(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa, da laboratorijske analize, preskuse in diagnosticiranje vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, izvajajo uradni laboratoriji, ki so jih kot take določili pristojni organi držav članic.

(2)

V skladu s členom 37(4)(e) Uredbe (EU) 2017/625 morajo uradni laboratoriji med drugim izpolnjevati nekatera akreditacijska merila, ki temeljijo na mednarodnih standardih. Člen 37(5) določa, da obseg te akreditacije vključuje laboratorijske analitske, preskusne ali diagnostične metode, ki se morajo uporabljati med uradnimi laboratorijskimi dejavnostmi.

(3)

Namen obveznosti akreditacije laboratorijev in metod je zagotoviti usposobljenost uradnih laboratorijev za pridobivanje zanesljivih in ponovljivih rezultatov kot podlago za usklajen uradni nadzor in druge uradne dejavnosti v Uniji.

(4)

Hkrati pa postopek akreditacije zahteva veliko časa in sredstev.

(5)

Člen 41 Uredbe (EU) 2017/625 Komisijo zato pooblašča za sprejetje delegiranih aktov, v katerih se opredelijo, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi kot uradne laboratorije določijo laboratorije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 37(4)(e) navedene uredbe v zvezi z vsemi metodami, ki jih uporabljajo za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti. Taki laboratoriji se lahko določijo v skladu s pogoji, določenimi v navedenem pooblastilu, če izpolnjujejo merila iz člena 41(a) in (b) Uredbe (EU) 2017/625.

(6)

Na področju zdravja rastlin, materialov, namenjenih za stik z živili, aditivov za živila, encimov za živila, arom in krmnih dodatkov so potrebna nadaljnja prizadevanja za dokončanje postopka akreditacije. Povezane naloge so zapletene, saj potencialno število snovi, ki jih je treba preveriti v danem matriksu ali različnih kombinacijah matriksa/analita, pomeni širok razpon in veliko število preskusnih metod. Akreditacija vseh možnih kombinacij pomeni nesorazmerno breme v smislu časa in virov za laboratorije na teh področjih.

(7)

Pristojni organi bi zato morali imeti možnost, da kot uradne laboratorije določijo tiste laboratorije, ki niso akreditirani za vse metode, ki jih uporabljajo za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, če imajo ti laboratoriji vzpostavljeno shemo zagotavljanja kakovosti in uporabljajo metode, za katere so značilna ustrezna merila iz Priloge III k Uredbi (EU) 2017/625 in tudi načini uporabe navedenih meril.

(8)

Na področju zdravja rastlin bi morali imeti pristojni organi možnost, da kot uradne laboratorije določijo tiste laboratorije, ki želijo uporabljati metodo, za katero nimajo akreditacije, in ki so že akreditirani za vsaj eno metodo za uporabo na škodljivem organizmu iz iste skupine organizmov, in sicer na ogorčicah, bakterijah, glivah in oomicetah, virusih, viroidih in fitoplazmah, žuželkah in pršicah, kot škodljivi organizem, za katerega se uporablja neakreditirana metoda.

(9)

V skladu s členom 167(2) Uredbe (EU) 2017/625 se bosta na področju zdravja rastlin od 29. aprila 2022 uporabljala člen 37(4)(e) in člen 37(5) navedene uredbe. Kar zadeva določitev uradnih laboratorijev na področju zdravja rastlin, bi se zato morala tudi ta uredba uporabljati od 29. aprila 2022 –

(a)

imajo ti laboratoriji vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki zagotavlja, da se z uporabo laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod zunaj obsega njihove akreditacije pridobijo zanesljivi rezultati, in

(b)

so za neakreditirane metode, ki jih uporabljajo navedeni laboratoriji, značilna ustrezna merila za področja, zajeta v tem členu, določena v Prilogi III k Uredbi (EU) 2017/625.

(a)

imajo ti laboratoriji vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki zagotavlja, da se z uporabo laboratorijskih analitskih, preskusnih ali diagnostičnih metod zunaj obsega njihove akreditacije pridobijo zanesljivi rezultati;

(b)

so za neakreditirane metode, ki jih uporabljajo navedeni laboratoriji, značilna ustrezna merila za področje zdravja rastlin iz Priloge III k Uredbi (EU) 2017/625, in

(c)

je laboratorij že akreditiran za vsaj eno od metod iz kategorij v Prilogi za uporabo na škodljivem organizmu iz iste skupine organizmov kot škodljivi organizem, za katerega se uporablja neakreditirana metoda.