(1)

V skladu s členom 43 Uredbe (EU) 2022/2065 mora Komisija ponudnikom zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zaračunati letne pristojbine za nadzor, katerih skupni znesek naj bi pokril vse ocenjene stroške, ki jih ima Komisija v zvezi z nadzornimi nalogami na podlagi navedene uredbe, kot jih je mogoče vnaprej razumno določiti.

(2)

Ocenjene stroške za pristojbine za nadzor, zaračunane v letu n, bi bilo treba določiti ob upoštevanju vseh človeških virov, ki jih bo Komisija zaposlila v letu n+1 za izvajanje nalog iz člena 43(2) Uredbe (EU) 2022/2065, vključno z uradniki, začasnimi in pogodbenimi uslužbenci ter napotenimi nacionalnimi strokovnjaki. Glede na to, da se ocena nanaša na prihodnje stroške, bi morala temeljiti na povprečnih stroških, izraženih v ekvivalentu polnega delovnega časa, povečanih za povprečne veljavne prispevke za socialno varnost in odhodke iz poslovanja, povezane s temi človeškimi viri. V teh odhodkih iz poslovanja bi zato morali biti vključeni povprečni stroški, ki nastanejo z namenom gostovanja in omogočanja dela v informacijski in fizični infrastrukturi Komisije, v ekvivalentu polnega delovnega časa osebja, npr. kakor redno določajo službe Komisije v okviru izračuna povprečnih stroškov osebja za namene ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga.

(3)

Poleg zgoraj navedenih stroškov za človeške vire mora Komisija oceniti tudi druge operativne in upravne odhodke, ki so izrecno povezani z opravljanjem nalog iz člena 43(2) Uredbe (EU) 2022/2065, kot so študije, zaposlovanje strokovnjakov, ankete, misije, organizacija sestankov ali razvoj ali uporaba posebne programske opreme ali orodij ali storitev IT. Poleg tega bi bilo treba pri letni oceni skupnega zneska stroškov upoštevati razliko med ocenjenimi stroški in stroški, ki so nastali v prejšnjem letu, kot izhajajo iz letnega poročila, ki ga sprejme Komisija.

(4)

Skupni znesek stroškov, ki jih letno oceni Komisija, bi morali kriti ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov s pristojbinami za nadzor, zaračunanimi v zvezi z določenimi storitvami, za katere se v vsakem koledarskem letu plača pristojbina za nadzor. Za zagotovitev skladnosti s sklepi o določitvi v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2022/2065 bi bilo treba pojem „ponudnik določene storitve ali storitev“ opredeliti z navedbo naslovnika ali naslovnikov, na katere se nanaša(jo) sklep(i) o določitvi v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2022/2065. Kadar je sklep, sprejet v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) 2022/2065, naslovljen na več kot eno pravno osebo, bi morali biti vsi naslovniki tega sklepa solidarno odgovorni za plačilo pristojbine za nadzor v zvezi s to storitvijo oziroma temi storitvami.

(5)

Storitve, ki jih je treba upoštevati v danem letu n, bi morale vključevati tiste, za katere na začetku leta že veljajo obveznosti, ki se uporabljajo za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, ter tiste, za katere bo v navedenem koledarskem letu začel veljati sklep o določitvi ali sklep o razveljavitvi določitve, ob upoštevanju, da bodo sklepi obeh kategorij začeli veljati štiri mesece po uradnem obvestilu ponudniku v skladu s členom 33(6) Uredbe (EU) 2022/2065. Ta rok bi bilo treba izračunati v skladu s splošnimi pravili iz Uredbe (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta (2) o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov.

(6)

Komisija bi morala skupni znesek pristojbine za nadzor, ki se vsako leto zaračuna vsakemu ponudniku, določiti tako, da najprej določi osnovni znesek na določeno storitev. Osnovni znesek na storitev bi bilo treba izračunati tako, da se skupni letni stroški, ocenjeni za leto n+1, delijo z vsemi določenimi storitvami, obračunanimi v letu n. Za določitev osnovnega zneska bi bilo treba upoštevati število dni določitve v letu n. Da bi poleg tega zagotovili sorazmernost posameznih pristojbin za nadzor z navedbo velikosti določene storitve, ki izhaja iz števila povprečnih mesečnih aktivnih prejemnikov v Uniji, bi morala Komisija osnovni znesek prilagoditi s koeficientom, sorazmernim s številom aktivnih prejemnikov, ki izhaja iz razpoložljivih informacij.

(7)

V skladu s členom 43(5) Uredbe (EU) 2022/2065 noben ponudnik določene storitve ali storitev ne plača skupnega zneska pristojbine za nadzor, ki bi presegal njegovo gospodarsko zmogljivost, tj. ki bi presegal 0,05 % njegovega letnega svetovnega neto dohodka. Sklicevanje na neto dohodek, ki vključuje skupne prihodke, zmanjšane za ponudnikove stroške, bi moralo zagotoviti, da bo upoštevana plačilna sposobnost ponudnika, tudi v primeru ponudnikov, ki ustvarjajo izgubo. Za določitev take omejitve v skladu z veljavnimi standardi računovodskega poročanja bi se bilo treba sklicevati na pojem skupnega svetovnega dobička v predhodnem poslovnem letu, ki se določi na podlagi ponudnikovih najboljših razpoložljivih podatkov, ki izhajajo iz računovodskih izkazov, posredovanih Komisiji. Zato bi se bilo treba sklicevati na mednarodne standarde računovodskega poročanja, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), če jih uporablja zadevni ponudnik, ali namesto tega na standarde računovodskega poročanja, pripravljene v skladu z zahtevami glede poročanja v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Kadar se za zadevnega ponudnika ne uporabljajo niti mednarodni standardi računovodskega poročanja niti Direktiva 2013/34/EU, bi se bilo treba sklicevati na kateri koli drug sprejemljiv standard poročanja tretje države, ki se uporablja za takega ponudnika, npr. standard poročanja tretje države, ki se šteje za enakovrednega mednarodnim standardom računovodskega poročanja, ali kateri koli drugi standard poročanja tretje države, ki se lahko šteje za splošno sprejemljivega za namene katere koli druge zakonodaje Unije. Če ima ponudnik konsolidirane računovodske izkaze, njegovo gospodarsko sposobnost za plačilo pristojbine za nadzor najbolje odraža konsolidirani svetovni dobiček skupine, ki ji ta ponudnik pripada, saj ima ta ponudnik na voljo finančna sredstva za kritje skupnega zneska pristojbine, ki se zaračuna za vsako določeno storitev ali vse določene storitve, ki jih opravlja navedeni ponudnik.

(8)

Če osnovni znesek, ki se zaračuna določenemu ponudniku, ali vsota ustreznih osnovnih zneskov, kadar zadevni ponudnik zagotavlja več kot eno določeno storitev, presega najvišjo skupno mejno vrednost, bi bilo treba končno pristojbino za nadzor, ki se zaračuna temu ponudniku, ustrezno znižati. Za zagotovitev, da se skupni letni stroški v vsakem primeru plačajo s pristojbinami za nadzor, ki se zaračunavajo za vse določene storitve, bi morali preostali znesek, ki se ponudnikom ne zaračuna zaradi uporabe najvišje skupne mejne vrednosti, kriti preostali ponudniki pod mejo, sorazmerno z osnovno formulo za razporeditev. Razporejanje preostalih zneskov med druge ponudnike določenih storitev bi se moralo po uporabi najvišje skupne mejne vrednosti nadaljevati, dokler ne ostane noben preostali znesek.

(9)

V skladu s členom 43(3) Uredbe (EU) 2022/2065 Komisija vsako leto sprejme posamezne izvedbene akte, v katerih določi posamezni znesek pristojbine za nadzor, ki se zaračuna vsakemu ponudniku za določeno storitev ali storitve, za katere velja obveznost plačila pristojbine za nadzor v navedenem koledarskem letu. Letni postopek za zaračunavanje pristojbine bi zato moral biti organiziran tako, da se navedeni izvedbeni akti sprejmejo, potem ko se določijo skupni letni stroški, ki bodo podlaga za izračun skupnega zneska pristojbin za nadzor, ki se zaračunajo, kot je navedeno v pripravljalnem dokumentu Komisije, priloženem osnutku proračuna v skladu s členom 41(8) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. Poleg tega se lahko posamezni izvedbeni akti sprejmejo šele po določenem datumu, ko je mogoče ugotoviti število in obseg določenih storitev, za katere se zaračunavajo pristojbine za nadzor. V postopku bi bilo treba upoštevati tudi ekonomsko zmogljivost v smislu dobička zadevnih ponudnikov, ugotovljeno na podlagi informacij, ki jih posreduje zadevni ponudnik. Poleg tega bi bilo treba zadevnemu ponudniku pred sprejetjem kakršnega koli izvedbenega sklepa Komisije sporočiti začasni znesek pristojbine, ki se zaračuna, da bo imel možnost predložiti pripombe, ki bodo upoštevane pri končni določitvi pristojbine za nadzor. Komisija bi morala po preučitvi predloženih pripomb sprejeti ustrezen izvedbeni akt, v katerem bi določila posamezno pristojbino za nadzor za plačilo kot terjatev v skladu s členom 98 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki zapade v plačilo ob koncu istega koledarskega leta, tako da so na razpolago viri, ki so potrebni za kritje stroškov, ocenjenih za naslednje leto.

(10)

Če znesek ni plačan v roku, določenem v izvedbenih aktih, bi morala slediti izterjava neplačanega zneska skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri Evropske centralne banke za refinanciranje, povečani za 3,5 %, v skladu s členom 99(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(11)

Za zagotovitev odgovornosti in preglednosti nastalih stroškov in prihodkov, ki jih Komisija zbere za nadzorne naloge, opravljene v skladu z Uredbo (EU) 2022/2065, bi morala Komisija o njih letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu ter to poročilo javno objaviti na svojem spletnem mestu. Da bi zagotovili skladnost med oceno stroškov in posebnimi stroški nadzora, ki so dejansko nastali v navedenem letu, bi bilo treba poleg tega v poročilu izrecno primerjati ustrezne zneske na podlagi dejansko izvršenih plačil v zadevnem obdobju za vsako zadevno kategorijo stroškov iz člena 43(2) Uredbe (EU) 2022/2065 ter vse obveznosti glede odhodkov, prevzete v navedenem letu, tudi na podlagi morebitne sodne odločbe, izdane v navedenem letu. Razlika med ocenjenim zneskom in dejansko nastalimi stroški ne bi smela vplivati na znesek pristojbin za nadzor, zaračunanih za zadevno leto, treba pa bi jo bilo upoštevati pri naslednji oceni, in sicer z odštetjem morebitnega presežka od skupnih stroškov, ocenjenih za leto n+2, ali s prištetjem morebitnega primanjkljaja k skupnim stroškom, ocenjenim za leto n+2.

(12)

Pri oceni stroškov bi bilo treba ugotoviti stroške, ki naj bi nastali v naslednjem koledarskem letu, da bi zagotovili, da bodo Komisiji vnaprej na voljo zadostna sredstva. V obdobju od začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2065 do 1. januarja 2024 bo Komisija že imela ali načrtovala stroške v skladu s členom 43(2) Uredbe (EU) 2022/2065, ki jih ni bilo mogoče pokriti z nobeno prejšnjo pristojbino za nadzor, zato jih je bilo treba na splošno kriti z drugimi odobritvami iz proračuna Unije, ki je bil izglasovan za leto 2023. Zato bi se za določitev skupnih pristojbin, ki se zaračunajo v letu 2023, k stroškom, ocenjenim za leto 2024, lahko prišteli le stroški, ki niso že kriti z obstoječimi odobritvami v splošnem proračunu Unije za leto 2023, v skladu z informacijami iz pregleda, priloženega oceni. V skladu s tem bi bilo treba za določitev presežka ali primanjkljaja, ki se upošteva pri naslednji oceni, v prvem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu upoštevati le stroške, nastale v letu 2022 od začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2065 in v letu 2023, ki še niso bili kriti z obstoječimi odobritvami –