolnjujejo svoje lastne dejavnosti na področju raziskav in razvoja. Zaradi pomanjkanja visokotehnoloških podjetij v EU postajajo partnerji in lastniki evropskih MSP podjetja iz ZDA in Azije.

1.5   Sporočilo posredno predpostavlja, da so interesi EU dobro opredeljeni in razumljeni, kar pravzaprav ni res. Večina tehnoloških podjetij deluje na več nacionalnih trgih ali na svetovnem trgu. Sedež in borzna kotacija podjetja sta lahko kjerkoli. Njihovi delničarji so globalne institucije. Členi v vrednostni verigi osnovnih raziskav, razvoja proizvodov, izdelave in sestavljanja proizvodov so lahko na različnih celinah. Do prevzemov lahko pride, kjerkoli je možno najti potrebno tehnologijo. Trženje in prodaja potekata v svetovnem merilu. Vsak proizvod je dejansko na voljo povsod.

1.6   Kje pravzaprav leži evropski interes v tej mreži prepletenih interesov? Povezan je z uspešnim ali neuspešnim spodbujanjem podjetij v državah članicah. Za izkoriščanje KST je potrebnih več podjetij. Treba je spodbujati ustanavljanje podjetij, podpreti njihovo rast in pritegniti tuje naložbe. Obstoječa poslovna kultura v Evropi mora sprejeti izziv. Že od sprejetja Rimske pogodbe in naknadno sprejetega Enotnega evropskega akta EU ne dohaja tehnološkega razvoja v preostalih delih sveta. KST so najverjetneje zadnja priložnost Evrope, da prevzame vodilni položaj na področju visokotehnoloških proizvodov in storitev.

1.7   Da bi ta politika uspela, bo treba okrepiti proizvodne zmogljivosti v Evropi. Treba bo spremeniti gospodarski model. Zamisel, da je proizvodnjo mogoče preseliti v države v razvoju, ni več sprejemljiva. Proizvodno strojništvo in tehnologija sta ključna za inovativnost, izraženo v visokotehnoloških proizvodih. Ta vir konkurenčne prednosti je treba vrniti v Evropo, hkrati pa bi bilo treba pospešiti rast novih tehnoloških podjetij v Evropi. Poleg tega Evropa potrebuje tovrstna delovna mesta.

1.8   EESO poudarja, da je potrebno dobro ravnovesje med uporabnimi in temeljnimi znanstvenimi raziskavami. Temeljne raziskovalne dejavnosti so kot seme, iz katerega se dolgoročno in trajnostno razvijejo inovacije in nove ključne spodbujevalne tehnologije. Dobro ravnovesje med uporabnimi in temeljnimi raziskavami je pomembno tudi za pritegnitev visokokakovostnih raziskovalcev.

1.9   Strategijo, osredotočeno zgolj na EU, je na svetovnem trgu težko uresničiti. EESO opozarja, da sporočilo ne opredeljuje nikakršnih meril uspešnosti, merljivih ciljev ali rokov za doseganje teh ciljev, ki bi se lahko uporabili pri uresničevanju te pobude. Prva naloga skupine na visoki ravni bi morala biti dati programu obliko.

1.10   V točki 4 je predstavljen odziv na politične predloge KST po posameznih področjih. Glavne točke je mogoče povzeti takole:

spopasti se je treba s slabostmi notranjega trga ter spodbuditi podjetja in oblikovati panožno strategijo, ki se bo spoprijela z občutnim primanjkljajem evropskih visokotehnoloških podjetij;

proizvodnjo je treba vrniti nazaj v Evropo, hkrati pa pospešiti rast novih podjetij v Evropi;

podjetjem je treba olajšati pridobivanje sredstev za financiranje inovativnih tehnologij;

uvesti je treba finančne spodbude, ki bodo EU spremenile v dobičkonosno lokacijo za inovacije in podjetništvo na področju KST;

začeti je treba korenito reformo šol in univerz, da začnejo zagotavljati potrebna znanja;

spodbujati je treba grozde, vzpostavljene na univerzah in v raziskovalnih centrih, ki združujejo visokotehnološka inovativna podjetja;

priznati si je treba, da se svet spreminja in sprejeti prodorne politike na področju mednarodne trgovine;

zagotoviti je treba, da bo ta pobuda vseobsegajoča in da bo pritegnila vse povezane pobude, ki se izvajajo v vseh generalnih direktoratih.

1.11   Komisijo upravičeno skrbi, da bi lahko javnost, brez pravilnih informacij ali zavedena z napačnimi informacijami, nerazumno nasprotovala uvajanju proizvodov in storitev, ki temeljijo na KST. EESO podpira vključevanje civilne družbe pri doseganju potrebnega napredka na tem področju. Osredotočiti se je treba predvsem na spodbujanje zanimanja splošne javnosti in zlasti mladih za neverjetne znanstvene in tehnološke dosežke, ki so prisotni v vsakdanjem življenju, ne glede na to, ali je to izjemno združevanje TMT (1), ki ga uteleša razred proizvodov iPhone, ali pa veriga biologije, kemije, fizike in logistike, ki na naše mize prinaša hrano iz mikrovalovne pečice. Evropa potrebuje več znanstvenikov, ki čutijo poslanstvo, da spremenijo svet.

1.12   EESO hkrati vztraja, da je treba pri razvoju KST po načelu previdnosti blažiti podnebne, zdravstvene in socialne probleme in zagotoviti trajnosten razvoj, kljub tveganju, ki se mu ni mogoče povsem izogniti. Raziskave brez tveganj zavirajo razvoj in znanstvena odkritja, kljub temu pa EESO pričakuje, da množična proizvodnja uporabnih KST ne bo ogrozila niti blaginje splošne javnosti niti trajnostnega razvoja okolja.

2.   Uvod

2.1   Prva točka sporočila Komisije vsebuje izjavo, da „EU v resnici potrebuje pomembne dosežke v inovativnosti, da bo čim bolje pripravljena na obravnavanje najpomembnejših družbenih izzivov v prihodnosti“. Komisija poziva države članice, naj dosežejo soglasje o pomenu uporabe KST v EU. To soglasje je predpogoj za preoblikovanje EU v „valilnico“ inovacij. Pomembno je tudi, če želi Evropa postati ključni mednarodni akter s preoblikovanjem svojih prizadevanj v pridobitve socialne varnosti doma in po svetu.

2.2   Komisija je predlagala ustanovitev skupine strokovnjakov na visoki ravni, ki bo obravnavala predvsem področja delovanja iz točke 4. To je bilo storjeno. Skupino sestavljajo strokovnjaki držav članic iz gospodarstva in visokega šolstva. Zaradi sinergije bi morala sodelovati z drugimi skupinami strokovnjakov na visoki ravni, skupinami strokovnjakov Komisije in drugimi organi, ki delujejo na področju tehnologije.

2.3   Skupina bi morala:

oceniti konkurenčni položaj ustreznih tehnologij v EU s posebnim poudarkom na industrijski uporabi in ustreznosti pri obravnavanju družbenih izzivov,

podrobno analizirati razpoložljive javne in zasebne zmogljivosti za raziskave in razvoj KST v EU,

pripraviti konkretna politična priporočila za učinkovitejšo industrijsko uporabo KST v EU.

EESO pričakuje, da bo delo skupine temeljilo na predvidevanjih, viziji in vseobsegajočem pristopu.

3.   Ključne spodbujevalne tehnologije

3.1   Kot strateško najpomembnejše KST so bile določene naslednje tehnologije:

3.2   Nanotehnologija je krovni izraz, ki zajema zasnovo, ugotavljanje lastnosti, proizvodnjo in uporabo struktur, naprav in sistemov, katerih oblika in velikost se gibljeta znotraj nanometrskega okvira.

3.3   Mikro- in nanoelektronika se uporabljata na področju polprevodniških komponent in izjemno zmanjšanih elektronskih podsistemov ter njihove vgradnje v večje proizvode in sisteme.

3.4   Fotonika je multidisciplinarno področje, ki se ukvarja s svetlobo in vključuje njeno proizvodnjo, zaznavanje in upravljanje.

3.5   Tehnologije za proizvodnjo sodobnih materialov pomagajo tako pri ustvarjanju cenejših nadomestkov za obstoječe materiale kakor tudi novih proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Poleg tega bodo zmanjšale odvisnost od virov, ogroženost okolja in količino odpadkov.

3.6   Industrijska biotehnologija se nanaša na uporabo mikroorganizmov ali njihovih komponent, kot so encimi, za ustvarjanje industrijsko uporabnih proizvodov, snovi in kemičnih sestavin z zmogljivostmi, ki jih običajni petrokemični procesi ne morejo zagotoviti.

3.7   Doseganje soglasja Skupnosti glede izbora ključnih spodbujevalnih tehnologij je osrednja tema sporočila. Programska oprema, ki se bo uporabljala pri teh tehnologijah in omogočala njihove različne aplikacije, bo sledila iz izbire tehnologij kot takih. Kakršno koli dodelavo tega seznama EESO prepušča skupini strokovnjakov na visoki ravni. EESO predlaga, da se premisli o visokozmogljivem računalništvu in simulacijski znanosti (Simulation Science).

3.8   Po mnenju Komisije se EU spoprijema z dokajšnjimi ovirami pri doseganju širše uporabe KST. Pri komercializaciji in izkoriščanju nanotehnologij in nekaterih elementov fotonike, biotehnologije in polprevodnikov je EU manj učinkovita kot ZDA in nekatere azijske države. Na vseh teh področjih potekajo pomembna razvojno-raziskovalna prizadevanja, ki pa ne prinašajo zadostnih gospodarskih in družbenih koristi. Razlogov za to je več.

EU ni dovolj učinkovita pri izkoriščanju svojih raziskovalno-razvojnih rezultatov.

Javnost pogosto ne pozna in ne razume KST.

Primanjkuje usposobljene delovne sile, prilagojene multidisciplinarni naravi ključnih spodbujevalnih tehnologij.

Raven naložb tveganega kapitala in zasebnih naložb v KST ostaja razmeroma nizka.

Do razdrobljenosti političnih prizadevanj EU pogosto prihaja zaradi pomanjkanja dolgoročne vizije in usklajevanja.

Nekatere tretje države zagotavljajo državno podporo za KST, ki je pogosto nepregledna in jo mora zato EU bolje spoznati.

4.   Politični predlogi

4.1   Za uspešno industrijsko uporabo KST je treba obravnavati deset področij politike. Deli besedila v poševni pisavi v nadaljevanju so kratki povzetki predloga Komisije.

4.2   Večji poudarek na ključnih spodbujevalnih tehnologijah:

Javna podpora za raziskave in razvoj ter inovacije bi morala biti namenjena predvsem ohranjanju inovacijskega toka, zlasti v gospodarskem upadu, in olajševanju usvajanja tehnologije.

4.2.1   EESO v celoti podpira predlog, da se okrepijo javno financirani programi in tako nevtralizira vpliv krize na tehnološki razvoj. Ni dvoma, da zmanjšanje poslovnega dobička zavira raziskave in razvoj v podjetjih. Poudarek na sodelovanju v programih financiranja EU je pogosto nepremagljiva ovira za nova mala visokotehnološka podjetja s fanatično zavezanostjo svojemu poslanstvu. Javna sredstva bi morala biti brezpogojno na voljo kot izhodiščni kapital v času, ko se inovatorji in podjetniki posvečajo potrjevanju svojih zasnov.

4.3   Večji poudarek na prenosu tehnologije in dobavne verige na ravni EU:

okrepiti je treba proces prenosa tehnologije med raziskovalnimi zavodi in industrijo. (2) Boljši dostop malih in srednje velikih podjetij do visokih spodbujevalnih tehnologij, proizvedenih v Evropi, ter spodbujanje regionalnih inovacijskih grozdov in mrež je bistven za nastanek in ohranjanje vrhunskih inovacij.

4.3.1   Ta politika se nanaša na odnos med raziskovalnimi zavodi in gospodarstvom, zlasti MSP. Pri tem ne obravnava gospodarskih grozdov, vzpostavljenih na univerzah in v raziskovalnih središčih. Obstaja velika razlika med obstoječimi MSP v industrijski dobavni verigi, ki potrebujejo dostop do najnovejše tehnologije, ustrezne njihovemu položaju v dobavni verigi, in novimi majhnimi MSP, ki se ustanavljajo, da razvijajo nove znanstvene dosežke ali tehnologije in ki lahko vzniknejo iz znanstvenega zavoda, univerze ali raziskovalnega oddelka podjetja. EESO sicer podpira ta predlog v obliki, v kakršni je opisan, vendar se zavzema za odločnejša prizadevanja za izboljšanje univerzitetne znanosti in tehnologije ter podpornega tveganega kapitala za grozde tveganega kapitala, povezanega z univerzami.

4.3.2   Da bi ta politika uspela, bo treba okrepiti proizvodne zmogljivosti v Evropi. Treba bo spremeniti miselnost. Zamisel, da je proizvodnjo mogoče preseliti v države v razvoju, ni več sprejemljiva. Proizvodno strojništvo in tehnologija sta ključna za inovativnost, izraženo v visokotehnoloških proizvodih. Ta vir konkurenčne prednosti je treba vrniti v Evropo. Odpira tudi priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest. Rast bi mala podjetja morala spodbuditi k proizvodnji v Evropi.

4.4   Večji poudarek na skupnem strateškem načrtovanju programov in demonstracijskih projektih:

Skupnost ter države članice in regije bi si morale prizadevati za bolj strateški in usklajen pristop, da bi se izognile negospodarnemu podvajanju in bi učinkoviteje izkoristile raziskovalno-razvojne rezultate na področju KST.

Inovacijski programi, ki jih financirajo države članice, bi morali vsebovati močnejše spodbude za skupno načrtovanje programov med državami članicami. To bi odprlo vrata za ekonomije obsega in ekonomije povezanih proizvodov ter olajšalo strateške povezave med evropskimi gospodarskimi družbami.

Ker so stroški demonstracijskih projektov včasih nekajkrat večji od stroškov za predhodne razvojno-raziskovalne projekte, bi tesnejše sodelovanje v EU z večjim vključevanjem industrije in uporabnikov omogočalo učinkovito in stroškovno ugodno realizacijo projektov.

4.4.1   Ta poudarek bi lahko bil eden od načinov za odpravljanje vrzeli v spektru visokotehnoloških podjetij v EU. Razvoj in predstavitev proizvodov in storitev pred uvedbo na trg, ki izpolnjujejo resnične potrebe trga, bi lahko prispevala k preoblikovanju manjših visokotehnoloških podjetij v večja podjetja. EESO meni, da je ta politika bolj ustrezna za znanstvene in tehnološke aplikacije kot za osnovne raziskave. EESO bi si želel usmeritev finančnih sredstev EU in držav članic v uresničevanje tržnega potenciala tehnologij, ki so vsebovane v številnih političnih in strateških dokumentih. Uskladiti je treba prizadevanja tako za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij kot za njihov naknaden razvoj v podjetja, ki so prisotna in konkurenčna v svetovnem merilu.

4.4.2   Lahko bi ustvarili dodatno sinergijo s pomočjo pobud Komisije o skupnem oblikovanju programov na področju raziskav in makroregionalnega sodelovanja. Lahko bi uvedli tudi posebne spodbude za skupno sodelovanje na projektih KST.

4.5   Politične smernice na področju državne pomoči

Državna pomoč za natančno določene namene, ki odpravlja tržne pomanjkljivosti, je ustrezen instrument za povečanje raziskav in razvoja ter pospeševanje inovacij v EU. Komisija namerava izvesti pregled okvira iz leta 2006 za državno pomoč inovativnosti, da ugotovi njegovo ustreznost.

4.5.1   Jasno je, da si uveljavljena evropska podjetja ne želijo, da bi morala tekmovati s podjetji v EU, ki prejemajo državno pomoč. Po mnenju EESO pa največjo težavo predstavlja skromno poslovanje visokotehnoloških podjetij EU, kot je opisano v točki 5. EESO meni, da v teh sektorjih je prostor za javne posege, katerih namen bi bil spodbuditi delovanje trga.

4.5.2   Morda bi bilo primerno oblikovati posebne politike za pomoč nekaterim državam v vzhodni in južni Evropi pri pospešitvi razvoja visokotehnološke infrastrukture, skupaj z dopolnilno infrastrukturo za univerzitetne raziskave. V nekaterih primerih je raziskovalni potencial neizkoriščen zaradi pomanjkanja virov.

4.5.3   Ena od prednostnih nalog Komisije bi moralo biti ugotavljanje razlogov, zakaj obstajajo vrzeli v spektru visokotehnoloških podjetij EU in kako jih je mogoče zapolniti. V vseh večjih regijah v svetu visokotehnološka podjetja nastajajo iz kombinacije tržnih sil in javnega posega. Apple, Google, Microsoft in Dell so čisti proizvodi trga. V EU je znatna prisotnost letalske in vesoljske industrije proizvod javnega posega (ESA, EADS). Tržne sile EU so proizvedle Nokio, ampak v doslejšnjem obstoju EU se ni pojavilo tako rekoč nobeno drugo primerljivo podjetje. Skupina strokovnjakov mora najti načine, ki bodo EU omogočili, da se ponovno uveljavi v svetovni industriji IKT. Da bo EU poleg tega uspešna na področju obnovljive energije, bo morala jasno določiti podjetja, ki so sposobna razvijati in uporabljati nova goriva in nove vire energije. Nato mora podpreti rast teh podjetij.

4.6   Kombinacija uporabe KST in politike na področju podnebnih sprememb:

Kombinacija spodbujanja KST in boja proti podnebnim spremembam bi zagotavljala večje gospodarske in družbene možnosti ter bi močno olajšala financiranje evropskega deleža bremena, ki ga bodo naložili mednarodni sporazumi.

4.6.1   EESO meni, da je treba dati prednost razvoju alternativnih goriv in tehnologij za prometno energijo, toploto in razsvetljavo. Najboljša strategija za podnebne spremembe je razvoj energetskih možnosti. (3)

4.7   Vodilni trgi in javna naročila:

EU potrebuje ugodno okolje za učinkovito uporabo raziskovalnih rezultatov v proizvodnji. Spodbujati mora povpraševanje prek javnih naročil in programov, kot je pobuda za vodilni trg. Za pospeševanje trgov za razvijajoče se spodbujevalne tehnologije bi države članice lahko uporabljale javna naročila pred komercializacijo in javna naročila za inovacije velikega obsega, ki bodo kmalu primerne za trženje.

4.7.1   EESO podpira ta predlog v njegovi zasnovi. Pričakuje, da bo skupina strokovnjakov na visoki ravni vzpostavila prednostne projekte, ki bodo zagotovili največji možni učinek te politike.

4.8   Mednarodna primerjava visokotehnoloških politik in okrepljeno mednarodno sodelovanje:

Komisija bo izvedla mednarodno primerjavo politik na področju visoke tehnologije v drugih vodilnih državah in državah v gospodarskem vzponu, kot so ZDA, Japonska, Rusija, Kitajska in Indija, ter preučila možnosti za tesnejše sodelovanje.

4.8.1   EESO podpira obsežen program mednarodne primerjalne analize kot podlago za razvoj političnih smernic na področju KST. (4) Mednarodno sodelovanje bi lahko bilo dragoceno za razvoj obsežnih dimenzij, zlasti na področju podnebnih sprememb, pri čemer pa mora biti konkurenčnost vsekakor na prvem mestu. Komisija bi se morala učiti iz izkušenj gospodarskih strategij, uporabljenih drugje.

4.9   Trgovinska politika:

Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti zagotavljanju ugodnih trgovinskih pogojev za KST z dvostranskimi in večstranskimi instrumenti, npr. preprečevati izkrivljanje mednarodnega trga, zagotavljati lažji dostop do trga in možnosti naložb, izboljšati varstvo pravic intelektualne lastnine ter zmanjšati uporabo subvencij ter tarifnih in netarifnih ovir na svetovni ravni.

4.9.1   EESO meni, da mora EU zavreči prejšnjo paradigmo, ki je ločevala med razvitimi državami in državami v razvoju in zaradi katere so številni nosilci politik dopuščali obstoj subvencij in drugih trgovinskih izkrivljanj v tretjih državah, hkrati pa vodili večletna pogajanja za odpravljanje teh razmer. EU zaostaja za Azijo na številnih tehnoloških področjih. EESO meni, da bi EU morala zdaj biti pripravljena, da se s subvencijami in trgovinskimi izkrivljanji spopade z lastnimi subvencijami in trgovinskimi izkrivljanji. EU bi seveda morala biti pripravljena skleniti ustrezne mednarodne dogovore, takoj ko bo nasprotna stran pripravljena sesti za pogajalsko mizo. Medtem pa bi morala izvajati gospodarsko strategijo, ki bo okrepila njena podjetja in obnovila njen tehnološki vodilni položaj.

4.10   Finančni instrument EIB in financiranje s tveganim kapitalom:

Komisija bo še naprej podpirala večja finančna vlaganja v visokotehnološke panoge in spodbujala EIB, da visokotehnološko industrijo obravnava prednostno, in sicer tako z uporabo obstoječih instrumentov kot tudi z razvojem novih instrumentov za lažja vlaganja, pri tem pa upošteva sedanjo finančno in gospodarsko krizo.

Sklade tveganega kapitala, namenjene posebej vlaganjem v zgodnjih fazah, je treba okrepiti. Dovolj razpoložljivega tveganega kapitala lahko zagotovijo javno-zasebna partnerstva, ki imajo odločilno vlogo pri ustanavljanju in širitvah gospodarskih družb z intenzivnimi raziskavami in razvojem.

4.10.1   Denar je najvitalnejša tržna sila. Več razširjenih virov financiranja razvoja je predpogoj za program KST.

4.10.2   EESO meni, da ne bi smeli dopustiti, da bi bila finančna sredstva, namenjena za razvoj KST, preusmerjena ali da bi se preprečilo, da dosežejo svoj cilj zaradi birokratskih tehničnih vidikov, povezanih z obstoječimi instrumenti naložb in financiranja.

4.10.3   Z naložbami v visoko tehnologijo je zelo lahko izgubiti denar. Komisija mora iskati vire, ki presegajo tvegani in bančni kapital v kateri koli obliki. Finančno premožni posamezniki morajo prejeti kar največ spodbud za tveganje in naložbo svojega denarja v nova visokotehnološka podjetja v zgodnji fazi, preden se vključi tvegan kapital. Visokotehnološke raziskave in razvoj bi morali prejeti največje možne davčne olajšave. Davek na kapitalski dobiček od prodaje novih visokotehnoloških podjetij bi moral biti ugodno obravnavan. Nagrajevanje uspeha mora nadomestiti izgube, ustvarjene z drugimi naložbami. EU je manj prijazna do vlagateljev in podjetnikov v primerjavi z drugimi regijami.

4.11   Kvalifikacije, visoko šolstvo in usposabljanje:

Naravoslovje in tehnika morata dobiti takšno mesto v izobraževalnih sistemih, kot jima pripada. Odstotek diplomantov na teh področjih bi bilo treba zvišati, tudi s privabljanjem nadarjenih mednarodnih študentov.

4.11.1   Obseg azijskih naložb v izobraževanje in pridobivanje znanj je vsem dobro znan. Število doktorjev znanosti z azijskih univerz močno presega število doktorjev znanosti iz EU. Najboljše univerze v EU imajo velik delež azijskih študentov. Glede na to, da nacionalno blaginjo v 21. stoletju ustvarjajo učilnice in predavalnice v različnih delih sveta, je mogoče trditi, da izobraževalna uspešnost večine držav članic EU, bodisi v šolah ali na univerzah, zaostaja za potrebnimi standardi. Dokaz za to so ocene šolskih dosežkov v svetovnem merilu in uvrstitve na mednarodnih lestvicah univerz.

4.11.2   Prednost je treba dati izboljšanju standarda šolskega poučevanja, zlasti matematike in naravoslovja, in sicer z uvajanjem spodbud za študente, ki za glavne predmete izberejo matematične in naravoslovne predmete tako v šolah kot na univerzah, ter za kvalificirane diplomante iz naravoslovja, da se odločijo za učiteljski poklic. Poleg tega je treba določiti elitno skupino univerz, kjer bo mogoče standarde poučevanja in raziskav narediti svetovno konkurenčne, skupaj z razvojem infrastrukture, povezane z univerzami (znanstvenih parkov) za ustanavljanje neodvisnih MSP in zagotavljanje potrebnega začetnega kapitala.

4.11.3   Izziv na področju izobraževanja je v številnih državah članicah tako velik, spodrsljaji politikov v letih odpravljanja tega problema pa tako očitni, da bo morala družba uporabiti vsa svoja sredstva in se resno boriti proti temu problemu, vse dokler ne bodo doseženi potrebni rezultati.

4.11.4   Poleg tega je treba znatno povečati privlačnost okvirnih pogojev za poučevanje ter raziskave in razvoj na univerzah in v raziskovalnih centrih. EU mora pritegniti najbolj inteligentne posameznike iz drugih regij. Trenutno so pogoji taki, da spodbujajo nasprotno, veliko inteligentnih posameznikov iz EU se namreč zaradi boljših pogojev seli v druge regije. (5) Navzlic temu je treba spodbujati mednarodno mobilnost (6), saj je ta postala predpogoj za uspešno poklicno pot.

4.11.5   Potrebno je tudi dobro ravnovesje pri podpori uporabnih in temeljnih znanstvenih raziskav. Temeljne raziskovalne dejavnosti so kot seme, iz katerega se dolgoročno in trajnostno razvijejo inovacije in tudi nove ključne spodbujevalne tehnologije. To ravnovesje je pomembno tudi za pritegnitev visokokakovostnih raziskovalcev.

5.   Visokotehnološka podjetja

5.1   EESO je izjemno zaskrbljen zaradi pomanjkanja svetovno uveljavljenih evropskih visokotehnoloških podjetij. Spodaj sta prikazani dve razpredelnici, ki povzemata seznam 500 najvišje uvrščenih svetovnih in regionalnih podjetij glede na tržno vrednost, ki ga je za leto 2010 pripravil časopis Financial Times. Razpredelnici vsebujeta podatke o gospodarskih panogah, ki imajo najboljši položaj za izkoriščanje KST.

5.2   Prva razpredelnica povzema seznam 500 najvišje uvrščenih podjetij v svetu. V tej analizi ni visokotehnološkega sektorja, v katerem bi Evropa imela vodilni svetovni položaj, razen v sektorju kemikalij.

Seznam FT Global 500 – tehnološki sektorji

Sektor

Število podjetij

 

 

Svet

ZDA

AZIJA

Evropa

 

Farmacevtski izdelki in b

20

10

3

6

Novartis*, Roche*, GSK, Aventis, AstraZeneca, Novo Nordisk

Tehnološka strojna oprema

21

13

5

2

Nokia, Ericsson

Programska oprema in računalniške storitve

12

6

5

1

SAP

Avtomobilski sektor in deli

11

2

6

3

Daimler, VW, BMW

Kemikalije

13

4

1

5

Bayer, BASF, Air Liquide, Syngenta*, Linde

Zdravstvena oprema

12

11

0

1

Fresenius

Splošni industrijski proizvodi

13

4

6

2

Siemens, Thyssen-Krupp

Industrijski inženiring

11

3

4

4

ABB*, Volvo, Atlas Copco, Alstom

Vesoljska in obrambna oprema

10

7

0

3

BAE Systems, Rolls Royce, EADS

Naftna oprema in storitve

7

4

0

1

Saipem

Izdelki za razvedrilo

4

0

3

1

Phillips Electrical

Elektronski in električni proizvodi

6

2

3

1

Schneider Electric

Alternativna energija

1

1

0

0

 

Iz analize so izključeni industrijski sektorji, kot so proizvodnja nafte in plina, industrijske kovine in rudarstvo, gradbeništvo in materiali ter proizvodnja hrane, pijač in tobaka.

Iz seznama so izključeni operativni sektorji, kot so stacionarne in mobilne telekomunikacije, industrijski prevoz, električna energija, plin, voda in večnamenske službe.

Azija zajema predvsem Japonsko, vendar vključuje tudi podjetja iz Tajvana, Južne Koreje, Hongkonga, Kitajske, Indije in Avstralije.

Evropo sestavljata EU in EFTA. Podjetja, označena z zvezdico (*), so švicarska.

5.3   Druga razpredelnica povzema seznam 500 najvišje uvrščenih podjetij iz ZDA, Japonske in Evrope. Prikazuje regionalne tržne vrednosti v vsakem sektorju. Med trinajstimi visokotehnološkimi sektorji je Evropa vodilna v sektorju kemikalij, sektorju industrijskega inženiringa in sektorju alternativne energije, pri čemer je slednji šele v fazi nastajanja. Evropa zavzema spoštljiv položaj tudi v sektorju farmacevtskih izdelkov in biotehnologije. Japonska je vodilna v avtomobilskem sektorju, sektorju elektronskih in električnih proizvodov ter sektorju izdelkov za razvedrilo. V teh sektorjih se visoko uvrščajo tudi druge azijske države. ZDA prevladujejo v sektorjih, v katerih so vodilne: sektor farmacevtskih izdelkov in biotehnologija, tehnološka strojna oprema, programska oprema in računalniške storitve, zdravstvena oprema in storitve, splošna industrijska, vesoljska in obrambna oprema ter naftna oprema in storitve. To so pomembni sektorji za izkoriščanje KST.

Seznam FT Regional 500 – tehnološki sektorji

Sektor

Število podjetij (#) in tržna vrednost (v milijardah USD*)

 

ZDA

Japonska

Evropa

 

#

$

#

$

#

$

Farmacevtski izdelki in biotehnologija

21

843

24

147

18

652

Tehnološka strojna oprema

34

1 049

18

164

8

140

Programska oprema in računalniške storitve

25

884

12

58

8

98

Avtomobilski sektor in deli

5

81

37

398

9

186

Kemikalije

12

182

36

134

18

293

Zdravstvena oprema

31

511

4

24

11

94

Splošni industrijski proizvodi

9

344

8

38

6

127

Industrijski inženiring

11

165

36

185

18

210

Vesoljska in obrambna oprema

12

283

7

84

Naftna oprema in storitve

17

271

9

62

Izdelki za razvedrilo

5

42

14

181

1

31

Elektronski in električni proizvodi

10

124

29

159

6

54

Alternativna energija

1

10

2

16

Milijarda* je enako tisoč milijonov. Razpredelnica je povzeta po seznamu FT 500 najvišje uvrščenih podjetij v vsaki od navedenih treh regij. Kombinacija in ravnovesje sektorjev v vsaki regiji sta dokaj razločna, vendar je primerjalna tržna vrednost vsakega sektorja v vsaki regiji koristno merilo relativne tehnološke intenzitete.

5.4   Iz analize lahko sklepamo, da EU potrebuje industrijsko strategijo, ki ji bo zagotovila ustrezen položaj na svetovnem trgu KST v obdobju do leta 2020 in pozneje.

V Bruslju, 15. septembra 2010

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI


(1)  Telekomunikacije, mediji in (informacijska) tehnologija.

(2)  UL C 218, 11.9.2009, str. 8.

(3)  Glej CESE 766/2010 z dne 27.5.2010.

(4)  UL C 306, 16.12.2009, str. 13.

(5)  UL C 110, 30.4.2004, str. 3.

(6)  UL C 224, 30.8.2008.


Top