21.1.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 21/49

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika

(COM(2009) 519 konč.)

2011/C 21/09

Glavni poročevalec: g. WOLF

Evropska komisija je 7. oktobra 2009 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Vlaganje v razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika

COM(2009) 519 konč.

Predsedstvo Odbora je 3. novembra 2009 strokovno skupino za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo zadolžilo za pripravo tega mnenja.

Zaradi nujnosti zadeve (člen 59 poslovnika) je Evropski ekonomsko-socialni odbor na 463. plenarnem zasedanju 26. in 27. maja 2010 (seja z dne 27. maja) imenoval Gerda WOLFA za glavnega poročevalca. Mnenje Odbora je bilo sprejeto s 168 glasovi za in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Povzetek in priporočila

1.1   Načrt SET (Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo), ki ga predlaga Komisija, obravnava trenutno najpomembnejše ukrepe, s katerimi naj bi dosegli glavna, povezana cilja varstva podnebja in zanesljive oskrbe z energijo ter ohranili mednarodno konkurenčnost Evrope. Odbor v celoti podpira predlagane naložbe in ukrepe.

1.2   Naš celotni energetski sistem, tj. dobavo, pretvorbo in porabo, bomo lahko preoblikovali in prilagodili omenjenima ciljema le z izjemnimi in skupnimi prizadevanji.

1.3   Zato je treba razviti tehnologije in metode za nizkoogljično pridobivanje in rabo energije, ki bodo sedanjim tehnologijam tudi mednarodno konkurenčne.

1.4   Vendar Odbor izraža resno zaskrbljenost, da so za to predvideni izdatki Komisije, držav članic in zasebnega gospodarstva še vedno močno podcenjeni. Odbor zato močno priporoča pripravo ustreznega finančnega načrta, ki ga bodo podprli Komisija, države članice in gospodarstvo ter bo upoštevan tudi v prihodnjem proračunu EU. Do tedaj bi bilo treba mobilizirati dodatne možnosti financiranja. Zlasti bi bilo treba celotne prihodke držav članic od pravic do emisij CO2 izključno nameniti temu cilju. Enako velja za prihodke od morebitnega prihodnjega davka na emisije CO2.

1.5   Odbor meni, da zaradi osrednjega pomena problema energije in podnebja ter konkurenčnega položaja, ki je od tega odvisen, dodatnih prihodkov od davkov s področja energetike, ki služijo varstvu podnebja, ni smiselno namenjati drugim ciljem.

1.6   Naložbe v razvoj nizkoogljičnih energetskih tehnologij so priložnost za inovacije, dinamičnost gospodarstva, trajnostni razvoj in delovna mesta še toliko bolj, ker je uporabna in cenovno dostopna energija temeljnega pomena za naše gospodarstvo in način življenja. Gospodarnost z energijo je odločilni dejavnik za konkurenčnost Evrope na svetovnem trgu. Zato potrebujemo trajnostne oblike pridobivanja in rabe energije.

1.7   Odbor v zvezi s tem poudarja poseben pomen električne energije. Vendar priporoča, da se več pozornosti nameni tudi rabi energije zunaj elektroenergetskega sektorja in iščejo inovativni pristopi na področju raziskav, saj je bil ta sektor doslej največji porabnik fosilnih virov energije.

1.8   Da bi Komisija izpolnila nalogo usklajevanja, bi bilo treba v dogovoru s sodelujočimi akterji vzpostaviti ustrezne strukture programov za raziskave in razvoj. Komisija po drugi strani potrebuje izkušene, mednarodno priznane in zavzete strokovnjake, ki so dejavni na svojem strokovnem področju in se v celoti identificirajo z uspehom programa, ki ga usklajujejo.

2.   Sporočilo Komisije (zelo poenostavljena in skrajšana vsebina)

2.1   Načrt SET naj bi bil tehnološka podlaga energetske in podnebne politike EU.

2.2   V središču načrta SET so časovni načrti EU za obdobje 2010–2020, v skladu s katerimi naj bi potekal razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika v ozračje (nizkoogljičnih tehnologij). Skupaj z načrtom financiranja in razdelitvijo med industrijo in javnim sektorjem bodo predstavljeni v delovnem dokumentu služb Komisije (1).

2.3   Sporočilo Komisije med drugim vsebuje naslednje:

2.3.1

Evropske industrijske pobude, in sicer za: — vetrno energijo, — sončno energijo, — elektroenergetska omrežja, — trajnostno bioenergijo, — zajem, prevoz in shranjevanje CO2 (CCS), — trajnostno jedrsko fisijo, — gorivne celice in vodik.

2.3.2

Energetska učinkovitost – pobuda za pametna mesta.

2.3.3

Evropska zveza organizacij za energetske raziskave (European Energy Research Alliance – EERA). Tu gre za skupne programe raziskovalnih inštitutov in univerz.

2.3.4

Ostali cilji: — ostale tehnologije, kot na primer elektrarne na morju za druge vire obnovljive energije, ne le vetrno energijo, shranjevanje energije, podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn in shranjevanje jedrskih odpadkov; — fuzijska energija, zlasti projekt ITER; — temeljne raziskave, npr. pogonska goriva iz sončne svetlobe, novi viri svetlobe ali baterije z visoko zmogljivostjo; — spodbujanje centrov za raziskave in znanost. Za to so na voljo tudi finančna sredstva kohezijske politike; — mednarodno sodelovanje.

2.3.5

Naložbe, potrebne za načrt SET, naj bi se v EU povečale s sedanjih 3 milijard EUR letno na približno 8 milijard EUR letno.

2.3.6

Vsaj 50 % prihodkov od dražb v novem evropskem sistemu trgovanja z emisijami naj bi na nacionalni ravni ponovno vložili v ukrepe na področju varstva podnebja, del pa tudi za razvoj okolju prijaznih tehnologij.

2.3.7

Maksimalni spodbujevalni učinek in učinek finančnega vzvoda javnega financiranja naj bi dosegli s paleto instrumentov financiranja.

2.4   Komisija zato poziva Svet in Evropski parlament, naj:

—	podpreta tehnološke načrte za obdobje 2010–2020,

—	soglašata z usmeritvijo obstoječih programov Skupnosti v podporo pobudam za načrt SET,

—	pozoveta države članice, da okrepijo svoja prizadevanja za podporo financiranja tehnologij z nizkimi emisijami ogljika,

—	podpreta predlagano okrepitev finančnih instrumentov kot del prispevka k financiranju načrta SET,

—	podpreta namero Komisije in EIB v zvezi s tem,

—	soglašata s širitvijo obstoječih in novih mednarodnih pobud, usmerjenih v razvoj tehnologije.

3.   Splošne ugotovitve Odbora

3.1   Konferenca o podnebnih spremembah v Københavnu. Odbor priznava prizadevanja EU in držav članic za uspešen zaključek pogajanj o podnebnih spremembah v Københavnu. Meni, da je omejitev povečanja temperature za največ 2 stopinji prvi korak k resnemu obravnavanju varstva podnebja. Zato toliko bolj obžaluje, da ni bil dosežen dogovor, ki bi presegel izjave o nameri in bi bil za udeležence obvezujoč.

3.1.1   Podcenjevanje resnosti problema. Kljub naraščanju števila svetovnega prebivalstva in s tem porabe energije (2) ter ogromni potrebi, da se nadoknadi zaostanek, in kljub omejenim zalogam primarnih fosilnih virov energije (3) ter vse večji odvisnosti Evrope od uvoza očitno mnogi politiki in akterji še vedno močno podcenjujejo resnost problema energije in podnebja ter potrebne naložbe, bodisi zato, ker so njegove posledice le dolgoročne, bodisi zaradi negotovosti podnebnih modelov, ekonomskih interesov, strahu pred zmanjšanjem kakovosti življenja, nenaklonjenosti potrebnim naložbam ali ker se ne pričakuje, da bodo predvidene podnebne spremembe za prizadete regije tako kritične.

3.1.2   Gospodarno ravnanje z viri. Razvoj konkurenčnih nizkoogljičnih energetskih tehnologij (4) poleg tega prispeva k počasnejši porabi omejenih primarnih fosilnih virov energije, vpliva na oblikovanje njihovih cen in s tem pripomore tudi k trajnosti. Le tako bi lahko podaljšali obdobje razpoložljivosti fosilnih virov energije in se učinkovito pripravili na čas po njem. Kdor ne bo ukrepal sedaj, ga bodo pozneje posledice močneje prizadele.

3.1.3   Posledica: nizkoogljične tehnologije. Zato je toliko bolj nujno, da se z velikim poudarkom in več sredstvi razvijajo nove ali obstoječe tehnologije in metode za nizkoogljično proizvodnjo oz. rabo energije, da bodo mednarodno konkurenčne obstoječim tehnologijam. Na svetovni ravni je mogoče zaznati, da se nizkoogljične tehnologije za rabo energije uporabljajo v večjem obsegu le, če je to finančno privlačno za akterje.

3.1.4   Možnost zmanjšanja emisij za 30 %. Nujnost zgoraj navedenega je še večja, če bi se uveljavila možnost zmanjšanja emisij CO2 za 30 % (5) (če bi bili namreč izpolnjeni ustrezni mednarodni pogoji), ki jo podpira tudi Odbor.

3.1.5   Možnost nadaljnjega povečanja porabe. V skladu z referenčnim scenarijem IEA (6) naj bi v prihodnjih desetletjih stalno naraščala tudi poraba primarnih fosilnih virov energije, zlasti premoga. Potemtakem bo lahko IEA le z izredno vztrajnimi prizadevanji (7) prekinila ta trend, tako da bo svetovna poraba fosilnih virov energije dosegla višek že leta 2020 in nato postopoma upadala, pri čemer jo bo vse bolj nadomeščala nizkoogljična energetska tehnologija.

3.2   Raziskave in razvoj – načrt SET. Raziskave in razvoj so zato odločilnega pomena. Načrt SET, ki ga je predstavila Komisija, naj bi k temu pomembno prispeval. Načrt zajema tudi predvideni delež financiranja iz proračuna Skupnosti.

3.2.1   Raziskave in razvoj – mednarodna prizadevanja in konkurenca. Na konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu se je znova potrdilo, da tudi tiste države, ki se niso zavzele za obvezujoče dogovore, npr. ZDA in Kitajska, kljub temu zelo veliko vlagajo v raziskave in razvoj za dosego ciljev, navedenih v točki 3.1.2. To hkrati kaže, da bo Evropa lahko ohranila vodilno vlogo le z bistveno večjimi prizadevanji na področju raziskav in razvoja.

3.2.2   Program naložb za inovacije, dinamiko in delovna mesta. Naložbe v ustrezne raziskave in razvoj poleg tega nudijo izjemne možnosti za inovacije, dinamičnost gospodarstva, trajnostni razvoj in delovna mesta še toliko bolj, ker je razpoložljivost uporabne in cenovno dostopne energije temeljnega pomena za naše gospodarstvo in način življenja. Brez zadostne oskrbe z energijo v ekonomsko sprejemljivih pogojih grozi našemu gospodarstvu, socialnemu sistemu in na splošno naši družbi zlom. Zato potrebujemo trajnostne oblike pridobivanja energije.

3.3   Odobravanje. Zato Odbor pozdravlja pobudo Komisije in predlagane ukrepe v sporočilu kot pomemben in odločilen korak. Svet, Parlament, Komisijo, države članice, pa tudi industrijo in socialne partnerje poziva, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za razvoj in uporabo nizkoogljičnih energetskih tehnologij in dajo na razpolago finančna sredstva za potrebne naložbe v raziskave in razvoj.

3.3.1   Vprašljivost obsega in poudarka. Po mnenju Odbora ni njegova naloga, da v okviru tega mnenja sam podrobno preuči, ali sta finančni okvir, ki ga je Komisija predložila v delovnem dokumentu (8), in njegova razdelitev navedenih ciljev ustrezna. Zato predlaga, da se znova preveri, ali so v projektih financiranja pravilno določene prednostne naloge in ali je skupni znesek financiranja v skladu s pomenom nalog. Poleg tega bi bilo treba po ustreznem začetnem obdobju zagotoviti, da ukrepi dosegajo učinke, in po potrebi finančni načrt ustrezno revidirati in razširiti.

3.3.2   Vprašanje financiranja. Odbor poudarja, da bo mogoče naš celoten energetski sistem, tj. dobavo, pretvorbo, porabo, v prihodnjih desetletjih le z izjemnimi prizadevanji prilagoditi povezanim ciljem varstva podnebja, zanesljive oskrbe z energijo in trajnosti in da se potrebno financiranje raziskav in razvoja znatno podcenjuje. Že glede na obseg izdatkov za raziskave in razvoj na tem področju v ZDA Odbor dvomi, da bodo predvidene naložbe zadostovale za to, da se na široko in s potrebnim poudarkom uspešno doseže obsežen razvoj ali celo vodilna vloga na trgu.

3.3.3   Obsežen načrt financiranja. Odbor zato močno priporoča pripravo ustreznega finančnega načrta, ki ga bodo podprli Komisija, države članice in gospodarstvo ter bo upoštevan tudi v prihodnjem proračunu EU.

3.3.4   Izkoriščanje dodatnih finančnih virov – stroški porabe energije kot merilo. Zato bi bilo treba dotlej pridobiti dodatne možnosti financiranja, in sicer na ravni Skupnosti in zlasti v državah članicah. Odbor pozdravlja, da je tudi EIB pokazala pripravljenost za sodelovanje. Pri tem je treba stroške sedanje porabe energije uporabiti kot merilo za potrebne naložbe: znaten delež sredstev mora služiti kot jamstvo za prihodnost. Odbor v zvezi s tem opozarja tudi na mnenje o akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost (9).

3.3.4.1   Prihodki od trgovanja z emisijami CO2 in morebitnega davka na emisije СО2 . Poleg tega bi morale države članice prihodke (10) od trgovanja z emisijami СО2 v celoti in izključno (11) uporabiti za razvoj nizkoogljične energetske tehnologije. Odbor glede na obseg problematike v zvezi s podnebjem in energijo meni, da je nesmiselno del teh prihodkov namenjati drugim ciljem. To priporočilo velja tudi za prihodke od morebitnega prihodnjega davka na emisije СО2. Odbor zato poziva tudi države članice, naj ne prezrejo tega priporočila.

3.3.4.2   Brez preusmerjanja prihodkov od davkov. Odbor meni, da zaradi osrednjega pomena problema energije in podnebja ter konkurenčnega položaja, ki je od tega odvisen, dodatnih prihodkov od davkov s področja energetike, ki služijo varovanju podnebja, ni smiselno namenjati drugim ciljem.

3.3.4.3   Rezervne pravice. Odbor pozdravlja namen Komisije, da se 300 milijonov pravic EU, prihranjenih za nove udeležence sistema EU za trgovanje z emisijami, uporabi za podporo zajemanja in shranjevanja СО2 ter nove obnovljive vire energije. Te pravice naj bi bile prek držav članic na voljo za financiranje predstavitvenih projektov, izbranih na podlagi meril, opredeljenih na ravni Skupnosti (12).

3.3.5   Ustvarjanje spodbud za inovacije. Poleg tega Odbor opozarja na mnenje o inovacijski politiki Skupnosti (13), v katerem so navedena priporočila, ki veljajo zlasti za razvoj trajnostnih energetskih tehnologij.

3.3.6   Razlikovanje med razvojem in uporabo. Pri tem Odbor priporoča, da se jasneje razlikuje med potrebnim razvojem obstoječih in novih stroškovno ugodnih nizkoogljičnih energetskih tehnologij in njihovo široko uporabo oz. prodorom na trgu.

3.4   Omejena predvidljivost. Doslej se je pokazalo, da je tudi na področju energetske in podnebne politike dolgoročno težko predvideti prihodnji razvoj in njegove posledice. Zato danes ni mogoče omejiti izbora tehnologij, ki jih bomo potrebovali leta 2050. Namesto tega bi morali spremljati vse obetavne možnosti, da bi čim učinkoviteje dosegli cilje, zastavljene za leto 2050 in obdobje po njem, ki so razpeti med zanesljivo oskrbo z energijo, konkurenčnostjo in varstvom podnebja. Že leto 2020 bo mejnik za to, da se ugotovi, ali je bil dosežen dotlej zastavljen cilj.

3.4.1   Tematska širina pri razvoju. Zato Odbor pozdravlja tematsko širino, ki jo predlaga Komisija v zvezi s tehnologijami in ukrepi do stopnje, ko bodo pripravljene za uporabo, da se izpolnijo pogoji za prožen pristop k uporabi, ki temelji na izkušnjah, in da se preprečijo preuranjeni sklepi.

3.4.2   Temeljne raziskave. Odbor pozdravlja, da Komisija poudarja zlasti pomen zadostnih temeljnih raziskav in potrebo po njih. Le tako je mogoče ustvariti osnovo za nova temeljna spoznanja in zasnove, ki izhajajo iz njih.

3.4.3   Evropska zveza organizacij za energetske raziskave. Odbor prav tako pozdravlja predlog za ustanovitev evropske zveze organizacij za energetske raziskave, pri čemer bi morala Komisija uporabiti instrument odprtega usklajevanja in zlasti zagotoviti sofinanciranje prek virov financiranja v državah članicah ali industrije v skladu s pravili udeležbe.

3.4.4   Učinek vzvoda načrta SET. Temu ustrezno bi bilo treba pri preverjanju predvidenega finančnega okvira paziti na to, da bodo sredstva Skupnosti, ki so na voljo prek načrta SET, tudi zadostna za doseganje želenega učinka vzvoda v zvezi s potrebno udeležbo držav članic in industrije.

3.5   Določanje prednostnih nalog pri uporabi. Pri uporabi razvitih tehnologij in sistemov bi vsekakor morali poleg cilja varstva podnebja bistveno bolj poudariti pomembna načela, kot so zanesljiva oskrba in gospodarnost (npr. stroški preprečevanja emisij СО2), vključno z regionalnimi in globalnimi vidiki (razpoložljivost sončne, hidro- ali vetrne energije, razdalje, interesi dobaviteljev surovin itd.). Temu ustrezno ne bi smeli instrumenti za začetno podporo na trgu predpisovati nobenih konkretnih tehnologij ali jim dajati prednost s posebnim financiranjem.

3.6   Pomen elektroenergetskega sektorja. Velik del predlaganih tehnologij in ukrepov se nanaša na sisteme za zagotavljanje ali rabo električne energije. Čeprav elektroenergetski sektor sedaj obsega le približno 19 % evropskega energetskega trga (14), Odbor meni, da je v določeni meri upravičena koncentracija predlaganih ukrepov v zvezi z raziskavami in razvojem na električno energijo, saj ima zelo pomembno in ključno vlogo na vseh področjih vsakdanjega življenja, v tehnologiji in gospodarstvu. Vlogo električne energije bodo še dodatno okrepili želeni cilji, da se v največji možni meri „elektrificira“ celotni promet po kopnem (električni avto, železniški tovorni promet) in poleg soproizvodnje toplote in električne energije tudi pri ogrevanju stavb z uporabo toplotnih črpalk in geotermalne energije v večji meri uporabljajo podporne električne tehnologije (črpalke, kompresorji).

3.6.1   Odločilna vloga obnovljivih virov energije. Odbor ponavlja, da imajo med nizkoogljičnimi energetskimi tehnologijami, ki jih je treba razviti, obnovljivi viri energije odločilno vlogo. Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da se je delež obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije v preteklih letih povečal nad pričakovanji, zlasti zaradi večjega izkoriščanja vetrne energije.

3.6.2   Evropska električna omrežja. Zato Odbor podpira izgradnjo ustreznih električnih omrežij v Evropi in razvoj tehnologij, ki so za to potrebne (npr. pametna omrežja), da bi bolje izravnali vse večja nihanja v dobavi v Evropi in da bi po možnosti lahko v Evropo tudi prenesli električno energijo iz sončnih elektrarn v Afriki.

3.6.3   Tehnologije shranjevanja, oskrba v koničnih obremenitvah in podporne elektrarne. Vendar želen nadaljnji razvoj pretvornikov energije iz obnovljivih virov, ki so podvrženi vremenskim, dnevnim in sezonskim nihanjem, najbrž ne bo zadostoval, da bi zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo, ki bo zadovoljila potrebe. Zato je treba nadalje raziskati tudi inovativne tehnologije stacionarnega shranjevanja (npr. zračni pritisk, vodik). Prav tako je pomemben razvoj visoko učinkovitih in hkrati cenovno ugodnih zmogljivosti v koničnih obremenitvah. Medtem ko so se zmogljivosti za konične obremenitve še pred leti uporabljale izključno kot dopolnilo osnovne obremenitve zaradi nihajočega povpraševanja, zlasti v konicah povpraševanja oz. porabe, sedaj vse bolj služijo kot kompenzacija nihajoče oskrbe z večino obnovljivih virov energije prek podpornih elektrarn, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v prihodnosti. Zato imata njihov razvoj in razpoložljivost poseben pomen.

3.6.4   Sistemske rešitve. Zaradi navedene sistemske prepletenosti različnih energetskih tehnologij bi bilo treba poudariti tudi reševanje sistemskih problemov, s tem povezano vprašanje zanesljivosti oskrbe in razvoj morebitnih rešitev.

3.6.5   Dodatni stroški. Pri skupnih gospodarskih stroških je treba upoštevati stroške sistemov omrežja, uravnavanja, shranjevanja in nadomestnih sistemov, potrebnih pri nestalnih virih energije, tako kot je Odbor to že zahteval pri internalizaciji zunanjih stroškov, npr. pri jedrski energiji in različnih oblikah izkoriščanja fosilnih virov energije (15).

3.6.6   Shranjevanje energije za mobilno rabo. V zvezi s tem so pomembne okrepljene temeljne raziskave, da bi – upati je – prek čisto novih pristopov dosegli bistveno višjo gostoto shranjevanja, število ciklov oz. življenjsko dobo in zmogljivost. Pod določenimi pogoji bi lahko baterije za električna vozila deloma mogoče celo uporabljali kot akumulatorje za nestalne vire energije.

3.6.7   Pokrivanje osnovne obremenitve. Elektrarne za pokrivanje osnovne obremenitve imajo kot gonilna sila elektrogospodarstva odločilno vlogo. Zato je nujno,

—	da je poraba premoga kot vira podnebju prijazna, zlasti z višjo stopnjo učinkovitosti in/ali CCS (zajemanje in shranjevanje СО2);

—	da se izboljša izkoriščanje jedrske energije (jedrske fisije) z nadaljnjim razvojem v vseh sektorjih (varnost, končno shranjevanje, širjenje, izkoriščanje virov, zmogljivost podpore);

—	da se razvijejo visoko učinkovite plinske elektrarne;

—	da se s poudarkom nadalje razvija dolgoročno obetavna tehnologija jedrske fuzije;

—	da si tudi pri elektrarnah za pokrivanje osnovne obremenitve prizadevamo za maksimalno možnost uravnavanja, da bi tudi te lahko vključili v mrežasto povezane regulacijske sisteme.

3.7   Težišče porabe energije je zunaj sektorja. Vsekakor pa je sedaj težišče porabe energije končnih porabnikov zunaj sektorja. To zadeva velik del industrijske porabe (npr. kemična ali jeklarska industrija), skoraj celoten promet in skoraj celoten sektor ogrevanja stavb. Odbor zato priporoča, da se temu težišču problematike nameni bistveno več pozornosti. Zato bi bilo zlasti pomembno, da se v zvezi s tem razvijejo novi pristopi na področju raziskav, ki bi presegli pojme „energetska učinkovitost“, „varčevanje z energijo“ in „elektrifikacija“. Cilje na področju podnebnih sprememb bo mogoče resnično doseči le, če se tudi za to področje najdejo ustrezne rešitve.

3.7.1   Pomorski in letalski promet. Odbor meni, da so v pomorskem in letalskem prometu tudi dolgoročno zelo majhne možnosti za prenehanje uporabe fosilnih oz. kemičnih virov energije (16). Tu gre zlasti za to, da se izboljša učinkovitost, filtrirajo škodljivi plini iz izpušnih plinov, pridobivajo kemični viri energije (npr. vodik in njegove spojine) z električno ali sončno energijo in po možnosti tudi (v ladijskem prometu (17)) razvije uporaba CCS.

3.7.2   Industrijski procesi, kemija in jeklo. Tudi v industrijskih procesih, zlasti v kemični in jeklarski industriji, bi bilo težko popolnoma nadomestiti fosilne vire energije (18). Zato Odbor priporoča, da se z okrepitvijo raziskav in razvoja iščejo nove rešitve.

3.7.3   Biotehnologija in biomasa. Odbor opozarja na pomemben potencial inovativnega razvoja na področju biotehnologije in njen pomen tudi za energetsko gospodarstvo in cilje, obravnavane v tem mnenju. Vendar pa bi morali uporabo biomase, ki je dolgoročno omejen vir, ki konkurira oskrbi s hrano in surovinami (pri čemer je treba upoštevati toplogredne pline (19), povezane z gnojili, kot je NO2!), v glavnem omejiti na tiste primere, kjer sicer ni drugih možnosti.

3.7.4   Toplotna izolacija stavb. Zelo pomemben vidik je varčevanje z energijo v stavbah. Tu so še velike možnosti razvoja (in možnosti uporabe!) za zmanjšanje izgube toplote v stavbah. Te možnosti je treba bolj upoštevati pri določanju prednostnih nalog za ukrepe preprečevanja emisij СО2.

4.   Posebne ugotovitve Odbora

4.1   Naloge Skupnosti in subsidiarnost. Načrt SET se nanaša predvsem na naloge Skupnosti, ki so potrebne ali smiselne za razvoj navedenih tehnologij. Zato bi morale biti te naloge nadnacionalne ali pa naloge, pri reševanju katerih ima nadnacionalno sodelovanje pomembno vlogo in ustvarja evropsko dodano vrednost.

4.2   Načrt financiranja in prednostne naloge. Zato je treba preveriti, ali so načrt financiranja in predvidene prednostne naloge v njem v skladu z navedenimi merili.

4.3   Znova: razvoj in uporaba. Prav tako je treba preveriti, ali je načrt financiranja resnično osredotočen na razvoj novih tehnologij ali sistemov. Nujno je treba preprečiti, da bi se prek načrta SET subvencionirala široka uporaba energetskih tehnologij.

4.4   Mrežno povezovanje obstoječih programov. Odbor poleg tega priporoča, da se mrežno povežejo raziskave in razvoj, pomembni za podnebje, ki so predlagani v načrtu SET, in že obstoječi programi in projekti 7. okvirnega programa za raziskave, razvoj in predstavitvene dejavnosti, kot npr. glavni projekti programa prihodnje in nastajajoče tehnologije (FET). To se zlasti nanaša na tista področja načrta SET, kjer v prihodnjih desetih letih ni pričakovati srednjeročnega uspeha.

4.5   Mednarodno sodelovanje. Za dosego optimalnega učinka vloženih sredstev Odbor priporoča (20), naj se zlasti pri potrebnih velikih projektih (na primer ITER) prizadeva za mednarodno sodelovanje s strateškimi partnerji, da bi porazdelili breme stroškov in človeških virov ter imeli na voljo večjo bazo znanja in višji inovacijski potencial.

4.6   Vloga Komisije. Komisija bi morala v dogovoru s sodelujočimi akterji vzpostaviti ustrezne strukture za programe raziskav in razvoja ter tako izpolniti svojo vlogo usklajevanja. Komisija po drugi strani za projektne uradnike potrebuje izkušene, mednarodno priznane in zavzete strokovnjake, ki so dejavni na svojem strokovnem področju in se popolno identificirajo z uspehom programa, ki ga usklajujejo.

4.7   Razumevanje, vključevanje in sprejemanje – informacije in preglednost. Pogoj za uspeh vseh navedenih ukrepov je, da se državljane in zlasti tiste, ki jih bodo morebiti prizadeli načrtovani ukrepi, v celoti in odprto obvešča ter se jih na ustrezen način skupaj s politiko, industrijo in drugimi akterji vključi v procese odločanja. Najpomembnejše sredstvo za doseganje razumevanja in sprejemanja je obsežno obveščanje, vključevanje in preglednost.

4.8   Dosedanja mnenja Odbora. Odbor opozarja, da je o mnogih obravnavanih temah v tem dokumentu že pripravil mnenja, v katerih so podrobneje obravnavana tu strnjeno predstavljena vprašanja. Zlasti opozarja na naslednja mnenja:

—	INT/146 – Potreba po raziskavah za varno in trajnostno oskrbo z energijo (21),

—	TEN/299 – Energetska učinkovitost stavb – prispevek končnih uporabnikov (22),

—	TEN/311 – Morebitni pozitivni in negativni učinki okrepljenih političnih zahtev na področju okolja in energije na konkurenčnost evropske industrije (23),

—	TEN/332 – Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo (24),

—	TEN/398 – Ekološko učinkovito gospodarstvo/začetek novega energetskega obdobja (25),

—	TEN/340 – Trajnostna proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv (26),

—	TEN/404 – Merjenje in ocena učinka in posledic evropske energetske politike za MSP (27),

—	NAT/391 – Mednarodna pogajanja o podnebnih spremembah (28),

—	Poti nazaj ni – resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o podnebnih spremembah, København, 7.–18. december 2009.

---

(1)  SEC(2009) 1296 z dne 7. oktobra 2009.

(2)  Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) naj bi se poraba energije do leta 2050 povečala za 50 %.

(3)  Po previdnih ocenah naj bi leta 2050 porabili polovico fosilnih virov.

(4)  Z izjemo CCS.

(5)  COM(2010) 2020 „EVROPA 2020“.

(6)  Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency – IEA) – World Energy Outlook 2009 – referenčni scenarij.

(7)  IEA – World Energy Outlook 2009 – scenarij 450.

(8)  SEC(2009) 1296 z dne 7. oktobra 2009.

(9)  UL C 10, 15.1.2008, str. 22.

(10)  Npr. prihodke od dražb v obdobju trgovanja 2013–2020.

(11)  Komisija v sporočilu sicer predlaga povratno financiranje v višini 50 % in ne izključno v raziskave in razvoj (glej točko 2.3.6).

(12)  V to je vključena tudi geotermalna energija.

(13)  INT/509 (še ni objavljeno v Uradnem listu.).

(14)  EUROSTAT – poročilo 2009.

(15)  UL C 175, 28.7.2009, str. 1; UL C 120, 16.5.2008, str. 15.

(16)  Z izjemo posebne uporabe na vojaškem področju.

(17)  V primeru prepovedi jedrskega pogona.

(18)  V kolikor se še uporabljajo fosilni viri energije, se tudi tu ponuja CCS za razbremenitev ozračja.

(19)  Atmos. Chem. Phys. Discuss., 7, 11191–11205, 2007.

(20)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o strateškem evropskem okviru za mednarodno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije, UL C 306, 16.12.2009, str. 13.

(21)  UL C 241, 7.10.2002, str. 13.

(22)  UL C 162, 25.6.2008, str. 62.

(23)  UL C 162, 25.6.2008, str. 72.

(24)  UL C 27, 3.2.2009, str. 53.

(25)  Še ni objavljeno v UL.

(26)  UL C 77, 31.3.2009, str. 49.

(27)  Še ni objavljeno v UL.

(28)  UL C 77, 31.3.2009, str. 73.

---