„(a)

sheme v oddelkih 1 (razen člena 15), 2 (razen členov 19c in 19d), 3, 4, 7 (razen člena 44) in 10 poglavja III te uredbe, če povprečni letni proračun za državno pomoč na državo članico presega 150 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti, ter pomoč, ki se izvaja v obliki finančnih produktov v skladu s poglavjem III, oddelek 16, če povprečni letni proračun za državno pomoč na državo članico presega 200 milijonov EUR, po šestih mesecih po njihovem začetku veljavnosti. Za pomoč v skladu s poglavjem III oddelek 16, te uredbe se pri oceni, ali povprečni letni proračun države članice za državno pomoč, povezan z določenim finančnim produktom, presega 200 milijonov EUR, upoštevajo samo prispevki države članice v oddelek jamstva EU za države članice iz člena 9(1), točka (b), Uredbe (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), ki so namenjeni za ta finančni produkt. Komisija se lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za vsako od navedenih shem pomoči, potem ko preuči ustrezne načrte ocenjevanja, ki jih države članice priglasijo Komisiji, in sicer v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme. Če je Komisija že podaljšala uporabo te uredbe prek prvotnih šestih mesecev za takšne sheme, se lahko države članice odločijo, da navedene sheme podaljšajo do konca obdobja uporabe te uredbe, pod pogojem, da je zadevna država članica predložila ocenjevalno poročilo v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija;

„(a)

pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2), z izjemo:

(b)

pomoč, dodeljeno v sektorju primarne kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, okoljske pomoči, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz člena 19c in pomoči za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz člena 19d za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini;

„(a)

če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta, ali – za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja – MSP, ki izpolnjuje pogoj iz člena 21(3), točka (b), in je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu, ki ga opravi izbrani finančni posrednik) zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je v primeru, ko nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala. Za namene te določbe se ‚družba z omejeno odgovornostjo‘ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge I k Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*5), ‚osnovni kapital‘ pa vključuje po potrebi vse vplačane presežke kapitala;

(b)

če je v primeru družbe, v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe (razen MSP, ki obstaja manj kot tri leta, ali –za namene upravičenosti do pomoči za financiranje tveganja – MSP, ki izpolnjuje pogoj iz člena 21(3), točka (b), in je upravičeno do naložb v financiranje tveganja po skrbnem pregledu, ki ga opravi izbrani finančni posrednik), zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot je prikazan v računovodskih izkazih družbe. Za namene te določbe se ,družba‚ v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe‘ nanaša predvsem na vrste podjetij iz Priloge II k Direktivi 2013/34/EU.

„(20)

‚prilagojeni znesek pomoči‘ pomeni najvišji dovoljeni znesek pomoči za velik naložbeni projekt, ki se izračuna po naslednji enačbi:

prilagojeni znesek pomoči = R × (A + 0,50 × B + 0 × C)

pri čemer je R največja intenzivnost pomoči, ki velja na zadevnem območju, razen povečane intenzivnosti pomoči za MSP, A je del upravičenih stroškov v višini 55 milijonov EUR, B je del upravičenih stroškov med 55 milijonov EUR in 110 milijonov EUR, C pa je del upravičenih stroškov nad 110 milijonov EUR;“;

„(27)

‚območja, ki prejemajo pomoč‘ pomenijo območja, določena v karti regionalne pomoči, ki je bila odobrena pri uporabi člena 107(3), točki (a) in (c), Pogodbe in velja v času dodelitve pomoči;“;

„(32)

‚neto povečanje števila zaposlenih‘ pomeni neto povečanje števila zaposlenih v zadevni poslovni enoti v primerjavi s povprečjem v določenem obdobju, potem ko se od števila ustvarjenih delovnih mest odštejejo delovna mesta, izgubljena v navedenem obdobju. Število oseb, zaposlenih s polnim delovnim časom, skrajšanim delovnim časom in na podlagi sezonske pogodbe, je treba obravnavati glede na njihove deleže delovnih enot na leto;“;

„(34)

‚finančni posrednik‘ pomeni vsako finančno institucijo, ne glede na njeno obliko in lastništvo, vključno s skladi skladov, zasebnimi investicijskimi skladi, javnimi investicijskimi skladi, bankami, mikrofinančnimi institucijami in jamstvenimi družbami;“;

„(39a)

‚strogo poslovni odnos‘ pomeni, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo strogo poslovnega odnosa;

(39b)

‚pisni‘ pomeni vsako obliko pisnega dokumenta, vključno z elektronskimi dokumenti, če so taki elektronski dokumenti priznani kot enakovredni v skladu z veljavnimi upravnimi postopki in zakonodajo zadevne države članice;“;

„(42)

‚regionalna pomoč za tekoče poslovanje‘ pomeni pomoč, namenjeno zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja, kar vključuje kategorije, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine in administracijo, ne zajema pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja v zvezi z naložbo, za katero je bila odobrena pomoč za naložbe;

(43)

‚sektor jeklarstva‘ pomeni proizvodnjo enega ali več od naslednjih proizvodov:

„(43a)

‚lignit‘ pomeni lignit z nizko stopnjo karbonizacije C ali ortolignit in lignit z nizko stopnjo karbonizacije B ali metalignit, kot je opredeljen v sistemu mednarodne kodifikacije za premog, ki jo je določila Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo;“;

„(45)

‚prevozni sektor‘ pomeni prevoz potnikov z letalom, pomorski promet, cestni ali železniški prevoz in prevoz po celinskih plovnih poteh ali storitve komercialnega prevoza tovora; ‚prevozni sektor‘ natančneje pomeni naslednje dejavnosti v smislu statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti (NACE Rev. 2), vzpostavljene z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (*6):

„(47a)

‚dokončanje naložbe‘ pomeni trenutek, ko nacionalni organi menijo, da je naložba dokončana, ali, če tega ni, tri leta po začetku del;“;

„(49)

‚začetna naložba‘ pomeni eno od naslednjega:

(50)

‚enaka ali podobna dejavnost‘ pomeni dejavnost v istem razredu (štirimestni številčni šifri) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev. 2;

(51)

‚začetna naložba, ki ustvari novo gospodarsko dejavnost‘ pomeni:

„(72)

‚neodvisni zasebni vlagatelj‘ pomeni zasebnega in neodvisnega vlagatelja, kot je določen v tej točki. ‚Zasebni‘ vlagatelji pomenijo vlagatelje, ki si ne glede na svojo lastniško strukturo prizadevajo za povsem komercialni interes, uporabljajo lastna sredstva in nosijo celotno tveganje v zvezi s svojo naložbo ter vključujejo zlasti kreditne institucije, ki vlagajo lastna sredstva na lastno odgovornost, zasebne ustanove in fundacije, upravljavce družinskega premoženja in poslovne angele, podjetja, ki vlagajo v druga podjetja, zavarovalnice, pokojninske sklade, akademske ustanove ter fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali ne. Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, mednarodna finančna institucija, v kateri ima država članica delež, ali pravna oseba, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti in jo je država članica ali subjekt države članice na centralni, regionalni ali lokalni ravni pooblastil za izvajanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti (nacionalna spodbujevalna banka ali druga spodbujevalna institucija), se za namene te opredelitve ne bodo šteli za zasebne vlagatelje. ‚Neodvisni‘ vlagatelj pomeni vlagatelja, ki nima deleža v upravičenem podjetju, v katero vlaga. V okviru nadaljnjih naložb vlagatelj ostane ‚neodvisen‘, če se je v prejšnjem naložbenem krogu štel za neodvisnega vlagatelja. Ob ustanovitvi nove družbe se kateri koli zasebni vlagatelj, vključno z ustanovitelji, take nove družbe šteje za neodvisnega od navedene družbe;

(73)

‚fizična oseba‘ v smislu členov 21a in 23 pomeni osebo, ki ni pravna oseba in ni podjetje v smislu člena 107(1) Pogodbe;“;

„(79)

‚pooblaščeni subjekt‘ pomeni Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad, mednarodno finančno institucijo, v kateri ima država članica delež, ali pravno osebo, ki poklicno opravlja finančne dejavnosti in jo je država članica ali subjekt države članice na centralni, regionalni ali lokalni ravni pooblastil za izvajanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti (spodbujevalna banka ali druga spodbujevalna institucija). Pooblaščeni subjekt je lahko izbran ali neposredno imenovan v skladu z določbami Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*7) ali v skladu s členom 38(4), točka (b)(iii), Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*8) ali členom 59(3) Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (*9), odvisno od tega, katera se uporablja;

„(80)

‚inovativno podjetje‘ pomeni podjetje, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

„(81)

‚alternativna platforma za trgovanje‘ pomeni večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v členu 4(1), točka 22, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*15), v katerem vsaj 50 % finančnih instrumentov, ki so sprejeti v trgovanje, izdajo MSP;

„(85)

‚industrijska raziskava‘ pomeni načrtovano raziskavo ali kritično preiskavo, katere namen je pridobivanje novega znanja in spretnosti za razvoj novih proizvodov, procesov ali storitev ali za znatno izboljšanje obstoječih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju (med drugim vključno z digitalnimi industrijami in tehnologijami, kot so superračunalništvo, kvantne tehnologije, tehnologije blokovnih verig, umetna inteligenca, kibernetska varnost, velepodatki in tehnologije v oblaku).

Industrijska raziskava vključuje oblikovanje komponent kompleksnih sistemov in lahko zajema izdelavo prototipov v laboratorijskem okolju ali okolju s simuliranimi vmesniki obstoječih sistemov ter pilotnih linij, kadar je to potrebno za industrijske raziskave, zlasti za vrednotenje generične tehnologije;

(86)

‚eksperimentalni razvoj‘ pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev, vključno z digitalnimi, na katerem koli področju ali v kateri koli tehnologiji, industriji ali sektorju (med drugim vključno z digitalnimi industrijami in tehnologijami, kot so superračunalništvo, kvantne tehnologije, tehnologije blokovnih verig, umetna inteligenca, kibernetska varnost, velepodatki in tehnologije v oblaku ali na robu). To lahko zajema npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov ali storitev.

Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okoljih, ki predstavljajo dejanske pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati v veliki meri neustaljene proizvode, procese ali storitve. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve in potrjevanja.

Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje;“;

„(90a)

‚uporaba za neobrambne namene‘ za namene člena 25e se nanaša na uporabo v proizvodih, ki niso obrambni proizvodi iz Priloge k Direktivi 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*16).

„(92)

‚inovacijski grozdi‘ pomenijo strukture ali organizirane skupine neodvisnih strani (npr. inovativnih novoustanovljenih podjetij, malih, srednjih in velikih podjetij, pa tudi organizacij za raziskave in širjenje znanja, raziskovalnih infrastruktur, preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur, vozlišč digitalnih inovacij, neprofitnih organizacij in drugih povezanih ekonomskih udeležencev), namenjene podpori inovativne dejavnosti in novim načinom sodelovanja, na primer z digitalnimi sredstvi, s souporabo in/ali spodbujanjem souporabe zmogljivosti in izmenjave znanja in izkušenj ter učinkovitim prispevanjem k prenosu znanja, mreženju, razširjanju informacij in sodelovanju med podjetji in drugimi organizacijami v grozdu. Vozlišča digitalnih inovacij, vključno z evropskimi vozlišči digitalnih inovacij, ki se financirajo v okviru centralno upravljanega programa Digitalna Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (*17), so subjekti, katerih cilj je spodbujati široko uporabo digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, računalništvo v oblaku in na robu, visokozmogljivo računalništvo ter kibernetska varnost, v industriji (zlasti MSP) in organizacijah javnega sektorja. Vozlišča digitalnih inovacij se lahko sama po sebi štejejo za inovacijski grozd za namene te uredbe.

„(94)

‚svetovalne storitve za inovacije‘ pomenijo svetovanje, pomoč ali usposabljanje na področju prenosa znanja, pridobitve, zaščite ali izkoriščanja neopredmetenih sredstev ter uporabe standardov in predpisov, v katerih so zajete, ter svetovanje, pomoč ali usposabljanje pri uvajanju ali uporabi inovativnih tehnologij in rešitev (vključno z digitalnimi);

(95)

‚podporne storitve za inovacije‘ pomenijo zagotavljanje pisarniških prostorov, bank podatkov, storitev v oblaku in shranjevanja podatkov, knjižnic, tržnih raziskav, laboratorijev, označevanja kakovosti, preskušanja, eksperimentiranja in certificiranja ali drugih povezanih storitev, vključno s tistimi, ki jih zagotavljajo organizacije za raziskave in širjenje znanja, raziskovalne infrastrukture, preskusne in eksperimentalne infrastrukture ali inovacijski grozdi, da se razvijejo učinkovitejši ali tehnološko naprednejši proizvodi, procesi ali storitve, vključno z izvajanjem inovativnih tehnologij in rešitev (tudi digitalnih);

(96)

„organizacijske inovacije“ pomenijo izvajanje novih organizacijskih metod na ravni podjetja (na ravni skupine v danem industrijskem sektorju v EGP), pri organizaciji delovnega mesta ali v poslovnih odnosih, tudi na primer z uporabo novih ali inovativnih digitalnih tehnologij. Ta opredelitev pojma izključuje spremembe, ki temeljijo na organizacijskih metodah, ki jih podjetje že uporablja, spremembe strategije upravljanja, združitve in prevzeme, prenehanje uporabe procesa, preprosto kapitalsko zamenjavo ali razširitev, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen faktorjev, prilagajanje željam strank, lokalizacijo, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;

(97)

‚procesne inovacije‘ pomenijo izvajanje novih ali znatno izboljšanih proizvodnih ali dostavnih metod, vključno z znatnimi spremembami tehnik, opreme ali programske opreme, na ravni podjetja (na ravni skupine v danem industrijskem sektorju v EGP), tudi na primer z uporabo novih ali inovativnih digitalnih tehnologij ali rešitev. Ta opredelitev pojma izključuje manjše spremembe ali izboljšave, povečanje proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti z dodajanjem proizvodnih ali logističnih sistemov, zelo podobnih tistim, ki so že v uporabi, prenehanje uporabe procesa, preprosto kapitalsko zamenjavo ali razširitev, spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen faktorjev, prilagajanje željam strank, lokalizacijo, redne sezonske in druge ciklične spremembe ter trgovanje z novimi ali znatno izboljšanimi proizvodi;“;

„(98a)

‚preskusne in eksperimentalne infrastrukture‘ pomenijo objekte, opremo, zmogljivosti in vire, kot so preskuševalne naprave, pilotne linije, demonstratorji, objekti za testiranje ali živi laboratoriji, in s tem povezane podporne storitve, ki jih uporabljajo predvsem podjetja, zlasti MSP, ki iščejo podporo za preskušanje in eksperimentiranje, da bi razvila nove ali izboljšane proizvode, procese in storitve, ter za preskušanje in nadgradnjo tehnologij, da bi dosegla napredek s pomočjo industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja. Dostop do javno financiranih preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur je omogočen več uporabnikom in mora biti odobren pregledno in nediskriminatorno ter po tržnih pogojih. Preskusne in eksperimentalne infrastrukture se imenujejo tudi tehnološke infrastrukture (*18);

„(101)

‚varstvo okolja‘ pomeni vse ukrepe ali dejavnosti, namenjene zmanjšanju ali preprečevanju onesnaževanja, negativnih vplivov na okolje ali druge škode, ki jo fizičnemu okolju (vključno z zrakom, vodo in tlemi), ekosistemom ali naravnim virom povzročajo človekove dejavnosti, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb, zmanjšanjem tveganja take škode, varovanjem in obnovo biotske raznovrstnosti ali zagotovitvijo učinkovitejše rabe naravnih virov, tudi z ukrepi za varčevanje z energijo in rabo obnovljivih virov energije ter drugimi tehnikami za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal, ter s prehodom na modele krožnega gospodarstva za zmanjšanje uporabe neobdelanih materialov in povečanje učinkovitosti. Zajema tudi ukrepe za okrepitev sposobnosti prilagajanja in odpornosti na podnebne spremembe;

(102)

‚standard Unije‘ pomeni:

„(102a)

‚polnilna infrastruktura‘ pomeni fiksno ali mobilno infrastrukturo, ki oskrbuje vozila, mobilno terminalsko opremo ali mobilno opremo za zemeljsko oskrbo z električno energijo;

(102b)

‚oskrbovalna infrastruktura‘ pomeni fiksno ali mobilno infrastrukturo, ki oskrbuje vozila, mobilno terminalsko opremo ali mobilno opremo za zemeljsko oskrbo z vodikom;

(102c)

‚obnovljivi vodik‘ pomeni vodik, proizveden iz energije iz obnovljivih virov v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, v Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (*20);

„(102d)

‚električna energija iz obnovljivih virov‘ pomeni električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001;

(102e)

‚pametno polnjenje‘ pomeni polnjenje, pri katerem se intenzivnost električne energije, dobavljene akumulatorju, prilagodi v realnem času na podlagi informacij, prejetih prek elektronske komunikacije;

(102f)

‚čisto vozilo‘ pomeni:

(102g)

‚brezemisijsko vozilo‘ pomeni:

(102h)

‚vozilo‘ pomeni kar koli od naslednjega:

(102i)

‚mobilna oprema za zemeljsko oskrbo‘ pomeni mobilno opremo, ki se uporablja za spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem ali pomorskem prometu;

(102j)

‚mobilna terminalska oprema‘ pomeni mobilno opremo, ki se uporablja za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga in intermodalnih nakladalnih enot ter za prevoz tovora na območju terminalov;

„(103)

‚energijska učinkovitost‘ pomeni energijsko učinkovitost, kot je opredeljena v členu 2, točka 4, Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*25);

„(103a)

‚primarna energija‘ pomeni energijo iz obnovljivih in neobnovljivih virov, ki ni bila pretvorjena ali spremenjena;“;

„(103d)

‚pripravljenost na pametne sisteme‘ pomeni sposobnost stavb (ali stavbnih enot), da svoje delovanje prilagodijo potrebam uporabnika, vključno z optimizacijo energijske in splošne učinkovitosti, in signalom iz omrežja;“;

„(103e)

‚malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo‘ pomeni podjetje, razen MSP, z največ 499 zaposlenimi, izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge I, katerega letni promet ne presega 100 milijonov EUR ali katerega letna bilanca stanja ne presega 86 milijonov EUR; več subjektov se šteje za eno podjetje, če je izpolnjen kateri koli od pogojev iz člena 3(3) Priloge I. Za namene uporabe člena 56e(10) in člena 56f malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo pomeni podjetje, ki ni MSP in zaposluje do 499 zaposlenih;“;

„(103f)

‚prihranek energije‘ pomeni prihranek energije, kot je opredeljen v členu 2, točka 5, Direktive 2012/27/EU;“;

„(105)

‚sklad za energijsko učinkovitost‘ pomeni poseben naložbeni nosilec, vzpostavljen za naložbe v projekte energijske učinkovitosti, namenjene izboljšanju energijske učinkovitosti stavb. Sklade za energijsko učinkovitost upravljajo upravljavci sklada za energijsko učinkovitost;“;

„(108)

‚soproizvodnja‘ ali soproizvodnja toplotne in električne energije pomeni soproizvodnjo, kot je opredeljena v členu 2, točka 30, Direktive 2012/27/EU;“;

„(108a)

‚soproizvodnja, ki temelji na obnovljivih virih energije‘ pomeni soproizvodnjo, pri kateri je 100 % energije, ki se uporablja kot vložek za proizvodnjo toplote in električne energije, pridobljeno iz obnovljivih virov;

(108b)

‚toplotna črpalka‘ pomeni stroj, napravo ali sistem, ki prenaša toploto iz naravnega okolja (zrak, voda ali tla) v stavbo ali za uporabo v industriji s preusmeritvijo naravnega toka toplote, tako da potuje od nižje k višji temperaturi. Pri povratnih toplotnih črpalkah je možno tudi prehajanje toplote iz stavbe v naravno okolje;“;

„(109)

‚energija iz obnovljivih virov‘ pomeni energijo, ki jo obrati proizvedejo izključno iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001, in delež v smislu kurilne vrednosti energije, ki ga iz obnovljivih virov energije proizvedejo mešani obrati, ki uporabljajo tudi klasične vire energije, ter vključuje električno energijo iz obnovljivih virov, ki se uporablja za polnjenje sistemov za skladiščenje, povezanih pri odjemalcih (nameščenih skupaj ali kot dodatek k napravi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov), vendar ne vključuje električne energije, proizvedene kot rezultat sistemov za skladiščenje;“;

„(109a)

‚skupnost na področju energije iz obnovljivih virov‘ pomeni skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, točka 16, Direktive (EU) 2018/2001;“;

„(114)

‚inovativna tehnologija‘ pomeni novo in nedavno validirano tehnologijo v primerjavi z najsodobnejšimi tehnologijami v tej industriji, ki predstavlja tveganje za tehnološki ali industrijski neuspeh in ne pomeni optimizacije ali razvijanja obstoječe tehnologije;“;

„(114a)

‚predstavitveni projekt‘ pomeni predstavitveni projekt, kot je opredeljen v členu 2, točka 24, Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta (*26);

(114b)

‚pogodba na razliko‘ pomeni instrument pomoči, v skladu s katerim ima upravičenec pravico do plačila, enakega razliki med fiksno ‚izvršilno‘ ceno in referenčno ceno, kot je tržna cena, na enoto proizvodnje;“;

„(115)

‚izravnava odstopanj‘ za električno energijo pomeni izravnavo, kot je opredeljena v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2019/943;

(116)

‚standardne bilančne odgovornosti‘ pomenijo nediskriminatorne bilančne odgovornosti ne glede na tehnologijo, pri katerih noben proizvajalec ni izvzet iz odgovornosti za izravnavo odstopanj, kot je določeno v členu 5 Uredbe (EU) 2019/943“;

„(116a)

‚bilančno odgovorni akter‘ pomeni bilančno odgovornega akterja, kot je opredeljen v členu 2, točka 14, Uredbe (EU) 2019/943;“;

„(117)

‚biomasa‘ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora, kot so opredeljeni v členu 2, točka 24, Direktive (EU) 2018/2001;“;

„(117a)

‚pogonska biogoriva‘ pomenijo pogonska biogoriva, kot so opredeljena v členu 2, točka 33, Direktive (EU) 2018/2001;

(117b)

‚bioplin‘ pomeni bioplin, kot je opredeljen v členu 2, točka 28, Direktive (EU) 2018/2001;

(117c)

‚druga tekoča biogoriva‘ pomeni druga tekoča biogoriva, kot so opredeljena v členu 2, točka 32, Direktive (EU) 2018/2001;

(117d)

‚biomasna goriva‘ pomenijo biomasna goriva, kot so opredeljena v členu 2, točka 27, Direktive (EU) 2018/2001;“;

„(118)

‚vrzel v financiranju‘ pomeni neto dodatne stroške, ki se določijo na podlagi razlike med gospodarskimi prihodki in stroški (vključno z naložbami in poslovanjem) projekta, za katerega se dodeli pomoč, ter prihodki in stroški alternativnega projekta, ki bi ga upravičenec do pomoči verjetno izvedel brez pomoči. Za določitev vrzeli v financiranju mora država članica za dejanski in verodostojen hipotetični scenarij količinsko opredeliti vse glavne stroške in prihodke, ocenjeno tehtano povprečje stroškov kapitala upravičencev zaradi diskontiranja prihodnjih denarnih tokov ter neto sedanjo vrednost v življenjski dobi projekta za dejanski in hipotetični scenarij. Običajne neto dodatne stroške je mogoče oceniti na podlagi razlike med neto sedanjo vrednostjo po dejanskem scenariju in neto sedanjo vrednostjo po hipotetičnem scenariju v življenjski dobi referenčnega projekta;

(119)

‚okoljski davek ali davku podobna dajatev‘ pomeni davek ali dajatev, ki se uporablja za posebno davčno osnovo, izdelke ali storitve, ki jasno negativno vplivajo na okolje, ali katere cilj je obremeniti določene dejavnosti, blago ali storitve, da bi bili v njihovo ceno vključeni okoljski stroški ali da bi se proizvajalci in potrošniki usmerili na okolju prijaznejše dejavnosti;“;

„(121a)

‚sanacija‘ pomeni ukrepe okoljskega upravljanja, kot je odstranjevanje ali razstrupljanje onesnaževal ali odvečnih hranil iz tal in vode ali njihovo razstrupljanje, da se odstranijo viri degradacije;

(121b)

‚rehabilitacija‘ pomeni ukrepe okoljskega upravljanja za ponovno vzpostavitev določene ravni delovanja ekosistema na degradiranih območjih, katerih cilj je obnovitev in nadaljnje zagotavljanje ekosistemskih storitev, ne pa biotska raznovrstnost in celovitost določenega naravnega ali polnaravnega referenčnega ekosistema;

(121c)

‚ekosistem‘ pomeni ekosistem, kot je opredeljen v členu 2, točka 13, Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (*27);

(121d)

‚biotska raznovrstnost‘ pomeni biotsko raznovrstnost, kot je opredeljena v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) 2020/852;

„(123a)

‚onesnaževalo‘ pomeni onesnaževalo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 10, Uredbe (EU) 2020/852;

(123b)

‚onesnaževanje‘ pomeni onesnaževanje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 2, Direktive 2010/75/EU;

(123c)

‚sonaravna rešitev‘ pomeni ukrep za zaščito, ohranjanje, obnovo, trajnostno rabo in upravljanje naravnih ali spremenjenih kopenskih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnava socialne, gospodarske in okoljske izzive, hkrati pa zagotavlja blaginjo ljudi, ekosistemske storitve, odpornost in koristi za biotsko raznovrstnost;

(123d)

‚obnova‘ pomeni postopek za podporo okrevanju ekosistema kot način ohranjanja biotske raznovrstnosti in povečanja odpornosti ekosistema, zlasti proti podnebnim spremembam. Obnova ekosistemov vključuje ukrepe, sprejete za izboljšanje stanja ekosistema in ponovno oblikovanje ali ponovno vzpostavitev ekosistema, kadar se je stanje poslabšalo, ter izboljšanje odpornosti ekosistema proti podnebnim spremembam in njegovega prilagajanja podnebnim spremembam;“;

„(124)

‚energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje‘ pomeni učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, kot je opredeljeno v členu 2, točka 41, Direktive 2012/27/EU;“;

„(124a)

‚daljinsko ogrevanje‘ in ‚daljinsko hlajenje‘ pomeni daljinsko ogrevanje ali hlajenje, kot je opredeljeno v členu 2, točka 19, Direktive 2010/31/EU;

(124b)

‚sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja‘ pomenijo objekte za proizvodnjo toplote in/ali hlada, hranilnike toplote in distribucijsko omrežje, ki zajema primarno omrežje (za prenos) in sekundarno omrežje cevovodov za oskrbo potrošnikov s toploto ali hladom. Sklicevanje na daljinsko ogrevanje se razlaga kot sklicevanje na sisteme daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja, odvisno od tega, ali omrežja zagotavljajo toploto ali hlad skupaj ali ločeno;“;

„(126)

‚ponovna uporaba‘ pomeni ponovno uporabo, kot je opredeljena v členu 3, točka 13, Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*28);

(127)

‚priprava za ponovno uporabo‘ pomeni pripravo za ponovno uporabo, kot je opredeljena v členu 3, točka 16, Direktive 2008/98/ES;

(128)

‚recikliranje‘ pomeni recikliranje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 17, Direktive 2008/98/ES;

„(128a)

‚učinkovita raba virov‘ pomeni zmanjšanje količine vložkov, potrebnih za proizvodnjo ene proizvodne enote, ali nadomestitev primarnih vložkov s sekundarnimi;

(128b)

‚odpadek‘ pomeni odpadek, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES;

(128c)

‚odvečna toplota‘ pomeni odvečno toploto, kot je opredeljena v členu 2, točka 9, Direktive (EU) 2018/2001;

(128d)

‚obdelava‘ pomeni obdelavo, kot je opredeljena v členu 3, točka 14, Direktive 2008/98/ES, ter obdelavo drugih proizvodov, materialov ali snovi;

(128e)

‚predelava‘ pomeni predelavo, kot je opredeljena v členu 3, točka 15, Direktive 2008/98/ES, ter predelavo drugih proizvodov, materialov ali snovi;

(128f)

‚odstranjevanje‘ pomeni odstranjevanje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 19, Direktive 2008/98/ES;

(128g)

‚drugi proizvodi, materiali ali snovi‘ pomenijo materiale, proizvode in snovi, ki niso odpadki, vključno s stranskimi proizvodi iz člena 5 Direktive 2008/98/ES, kmetijskimi in gozdarskimi ostanki, odpadno vodo, deževnico in odtekajočo vodo, minerali, hranili, odpadnimi plini iz proizvodnih procesov ter odvečnimi proizvodi, deli in materiali;

(128h)

‚odvečni proizvodi, deli in materiali‘ pomenijo proizvode, dele ali materiale, ki jih imetnik več ne potrebuje ali mu več ne koristijo, vendar so primerni za ponovno uporabo;

(128i)

‚ločeno zbiranje‘ pomeni ločeno zbiranje, kot je opredeljeno v členu 3, točka 11, Direktive 2008/98/ES;”;

„(130)

‚energetska infrastruktura‘ pomeni vso fizično opremo ali obrat, ki je v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami in ki sodi v naslednje kategorije:

Oprema in naprave iz točk (a) do (g), ki so vzpostavljene za enega ali majhno skupino predhodno opredeljenih uporabnikov in prilagojene njihovim potrebam (‚namenska infrastruktura‘), se ne štejejo za energetsko infrastrukturo.

„(130a)

‚operater distribucijskega sistema‘ pomeni operaterja distribucijskega sistema, kot je opredeljen v členu 29, točka 2, Direktive (EU) 2019/944;

(130b)

‚operater prenosnega sistema‘ pomeni operaterja prenosnega sistema, kot je opredeljen v členu 2, točka 35, Direktive (EU) 2019/944;

(130c)

‚shranjevanje električne energije‘ pomeni odložitev končne uporabe električne energije na pozneje, kot je bila proizvedena, ali pretvorbo električne energije v obliko energije, ki jo je mogoče shranjevati, shranjevanje take energije in njeno poznejšo ponovno pretvorbo v električno energijo;

(130d)

‚shranjevanje toplotne energije‘ pomeni odložitev končne uporabe toplotne energije na pozneje, kot je bila proizvedena, ali pretvorbo električne ali toplotne energije v obliko energije, ki jo je mogoče shranjevati, shranjevanje take energije in po potrebi njeno poznejšo pretvorbo ali ponovno pretvorbo v toplotno energijo za končno uporabo (tj. ogrevanje ali hlajenje);“;

„(131)

‚zakonodaja na področju notranjega energetskega trga‘ pomeni Direktivo (EU) 2019/944, Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*32), Uredbo (EU) 2019/943 ter Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (*33);

„(131a)

‚zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida‘ pomeni sklop tehnologij, ki omogočajo zajemanje CO2, izpuščenega iz industrijskih obratov, vključno z emisijami, ki so neločljivo povezane s procesi, ali njegovo zajemanje neposredno iz zunanjega zraka, prevoz na kraj shranjevanja in vbrizganje v primerne podzemne geološke formacije za trajno shranjevanje;

(131b)

‚zajemanje in uporaba ogljikovega dioksida‘ pomeni sklop tehnologij, ki omogočajo zajemanje CO2, izpuščenega iz industrijskih obratov, vključno z emisijami, ki so neločljivo povezane s procesi, ali njegovo zajemanje neposredno iz zunanjega zraka in prevoz na kraj porabe ali uporabe CO2 za njegovo popolno uporabo;“;

„(137)

‚širokopasovna infrastruktura‘ pomeni širokopasovno omrežje brez aktivne komponente in zajema fizično infrastrukturo, vključno z vodi, stebri, drogovi, stolpi, temnimi optičnimi vlakni, omaricami in kabli (vključno s temnimi optičnimi vlakni in bakrenimi kabli);“;

„(137a)

‚zaledno omrežje‘ pomeni del širokopasovnega omrežja, ki povezuje dostopovno omrežje s hrbteničnim omrežjem in ne zagotavlja neposrednega dostopa končnim uporabnikom. Je del omrežja, kjer se združi promet končnih uporabnikov;

(137b)

‚hrbtenično omrežje‘ pomeni jedrno omrežje, ki povezuje zaledna omrežja z različnih območij ali regij;

(137c)

‚dostopovno omrežje‘ pomeni segment širokopasovnega omrežja, ki povezuje zaledno omrežje s prostori ali napravami končnih uporabnikov;“;

„(139)

‚veleprodajni dostop‘ pomeni dostop, ki operatorju omogoča uporabo zmogljivosti drugega operaterja. Veleprodajni dostop na podlagi tekočega tehnološkega razvoja vključuje vsaj naslednje dostopovne izdelke: (i) za omrežja FTTx: dostop do širokopasovne infrastrukture, razvezani dostop in dostop z bitnim tokom; (ii) za kabelska omrežja: dostop do širokopasovne infrastrukture in dostop do aktivnih storitev; (iii) za fiksna brezžična omrežja: dostop do širokopasovne infrastrukture in dostop do aktivnih storitev; (iv) za mobilna omrežja: dostop do širokopasovne infrastrukture in dostop do aktivnih storitev (vsaj gostovanja); (v) za satelitske platforme: dostop do aktivnih storitev; (vi) za zaledna omrežja: dostop do širokopasovne infrastrukture in dostop do aktivnih storitev;“;

„(139a)

‚prostori s priključkom‘ pomenijo prostore končnih uporabnikov, v katerih lahko operater na zahtevo končnih uporabnikov v štirih tednih od datuma zahteve zagotavlja širokopasovne storitve (ne glede na to, ali so ti prostori že povezani z omrežjem ali ne). Cena, ki se zaračuna za zagotavljanje širokopasovnih storitev v prostorih končnih uporabnikov, v tem primeru ne sme presegati običajnih priključnin, kar pomeni, da ne sme vključevati nobenih dodatnih ali izrednih stroškov v primerjavi z običajno poslovno prakso, v nobenem primeru pa ne sme presegati običajne cene v zadevni državi članici. To ceno mora določiti pristojni nacionalni organ;“;

„(139d)

‚čas največje obremenjenosti‘ pomeni čas dneva, ki običajno traja eno uro in v katerem je obremenitev omrežja običajno največja;

(139e)

‚razmere največje obremenjenosti‘ pomenijo razmere, v katerih naj bi omrežje delovalo med največjo obremenjenostjo;

(139f)

‚ustrezen časovni okvir‘ pomeni časovni okvir, ki se uporablja za preverjanje načrtovanih zasebnih naložb in sovpada s časovnim okvirom, ki je po oceni države članice potreben za izgradnjo načrtovanega omrežja, financiranega z državnimi sredstvi, ki se začne z objavo javnega posvetovanja o načrtovanem državnem ukrepu in traja do začetka delovanja omrežja (tj. do začetka zagotavljanja veleprodajnih in/ali maloprodajnih storitev na omrežju, financiranem z državnimi sredstvi). Ustrezno časovno obdobje ne sme biti krajše od dveh let;“;

„(157)

‚pristaniška infrastruktura‘ pomeni infrastrukturo in objekte, namenjene zagotavljanju pristaniških storitev, povezanih s prevozom, na primer priveze za privezovanje ladij, privezne zidove, pomole in plavajoče pontonske zapore na območjih plimovanja, notranje luke, zasipe in melioracijo zemljišč, infrastrukturo za zbiranje ladijskih odpadkov in ostankov tovora ter polnilno in oskrbovalno infrastrukturo v pristaniščih, ki oskrbuje vozila, mobilno terminalsko opremo in mobilno opremo za zemeljsko oskrbo z električno energijo, vodikom, amoniakom in metanolom;“;

„(a)

regionalna pomoč za naložbe: za naložbo, katere upravičeni stroški znašajo 110 milijonov EUR ali več, zneski pomoči na podjetje in na naložbeni projekt, kot so določeni spodaj:

(b)

regionalna pomoč za razvoj mestnih območij: 22 milijonov EUR, kot je določeno v členu 16(3);

(c)

pomoč za naložbe za MSP: 8,25 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(d)

pomoč za svetovanje v korist MSP: 2,2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(e)

pomoč za MSP za udeležbo na sejmih: 2,2 milijona EUR letno na podjetje;“;

„(ea)

pomoč za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz člena 19c: 200 000 EUR na koledarsko leto na upravičenca. Za mikropodjetja, dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, ta omejitev znaša 25 000 EUR na koledarsko leto na upravičenca, za mikropodjetja, dejavna v sektorjih ribištva in akvakulture, pa 30 000 EUR na koledarsko leto na upravičenca;

(eb)

pomoč za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz člena 19d za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini: 2 milijona EUR na koledarsko leto na upravičenca. Za MSP, dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, ta omejitev znaša 250 000 EUR na koledarsko leto na upravičenca, za MSP, dejavna v sektorjih ribištva in akvakulture, pa 300 000 EUR na koledarsko leto na upravičenca. Pomoč, dodeljena podjetjem, dejavnim v predelavi in trženju kmetijskih pridelkov, je pogojena s tem, da se delno ali v celoti ne prenese na primarne proizvajalce;“;

„(f)

pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih evropskega teritorialnega sodelovanja: pomoč na podlagi člena 20: 2,2 milijona EUR na podjetje in na projekt; pomoč na podlagi člena 20a: zneski iz člena 20a(2) na podjetje in na projekt;

(g)

pomoč za financiranje tveganja: 16,5 milijona EUR na upravičeno podjetje, kot je določeno v členih 21(8) in 21a(2);

(h)

pomoč za novoustanovljena podjetja: zneski na podjetje, določeni v členu 22(3), (4), (5) in (7);

(i)

pomoč za raziskave in razvoj:

(j)

pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture: 35 milijonov EUR na infrastrukturo;

(ja)

pomoč za naložbe v preskusne in eksperimentalne infrastrukture: 25 milijonov EUR na infrastrukturo;

(k)

pomoč za inovacijske grozde: 10 milijonov EUR na grozd;

(l)

pomoč za inovacije za MSP: 10 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(m)

pomoč za procesne in organizacijske inovacije: 12,5 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(n)

pomoč za usposabljanje: 3 milijone EUR na projekt usposabljanja;

(o)

pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev: 5,5 milijona EUR letno na podjetje;

(p)

pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač: 11 milijonov EUR letno na podjetje;

(q)

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev: 11 milijonov EUR letno na podjetje;

(r)

pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce: 5,5 milijona EUR letno na podjetje;

(s)

pomoč za naložbe v varstvo okolja, razen če ni določeno drugače: 30 milijonov EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(sa)

pomoč za namensko infrastrukturo in skladiščenje iz člena 36(4): 25 milijonov EUR na projekt;“;

„(sb)

pomoč za naložbe v polnilno ali oskrbovalno infrastrukturo iz člena 36a(1) in (2): 30 milijonov EUR na podjetje in na projekt ter, v primeru shem, povprečni letni proračun v višini 300 milijonov EUR;

(sc)

pomoč za naložbe v kombinirano izboljšanje energijske in okoljske uspešnosti stavb iz členov 38a(7) in 39(2a): 30 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(sd)

pomoč za spodbujanje pogodbenega zagotavljanja prihranka energije iz člena 38b: 30 milijonov EUR nominalnega zneska skupnega neizplačanega financiranja na upravičenca;

(se)

pomoč za naložbe v projekte energijske učinkovitosti v stavbah v obliki finančnih instrumentov: zneski iz člena 39(5);

(sf)

pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov ali dajatev iz člena 44a: 50 milijonov EUR letno na shemo;“;

„(v)

pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov iz člena 42 ter pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in obnovljivega vodika pri manjših projektih in v skupnostih na področju energije iz obnovljivih virov iz člena 43: 30 milijonov EUR na podjetje in na projekt; vsota proračunov vseh shem iz člena 42 in vsota proračunov vseh shem iz člena 43 ne bi smela presegati 300 milijonov EUR na leto;

(w)

pomoč za sisteme daljinskega ogrevanja in/ali hlajenja iz člena 46: 50 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(x)

pomoč za energetsko infrastrukturo iz člena 48: 70 milijonov EUR na podjetje in na projekt;

(y)

pomoč za izgradnjo fiksnih širokopasovnih omrežij, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev: 100 milijonov EUR skupnih stroškov na projekt; pri pomoči za fiksna širokopasovna omrežja, dodeljeni v obliki finančnega instrumenta, nominalni znesek skupnega financiranja, ki se zagotovi končnemu upravičencu na projekt, ne sme presegati 150 milijonov EUR;“;