16.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 309/110

—

zgodnji začetek — ustvariti je treba podlago za usposabljanje in izobraževanje za podjetništvo;

—

dodatni programi podjetništva v okviru nacionalnih učnih načrtov od osnovne šole do visokošolskega izobraževanja;

—

pozitivno in učinkovito sodelovanje med šolami, univerzami in podjetji;

—

sodelovanje učiteljev, ki bo koristilo njihovemu osebnemu razvoju;

—

pri pripravi izobraževalnih programov za podjetništvo bi morali sodelovati tako delodajalci kot delojemalci;

—

prisotnost in tesno sodelovanje civilne družbe v učnem procesu;

—

poudarek na pomembnosti podjetnic že v zgodnjih šolskih letih, da bi razvijali pozitiven odnos do ravnovesja med spoloma;

—

spodbujanje podjetništva tudi pri invalidnih osebah;

—

izmenjava najboljših praks, spremljanje napredka z ugotavljanjem stanja na konferencah, ki bi jih organizirala Komisija;

—

spodbujanje ustreznih medijskih dejavnosti in podobe gospodarstva, ki jo mediji ustvarjajo;

—

možnost, da se lahko „podjetniške stopnice“ uporabljajo kot eden od več možnih modelov v državah članicah;

—

vzpostavljanje vstopnih točk VEM („vse na enem mestu“ — „one-stop-shops“), da bi spodbudili ustanavljanje novih podjetij;

—

razglasitev evropskega leta podjetništva na predlog Komisije;

—

upoštevanje, da je lahko podjetniška miselnost v izobraževanju in usposabljanju koristna pri seznanjanju z Evropo in njenem približevanju državljanom.

1.1

Komisija je februarja 2005 predlagala nov začetek za lizbonsko strategijo, ki bi osredotočila prizadevanja Evropske unije na dve glavni nalogi: zagotavljanje večje, trajne rasti ter ustvarjanje več in boljših delovnih mest. Novo partnerstvo za rast in delovna mesta poudarja pomen spodbujanja podjetniške kulture ter ustvarjanje spodbudnega okolja za MSP.

1.2

Potreba po ustvarjanju ugodnejših družbenih razmer za podjetništvo temelji na integrirani politiki, ne samo zaradi spreminjanja miselnosti, ampak tudi zaradi izboljšanja znanj in spretnosti Evropejcev ter odprave ovir za ustanavljanje, prenos in rast podjetij.

1.3

Podjetništvo je ključna sposobnost za rast, zaposlovanje in osebno izpolnitev. Komisija v svojem sporočilu sicer priznava, da je treba podjetniško sposobnost pridobivati v postopku vseživljenjskega učenja, osredotoča pa se na izobraževanje od osnovne šole do univerze, vključno s srednješolskim poklicnim izobraževanjem (začetnim poklicnim usposabljanjem) in tehničnimi institucijami na terciarni ravni.

1.4

Formalno izobraževanje je v Evropi tradicionalno nenaklonjeno podjetništvu in samozaposlovanju, ki kljub številnim pobudam za podjetniško izobraževanje nista vedno del usklajenega okvira. Namen predlogov Komisije, ki temeljijo na dejstvih in dobri praksi, je pomagati pri oblikovanju sistematičnih pristopov k izobraževanju za podjetništvo in okrepiti vlogo izobraževanja pri ustvarjanju več podjetniške kulture v evropskih družbah. Večino ukrepov je treba sprejeti na nacionalni ali lokalni ravni.

1.5

Sporočilo bo služilo kot referenca za preverjanje napredka pri oblikovanju politik, zlasti v zvezi z lizbonskimi poročili, ki jih bodo države članice predložile v okviru integriranih smernic za rast in delovna mesta.

2.1

Odbor pozdravlja predlog Komisije. Več podjetniške dejavnosti je velikega pomena za pospešitev gospodarske rasti, ki je nujna za uspešno ohranjanje evropskega socialnega modela in uspešnost lizbonske strategije. Za uspešno konkuriranje na trgih potrebuje Evropa več podjetnikov z ustreznimi znanji in spretnostmi. Komisija priznava, da koristi izobraževanja za podjetništvo niso omejene le na večje število novo ustanovljenih podjetij, inovativno poslovno tveganje in nova delovna mesta. Podjetniška miselnost bi se morala obravnavati kot osnovno znanje in spretnost, kot poslovna priložnost ter kot bistvena sestavina osebnega razvoja. Ta miselnost spodbuja ustvarjalnost in inovativnost ter samozavest, saj razvija iniciativnost in pomaga posameznikom pri učenju, kako se soočiti z neuspehom. Gre za privzemanje podjetniškega vedenja in ne le za učenje, kako biti podjetnik ali podjetnica. Podjetniško usposabljanje lahko omogoči zaposlenim, da spoznajo svoje delo in izkoristijo vsako priložnost, ki se lahko pojavi. Podjetništvo pomeni sposobnost posameznika, da uresniči svoje zamisli (1).

2.2

EESO podpira mnenje, da je spreminjanje miselnosti in vedenja bistvenega pomena za doseganje večje rasti podjetništva. Podjetniško miselnost je treba obravnavati kot proces vseživljenjskega učenja, ki se začne v osnovni šoli (kjer se razvijajo nekatere podjetniške sposobnosti poleg splošnega znanja in kulture, ki se ju pridobi v okviru formalnega izobraževanja — tako se spodbujata ustvarjalnost ter proaktiven pristop, ki spodbuja željo po odkrivanju in učenju itd.) in ki se nadaljuje zlasti v srednjem in visokem izobraževanju. To lahko omogoči večjo prilagodljivost v različnih fazah posameznikovega življenja ter pomaga moškim in ženskam pri povečanju uravnoteženosti delovnega in zasebnega življenja. Upoštevati je treba tudi vlogo družine in njenih stališč do podjetništva.

2.3

Odbor pozdravlja sklepe spomladanskega vrha (2). Evropski svet poudarja potrebo po ustvarjanju splošnega pozitivnega podjetniškega vzdušja ter poziva države članice, da okrepijo ustrezne ukrepe, vključno s podjetniškim izobraževanjem in usposabljanjem. Ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja za MSP vseh vrst in velikosti ter ukrepe za spodbujanje več ljudi, zlasti žensk in mladih, da postanejo podjetniki, je treba izrecno navesti v nacionalnih programih reform in v poročilih.

2.4

Odbor pozdravlja predlog glede vzpostavljanja vstopnih točk VEM („vse na enem mestu“ — „one-stop-shops“), ki bi omogočale hitro in enostavno ustanovitev podjetja. To je pomembno za splošno rast in ustvarjanje več delovnih mest. EESO je že izrazil svoje mnenje, da so ovire za podjetništvo pred in po ustanovitvi podjetja veliko bolj pomembne, kot se je doslej domnevalo. Prevelika osredotočenost na hitro registracijo podjetja lahko povzroči nehoteno skrajšanje ustreznega obdobja, ki ga podjetnik potrebuje za raziskovanje, načrtovanje, krepitev zmogljivosti in splošni premislek, preden začne novo poslovno dejavnost (3). V tem smislu Odbor znova poudarja, da ne gre le za ustanovitev, ampak tudi za prenos podjetja.

2.5

Odbor je v svojih mnenjih že obravnaval vprašanja regulacije ter davčna in finančna vprašanja, ki vplivajo na podjetništvo (4).

2.6

Čeprav Odbor podpira in soglaša s predlogi in priporočili, želi podati naslednje pripombe:

3.1.1

Razvoj podjetniške miselnosti je proces vseživljenjskega učenja, ki bi se moral začeti v primernem trenutku in biti kot „rdeča nit“ prisoten v celotnem izobraževalnem sistemu. Osnovnošolsko, srednješolsko in visokošolsko izobraževanje bi moralo zagotoviti boljšo podlago za usvojitev znanj in sposobnosti, ki omogočajo poznejši razvoj avtonomije in podjetniškega mišljenja. Temeljita in kakovostna formalna izobrazba bo nato odprla pot k specializiranemu usposabljanju za učinkovitejše podjetništvo. Kot dokazuje nedavna raziskava (5), imajo programi podjetniškega usposabljanja ključno vlogo pri spodbujanju mladih ljudi k razmisleku o samozaposlitvi kot možni prihodnji poklicni poti. Izkazalo se je tudi, da ti programi izboljšujejo sposobnosti dijakov in študentov za reševanje problemov, povečujejo njihovo samozavest ter jim pomagajo prepoznati vrednost sodelovanja in timskega dela. Podjetniško izobraževanje zahteva aktivno sodelovanje pri izobraževanju, ne pa zgolj pasivno sprejemanje. Študija Univerze v Lundu (6) kaže, da podjetniške spretnosti pridobimo predvsem z delovnimi izkušnjami in prakso, ne pa samo s formalnim izobraževanjem.

3.1.2

Razvoj podjetniške miselnosti je pomemben tako v teoretičnem kot tudi v poklicnem srednješolskem in visokošolskem izobraževanju, lahko pa tudi dodatno prispeva k povečanju zanimanja za različne oblike izobraževanja. S tem v zvezi Odbor ugotavlja, da poznamo tri različne vrste poslovne kulture, ki jih je treba upoštevati pri pripravi izobraževalnih programov.

3.1.3

Ena izmed rešitev je vzpostavljanje konkretnih in primernih stikov med šolami, gospodarstvom, vlado, ustreznimi organi oblasti in lokalno skupnostjo. Izkušnje podjetnikov bi morale biti vir znanja in navdih za nove izobraževalne metode v okviru šolskih programov. Podjetniki bi torej morali imeti vidno vlogo v izobraževanju in pri njem tudi na ustrezen način sodelovati. Odbor soglaša s Komisijo, da je treba jasno navesti pomembnost podjetništva, ki mora postati naravni del nacionalnih učnih načrtov. To je treba podpreti z ustreznimi izvedbenimi ukrepi. Horizontalni značaj podjetništva zahteva tesno sodelovanje med vsemi ustreznimi ministrstvi (za izobraževanje/industrijo/gospodarstvo), da se zagotovi usklajeni pristop.

3.1.4

Podpreti je treba različne nacionalne in lokalne pobude ter izmenjavo dobrih praks. Pri tem se je treba posvetovati z organizirano civilno družbo (vključno s socialnimi partnerji, družinskimi organizacijami itd.).

3.1.5

V tem procesu je treba učiteljem nuditi vso podporo. Ustrezno jih je treba seznaniti s prednostmi podjetniškega izobraževanja in jim pokazati možne načine izvedbe teh programov, ki se začnejo že v osnovni šoli. Šole morajo zato imeti poleg potrebnih človeških in finančnih virov tudi zadostno neodvisnost, ki jim omogoča izvajanje te in drugih nalog. Učitelji se morajo zavedati, da mora imeti vsestransko izobraževanje njihovih dijakov in študentov elemente neodvisnosti, radovednosti in kritičnega pristopa, ki jih lahko spodbujajo in jim pomagajo pri razvoju podjetniške miselnosti. Pri tem je treba učitelje podpreti, sami pa se morajo zavedati, da je ta oblika izobraževanja lahko tudi vir osebne bogatitve.

3.1.6

Odbor obžaluje, da sporočilo ne obravnava ženskega stališča, ampak ga omenja le v uvodu. Delež dijakinj, ki sodelujejo pri dejavnostih mini podjetij v srednji šoli, je enak deležu dijakov, v nekaterih državah pa je celo večji. Študije (7) kljub temu kažejo, da je večja verjetnost, da bodo moški ustanavljali podjetja in bili njihovi lastniki ter da so bolj samozavestni glede svojih podjetniških sposobnosti. Ta pojav, ki zadeva celotni izobraževalni sistem, je treba dodatno obravnavati.

3.1.7

Invalidne in neinvalidne osebe morajo imeti enake možnosti, da postanejo podjetniki. Pri podjetniškem izobraževanju in usposabljanju je treba nuditi podporo, prilagojeno posameznim osebam. Ustrezne invalidske organizacije na evropski, nacionalni in lokalni ravni bi morale v tem procesu sodelovati.

3.2.1

Sporočilo Komisije ugotavlja in povezuje, kar je bilo storjeno, glede na najboljšo prakso. Sedaj pa se je treba osredotočiti na načine prihodnjega izvajanja in razširjanja teh ugotovitev, predlogov in priporočil.

3.3.1

Odbor se zaveda, da v državah članicah obstajajo primeri učnih programov, ki so obogateni s predmeti in dejavnostmi, namenjenimi razvijanju sposobnosti, potrebnih za opravljanje podjetniške dejavnosti v prihodnosti. Vseeno pa je treba preveriti učinkovitost tovrstnih projektov in ugotoviti ali jih je možno izvajati na splošno, tako kot model, imenovan „podjetniške stopnice“ (8). Ta model, ki ga je uvedla Švedska, zajema več različnih faz, od osnovnošolskega izobraževanja pa vse do raziskovalne ravni; izkazalo se je, da je to uspešen način uvajanja oseb v podjetništvo na začetku šolanja in spodbujanja k podjetništvu v vseh poznejših fazah izobraževanja:

3.3.2

Ustanoviti je treba forum za najboljše prakse. Pobude, ki so že sprejete za ugotavljanje in izmenjavo najboljših praks, je treba še naprej razvijati v državah članicah, Komisija pa jih mora usklajevati. Letne konference v okviru Evropske listine za mala podjetja imajo pri tem pomembno vlogo. Odbor se veseli tudi konference, ki jo bo organizirala Komisija jeseni 2006 v okviru spremljanja „Sporočila o podjetniškem razmišljanju skozi izobraževanje in učenje“. Odbor zahteva, da se vsi ustrezni javni in zasebni akterji povežejo s to konferenco, ter predlaga, da se različni modeli, kot na primer „podjetniške stopnice“, predstavijo kot študije primerov. Na tem forumu je treba razpravljati o uspešnih modelih, ki lahko že v osnovni šoli olajšajo ustvarjanje pogojev (miselnost, osebnost) za nastajanje prihodnjih podjetniških sposobnosti in ki se lahko prilagodijo nacionalnim merilom in učnim načrtom drugih držav članic. Odbor tudi predlaga, da se ta vrsta konferenc za ugotavljanje stanja organizira vsako leto, da bi ocenili izvajanje priporočil Komisije.

3.3.3

Komisija v svojem sporočilu navaja primerjavo z Združenimi državami, kjer se podjetniške dejavnosti bolj spodbujajo. Odbor je v enem od svojih prejšnjih mnenj navedel, da v primerjavi z ZDA manj Evropejcev sodeluje pri ustanovitvi podjetja in da raje poiščejo zaposlitev kot da se samozaposlijo. Veliko opazovalcev verjame, da je evropski socialni model glavni vzrok, zakaj so ljudje v Evropi raje delojemalci. Premisliti je treba: a) ali so ti podatki sami po sebi ustrezni za uporabo pri primerjalni analizi dejavnosti EU v državah članicah in standardov v drugih delih sveta; b) o vplivu dejstva, da so ljudje raje delojemalci kakor samozaposleni; c) ali je to neposredno povezano s pomanjkanjem dinamike v Evropi; d) ali so rešitve sprejemljive za evropsko družbo (9).

3.3.4

Podjetništvo je pomembno za družbo v celoti. Da bi spodbudili ter izboljšali seznanjenost s kulturo podjetniškega razmišljanja in razumevanja pomena podjetništva za splošni razvoj države, Odbor predlaga, da se leto 2009 razglasi za evropsko leto podjetništva. S tem v zvezi Odbor opozarja, da bo leta 2010 izveden vmesni pregled več zadevnih programov Skupnosti. Uveljaviti je treba pozitivna stališča javnosti do podjetništva. Leto podjetništva bi ponudilo tudi priložnost za utrjevanje in krepitev sedanjih izmenjav najboljših praks. Evropsko leto podjetništva bi lahko bilo koristno pri seznanjanju z Evropo in njenem približevanju državljanom.

3.3.5

Odbor je že prej poudaril, da imajo mediji ključno vlogo pri predstavljanju podjetniškega duha in razumevanju delovanja gospodarstva. Zdi pa se, da je preveč poudarka na velikih podjetjih in multinacionalkah. Oblikovati je treba strategije za poudarjanje vloge podjetnikov, da bi okrepili podobo malih in mikro podjetij, posebne trgovine, storitev ter tradicionalnih in rokodelskih dejavnosti (10).

3.4.1

Izobraževanje in usposabljanje je področje, za katerega so pristojne države članice, zato sta izvajanje in spremljanje izvajanja bistvenega pomena. Odbor opozarja, da se prejšnja poročila o oceni v okviru Evropske listine za mala podjetja nadomeščajo s splošnimi poročili, ki so uvedena v okviru lizbonske strategije (Integrirane smernice za rast in delovna mesta, smernica številka 15). Odbor vseeno meni, da je še vedno mogoče uvesti nacionalne preglednice dosežkov. Komisija bi morala opredeliti kakovostne in količinske cilje, da bi omogočila učinkovito in dolgoročno ocenjevanje napredka ob spoštovanju načela subsidiranosti in posebnih razmer v vsaki državi. Predlogi v končnem poročilu strokovne skupine „Izobraževanje in podjetništvo“ (11) so utemeljeni.

3.4.2

Odbor opozarja, da bi lahko več programov Skupnosti finančno prispevalo k prizadevanjem za krepitev podjetniškega duha, zlasti programa Erasmus in Leonardo, strukturni skladi (predvsem Evropski socialni sklad) ter prihodnji programi za konkurenčnost in inovativnost (CIP). Vendar se zdi, da te možnosti podpore niso usklajene. Potrebna je strategija za spodbujanje podjetniškega duha, ki bi bila usklajena na evropski ravni. Metode in finančna sredstva je treba jasno opredeliti ter obvestiti akterje na vseh ravneh o različnih možnostih za pridobivanje finančnih sredstev Skupnosti.

3.4.3

Odbor bo spremljal izvajanje prednostnega ukrepa finskega predsedstva v zvezi z izkoriščanjem potencialov, kakor ga zahteva Evropski svet (12).