Back to EUR-Lex homepage

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search
You are here

Document 32021R0025

Uredba Komisije (EU) 2021/25 z dne 13. januarja 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 39 in mednarodnih standardov računovodskega poročanja 4, 7, 9 in 16 (Besedilo velja za EGP)

C/2021/16

UL L 11, 14.1.2021, p. 7–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 15/10/2023; implicitno zavrnjeno 32023R1803

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/25/oj

Date of document:
13/01/2021; Datum sprejetja
Date of effect:
01/01/2021; uporaba glej člen 2
Date of effect:
03/02/2021; začetek veljavnosti datum objave +20 glej člen 3
Deadline:
01/01/2021; najpozneje do glej člen 2
Date of end of validity:
15/10/2023; implicitno zavrnjeno 32023R1803
Author:
Evropska komisija, Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov
Responsible body:
FISMA
Form:
Uredba
Additional information:
velja za EGP
Treaty:
Pogodba o delovanju Evropske unije
Legal basis:
Link
Link
Link
Select all documents mentioning this document
Modifies:
Relation Act Comment Subdivision concerned From To
Modifies 32008R1126 sprememba priloga
Modified by:
Relation Act Comment Subdivision concerned From To
Corrected by 32021R0025R(01) (SK)
Implicitly repealed by 32023R1803 16/10/2023
Instruments cited:
Link

14.1.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 11/7

UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/25

z dne 13. januarja 2021

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 39 in mednarodnih standardov računovodskega poročanja 4, 7, 9 in 16

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali na dan 15. oktobra 2008.

(2)

Odbor za finančno stabilnost je 22. julija 2014 objavil poročilo z naslovom „Reforming Major Interest Rate Benchmarks“ (reforma najpomembnejših referenčnih obrestnih mer), v katerem so bila navedena priporočila za okrepitev obstoječih referenčnih vrednosti in drugih potencialnih referenčnih obrestnih mer, ki temeljijo na medbančnih trgih, ter za razvoj alternativnih referenčnih obrestnih mer, ki so skoraj brez tveganja.

(3)

Z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil uveden skupen okvir za zagotavljanje točnosti in celovitosti indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti pri finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov v Uniji.

(4)

Z Uredbo Komisije (EU) 2020/34 (4) so določene začasne in omejene izjeme od zahtev za obračunavanje varovanja pred tveganjem iz Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje ter Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9 Finančni instrumenti, da bi se obravnavale posledice za finančno poročanje, ki jih prinaša reforma referenčnih obrestnih mer v obdobju pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere.

(5)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde je 27. avgusta 2020 objavil reformo referenčnih obrestnih mer – 2. faza – spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16, da bi obravnaval posledice za finančno poročanje, ki jih prinaša dejanska zamenjava obstoječih referenčnih obrestnih mer z alternativnimi referenčnimi obrestnimi merami.

(6)

S temi spremembami se zagotovi posebna računovodska obravnava, da se spremembe vrednosti finančnih instrumentov ali najemnih pogodb, do katerih pride zaradi zamenjave referenčne obrestne mere, razporedijo skozi čas, kar preprečuje nenaden vpliv na dobiček ali izgubo, in se prepreči nepotrebna prekinitev razmerij varovanja pred tveganjem zaradi zamenjave referenčne obrestne mere.

(7)

Komisija je po posvetovanju z Evropsko svetovalno skupino za računovodsko poročanje sklenila, da spremembe MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje, MSRP 4 Zavarovalne pogodbe, MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja, MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP 16 Najemi izpolnjujejo merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(8)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(a)

Mednarodni računovodski standard (MRS) 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi;

(b)

Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 4 Zavarovalne pogodbe se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi;

(c)

MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi;

(d)

MSRP 9 Finančni instrumenti se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi;

(e)

MSRP 16 Najemi se spremeni, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz člena 1 najpozneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2021 ali po tem datumu.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. januarja 2021

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1)  UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 320, 29.11.2008, str. 1).

(3)  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (EU) 2020/34 z dne 15. januarja 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 39 in mednarodnih standardov računovodskega poročanja 7 in 9 (UL L 12, 16.1.2020, str. 5).

PRILOGA

Reforma referenčnih obrestnih mer – 2. faza

Spremembe MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16

Spremembe MSRP 9 Finančni instrumenti

Dodajo se 5.4.5.–5.4.9. člen, 6.8.13., 6.9.1.–6.9.13. člen, 7.1.9. in 7.2.43.–7.2.46. člen. Pred 6.9.1. členom se doda naslov, pred 5.4.5., 6.9.7., 6.9.9., 6.9.11. in 7.2.43. členom pa se dodajo podnaslovi.

5.4   MERJENJE PO ODPLAČNI VREDNOSTI

...

Spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov zaradi reforme referenčnih obrestnih mer

5.4.5

 Podjetje uporabi 5.4.6.–5.4.9. člen za finančno sredstvo ali finančno obveznost, če in samo če se osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov tega finančnega sredstva ali finančne obveznosti spremeni zaradi reforme referenčnih obrestnih mer. V ta namen se izraz „reforma referenčnih obrestnih mer“ nanaša na reformo referenčnih obrestnih mer na ravni celotnega trga, kot je opisana v 6.8.2. členu.

5.4.6

 Osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali finančne obveznosti se lahko spremeni:

(a)

s spremembo pogodbenih pogojev, določenih ob začetnem pripoznanju finančnega instrumenta (pogodbeni pogoji se na primer spremenijo tako, da se uporabljene referenčne obrestne mere nadomestijo z alternativno referenčno obrestno mero);

(b)

na način, ki se ni upošteval – ali predvidel – v pogodbenih pogojih ob začetnem pripoznanju finančnega instrumenta, brez spremembe pogodbenih pogojev (na primer metoda za izračun referenčne obrestne mere se spremeni brez spremembe pogodbenih pogojev); in/ali

(c)

zaradi aktiviranja obstoječega pogodbenega pogoja (na primer sproži se obstoječa določba o nadomestitvi).

5.4.7

 Podjetje mora kot praktično rešitev uporabiti B5.4.5. člen za obračunavanje spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali finančne obveznosti, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Ta praktična rešitev se uporablja samo za takšne spremembe in le, če spremembo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer (glej tudi 5.4.9. člen). V ta namen reforma referenčnih obrestnih mer zahteva spremembo osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, če in samo če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

sprememba je potrebna kot neposredna posledica reforme referenčnih obrestnih mer ter

(b)

nova osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov je ekonomsko enakovredna predhodni osnovi (tj. osnovi neposredno pred spremembo).

5.4.8

 Primeri sprememb, ki privedejo do nove osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, ki je ekonomsko enakovredna predhodni osnovi (tj. osnovi neposredno pred spremembo), so:

(a)

nadomestitev obstoječe referenčne obrestne mere, ki se uporablja za določitev pogodbenih denarnih tokov finančnega sredstva ali finančne obveznosti, z alternativno referenčno obrestno mero – ali izvedba take reforme referenčnih obrestnih mer s spremembo metode, ki se uporablja za izračun referenčne obrestne mere – z dodatkom fiksnega razmika, ki je potreben za izravnavo razlike v osnovi med obstoječo referenčno obrestno mero in alternativno referenčno obrestno mero;

(b)

spremembe roka za ponovno določitev, datumov ponovne določitve ali števila dni med datumi izplačila kuponov, da se izvede reforma referenčnih obrestnih mer; ter

(c)

dodatek določbe o nadomestitvi med pogodbene pogoje finančnega sredstva ali finančne obveznosti, da se omogoči izvajanje katere koli spremembe, opisane v točkah (a) in (b).

5.4.9

 Če se izvedejo spremembe finančnega sredstva ali finančne obveznosti poleg sprememb osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, mora podjetje najprej uporabiti praktično rešitev iz 5.4.7. člena za spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Podjetje mora nato za vse dodatne spremembe, za katere se praktična rešitev ne uporablja, upoštevati veljavne zahteve iz tega standarda. Če dodatna sprememba ne povzroči odprave pripoznanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti, mora podjetje za to dodatno spremembo uporabiti 5.4.3. oziroma B5.4.6. člen. Če dodatna sprememba povzroči odpravo pripoznanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti, mora podjetje uporabiti zahteve za odpravo pripoznanja.

...

6.8   ZAČASNE IZJEME PRI UPORABI POSEBNIH ZAHTEV GLEDE OBRAČUNAVANJA VAROVANJA PRED TVEGANJEM

Prenehanje uporabe

...

6.8.13

 Podjetje mora prenehati uporabljati za naprej 6.8.7. in 6.8.8. člen ob zgodnejšem od naslednjih dogodkov:

(a)

kadar se spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, izvedejo na nepogodbeno določeni sestavini tveganja z uporabo 6.9.1. člena, ali

(b)

kadar se prekine razmerje varovanja pred tveganjem, v katerem je določena nepogodbeno določena sestavina tveganja.

6.9   DODATNE ZAČASNE IZJEME, KI IZHAJAJO IZ REFORME REFERENČNIH OBRESTNIH MER

6.9.1

 Ker in ko se zahteve iz 6.8.4.–6.8.8. člena prenehajo uporabljati za razmerje varovanja pred tveganjem (glej 6.8.9.–6.8.13. člen), mora podjetje spremeniti uradno določitev tega razmerja varovanja pred tveganjem, kot je bilo predhodno dokumentirano, da odraža spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, tj. spremembe so skladne z zahtevami iz 5.4.6.–5.4.8. člena. V tem okviru se določitev varovanja pred tveganjem spremeni samo za izvedbo ene ali več naslednjih sprememb:

(a)

določitev alternativne referenčne obrestne mere (določene pogodbeno ali nepogodbeno) za varovano tveganje;

(b)

sprememba opisa pred tveganjem varovane postavke, vključno z opisom določenega dela denarnih tokov ali poštene vrednosti, ki se varuje pred tveganjem; ali

(c)

sprememba opisa instrumenta za varovanje pred tveganjem.

6.9.2

 Podjetje mora uporabiti tudi zahtevo iz 6.9.1. (c) člena, če so izpolnjeni ti trije pogoji:

(a)

podjetje izvede spremembo, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, pri čemer uporabi drugačen pristop, kot je sprememba osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov instrumenta za varovanje pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.6. členu);

(b)

pripoznanje prvotnega instrumenta za varovanje pred tveganjem se ne odpravi; ter

(c)

izbrani pristop je ekonomsko enakovreden spremembi osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov prvotnega instrumenta za zavarovanje pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.7. in 5.4.8. členu).

6.9.3

 Zahteve iz 6.8.4.–6.8.8. člena se lahko prenehajo uporabljati v različnih trenutkih. Zato se pri uporabi 6.9.1. člena od podjetja lahko zahteva, da spremeni uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem v različnih trenutkih, ali pa se lahko od njega zahteva, da spremeni uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem več kot enkrat. Kadar in samo kadar se izvede takšna sprememba določitve varovanja pred tveganjem, mora podjetje ustrezno uporabiti 6.9.7.–6.9.12. člen. Podjetje mora uporabiti tudi 6.5.8. člen (za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem) ali 6.5.11. člen (za varovanje denarnih tokov pred tveganjem), da utemelji vse spremembe poštene vrednosti pred tveganjem varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem.

6.9.4

 Podjetje mora spremeniti razmerje varovanja pred tveganjem, kot se zahteva v 6.9.1. členu, do konca poročevalskega obdobja, med katerim se izvede sprememba varovanega tveganja, pred tveganjem varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Da bi se izognili dvomom, taka sprememba uradne določitve razmerja varovanja pred tveganjem ni niti prenehanje razmerja varovanja pred tveganjem niti določitev novega razmerja varovanja pred tveganjem.

6.9.5

 Če pride do dodatnih sprememb poleg sprememb, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer za finančno sredstvo ali finančno obveznost, določeno v razmerju varovanja pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.6.–5.4.8. členu), ali za določitev razmerja varovanja pred tveganjem (kot se zahteva v 6.9.1. členu), mora podjetje najprej uporabiti veljavne zahteve iz tega standarda, da ugotovi, ali te dodatne spremembe povzročijo prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem. Če dodatne spremembe ne povzročijo prenehanja obračunavanja varovanja pred tveganjem, mora podjetje spremeniti uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem, kot je določeno v 6.9.1. členu.

6.9.6

 6.9.7.–6.9.13. člen določajo izjeme za zahteve, ki so določene samo v teh členih. Podjetje mora uporabiti vse druge zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda, vključno z merili ustreznosti iz 6.4.1. člena, za razmerja varovanja pred tveganjem, na katera je neposredno vplivala reforma referenčnih obrestnih mer.

Obračunavanje razmerij varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje

Varovanje denarnih tokov

6.9.7

 Za namen uporabe 6.5.11. člena se mora v trenutku, ko podjetje spremeni opis pred tveganjem varovane postavke, kot je zahtevano v 6.9.1.(b) členu, šteti, da znesek, akumuliran v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem, temelji na alternativni referenčni obrestni meri, po kateri se določajo varovani prihodnji denarni tokovi.

6.9.8

 V primeru prekinjenega razmerja varovanja pred tveganjem se mora, ko se referenčna obrestna mera, na kateri so temeljili varovani prihodnji denarni tokovi, spremeni v skladu z reformo referenčnih obrestnih mer, za namene uporabe 6.5.12. člena za ugotovitev, ali se pričakuje nastanek pred tveganjem varovanih prihodnjih denarnih tokov, šteti, da znesek, akumuliran v rezervi za varovanje denarnih tokov pred tveganjem za zadevno razmerje varovanja pred tveganjem, temelji na alternativni referenčni obrestni meri, na kateri bodo temeljili prihodnji varovani denarni tokovi.

Skupine postavk

6.9.9

 Kadar podjetje uporablja 6.9.1. člen za skupine postavk, ki so določene kot pred tveganjem varovane postavke pri varovanju poštene vrednosti ali denarnih tokov pred tveganjem, mora razporediti pred tveganjem varovane postavke v podskupine, ki temeljijo na referenčni obrestni meri, varovani pred tveganjem, in za vsako podskupino določiti referenčno obrestno mero kot varovano tveganje. V razmerju varovanja pred tveganjem, v katerem je skupina postavk varovana pred tveganjem za primere sprememb referenčne obrestne mere zaradi reforme referenčnih obrestnih mer, bi se lahko na primer pred tveganjem varovani denarni tokovi ali poštena vrednost nekaterih postavk v skupini spremenili tako, da bi kot referenčno obrestno mero uporabljali alternativno referenčno obrestno mero, preden se spremenijo druge postavke v skupini. V tem primeru bi podjetje pri uporabi 6.9.1. člena določilo alternativno referenčno obrestno mero kot varovano tveganje za zadevno podskupino pred tveganjem varovanih postavk. Podjetje bi obstoječo referenčno obrestno mero še naprej označevalo kot varovano tveganje za drugo podskupino pred tveganjem varovanih postavk, dokler se varovani denarni tokovi ali poštena vrednost teh postavk ne spremenijo tako, da uporabljajo alternativno referenčno obrestno mero, ali postavke zapadejo in se nadomestijo s pred tveganji varovanimi postavkami, ki uporabljajo alternativno referenčno obrestno mero.

6.9.10

 Podjetje mora ločeno oceniti, ali vsaka podskupina izpolnjuje zahteve iz 6.6.1. člena, da je ustrezna pred tveganjem varovana postavka. Če katera od podskupin ne izpolni zahtev iz 6.6.1. člena, mora podjetje prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej za celotno razmerje varovanja pred tveganjem. Podjetje mora prav tako uporabiti zahteve iz 6.5.8. in 6.5.11. člena za obračunavanje neučinkovitosti v zvezi z razmerjem varovanja pred tveganjem v njegovi celoti.

Določitev sestavin tveganja

6.9.11

 Za alternativno referenčno obrestno mero, določeno kot nepogodbeno določeno sestavino tveganja, ki je ni mogoče razločevati (glej 6.3.7. (a) in B6.3.8. člen) na datum, ko je bila določena, se šteje, da je na navedeni datum izpolnila to zahtevo, če in samo če podjetje razumno pričakuje, da bo alternativno referenčno obrestno mero mogoče razločevati v 24 mesecih. 24-mesečno obdobje se uporablja za vsako alternativno referenčno obrestno mero ločeno (tj. 24-mesečno obdobje se uporablja po obrestnih merah) in se začne z datumom, ko je podjetje prvič določilo alternativno referenčno obrestno mero kot nepogodbeno določeno sestavino tveganja .

6.9.12

 Če podjetje pozneje upravičeno pričakuje, da alternativne referenčne obrestne mere ne bo mogoče razločevati v 24 mesecih od datuma, ko jo je podjetje prvič določilo kot nepogodbeno določeno sestavino tveganja, mora podjetje prenehati uporabljati zahtevo iz 6.9.11. člena za to alternativno referenčno obrestno mero in prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej od datuma navedene ponovne ocene za vsa razmerja varovanja pred tveganjem, pri katerih je bila alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja.

6.9.13

 Poleg razmerij varovanja pred tveganjem iz 6.9.1. člena mora podjetje uporabiti zahteve iz 6.9.11. in 6.9.12. člena za nova razmerja varovanja pred tveganjem, v katerih je alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja (glej 6.3.7.(a) in B6.3.8. člen), kadar te sestavine tveganja na dan, ko je določena, ni mogoče razločevati zaradi reforme referenčnih obrestnih mer.

7.1   DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

...

7.1.9

 Z 2. fazo reforme referenčnih obrestnih mer, ki je spremenila MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 in je bila izdana avgusta 2020, so bili dodani 5.4.5.–5.4.9., 6.8.13. člen, 6.9. oddelek in 7.2.43.–7.2.46. člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

7.2   PREHOD

...

Prehod za 2. fazo reforme referenčnih obrestnih mer

7.2.43

 Podjetje mora 2. fazo reforme referenčnih obrestnih mer uporabiti za nazaj v skladu z MRS 8, razen kot je določeno v 7.2.44.–7.2.46. členu.

7.2.44

 Podjetje mora določiti novo razmerje varovanja pred tveganjem (kot je na primer opisano v 6.9.13. členu) samo za naprej (tj. podjetje ne sme določiti novega razmerja obračunavanja varovanja pred tveganjem v prejšnjih obdobjih). Vendar mora podjetje ponovno vzpostaviti prekinjeno razmerje varovanja pred tveganjem, če in samo če so izpolnjeni ti pogoji:

(a)

podjetje je prekinilo navedeno razmerje varovanja pred tveganjem samo zaradi sprememb, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, in podjetju razmerja varovanja pred tveganjem ne bi bilo treba prekiniti, če bi bile te spremembe takrat uporabljene; ter

(b)

na začetku poročevalskega obdobja, v katerem podjetje prvič uporabi te spremembe (datum začetka uporabe teh sprememb), navedeno prekinjeno razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje merila ustreznosti za obračunavanje varovanja pred tveganjem (po upoštevanju teh sprememb).

7.2.45

 Če podjetje pri uporabi 7.2.44. člena ponovno vzpostavi prekinjeno razmerje varovanjem pred tveganjem, mora podjetje sklicevanja v 6.9.11. in 6.9.12. členu na datum, ko je alternativna referenčna obrestna mera prvič določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja, razumeti kot sklicevanja na datum začetka uporabe teh sprememb (tj. 24-mesečno obdobje za zadevno alternativno referenčno obrestno mero, ki je določena kot nepogodbeno določena sestavina tveganja, se začne na datum začetka uporabe teh sprememb).

7.2.46

 Podjetju ni treba opraviti preračunov za prejšnja obdobja, da bi se upoštevala uporaba teh sprememb. Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja, mora pripoznati vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na začetku letnega poročevalskega obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb, v začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno) v letnem poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb.

Spremembe MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje

Spremeni se 102.M člen.

Dodajo se 102.O–102.Z3. člen in 108.H–108.K člen. Pred 102.P členom se doda naslov in pred 102.P, 102.V, 102.Y in 102.Z1. členom se dodajo podnaslovi.

Začasne izjeme pri uporabi posebnih zahtev glede obračunavanja varovanja pred tveganjem

...

Prenehanje uporabe

102.M

 Podjetje mora prenehati za naprej uporabljati 102.G člen za razmerje varovanja pred tveganjem ob zgodnejšem od naslednjih dogodkov:

(a)

ko v zvezi s tveganjem, pred katerim se varuje, ter časovnim okvirom in zneskom denarnih tokov, ki temeljijo na referenčni obrestni meri, pred tveganjem varovane postavke in instrumenta za varovanje pred tveganjem, ni več negotovosti, ki izhaja iz reforme referenčnih obrestnih mer; ter

(b)

ko se razmerje varovanja pred tveganjem, za katerega se uporablja izjema, prekine.

...

102.O

 Podjetje mora prenehati za naprej uporabljati 102.H in 102.I člen ob zgodnejšem od naslednjih dogodkov:

(a)

kadar se spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, izvedejo na nepogodbeno določenem deležu tveganja z uporabo 102.P člena; ali

(b)

kadar se prekine razmerje varovanja pred tveganjem, v katerem je določen nepogodbeno določen delež tveganja.

Dodatne začasne izjeme, ki izhajajo iz reforme referenčnih obrestnih mer

Obračunavanje varovanja pred tveganjem

102.P

 Ker in ko se zahteve iz 102.D–102.I. člena prenehajo uporabljati za razmerje varovanja pred tveganjem (glej 102.J–102.O člen), mora podjetje spremeniti uradno določitev tega razmerja varovanja pred tveganjem, kot je bilo predhodno dokumentirano, da odraža spremembe, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, tj. spremembe so skladne z zahtevami iz 5.4.6.–5.4.8. člena MSRP 9. V tem okviru se določitev varovanja pred tveganjem spremeni samo za izvedbo ene ali več naslednjih sprememb:

(a)

določitev alternativne referenčne obrestne mere (določene pogodbeno ali nepogodbeno) kot varovano tveganje;

(b)

sprememba opisa pred tveganjem varovane postavke, vključno z opisom določenega dela denarnih tokov ali poštene vrednosti, ki se varuje pred tveganjem;

(c)

sprememba opisa instrumenta za varovanje pred tveganjem; ali

(d)

sprememba opisa načina, kako bo podjetje ocenilo učinkovitost varovanja pred tveganjem.

102.Q

 Podjetje mora uporabiti tudi zahtevo iz 102.P(c) člena, če so izpolnjeni ti trije pogoji:

(a)

podjetje izvede spremembo, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, pri čemer uporabi drugačen pristop, kot je sprememba osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov instrumenta za varovanje pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.6. členu MSRP 9);

(b)

pripoznanje prvotnega instrumenta za varovanje pred tveganjem se ne odpravi; ter

(c)

izbrani pristop je ekonomsko enakovreden spremembi osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov prvotnega instrumenta za zavarovanje pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.7. in 5.4.8. členu MSRP 9).

102.R

 Zahteve iz 102.D–102.I člena se lahko prenehajo uporabljati v različnih trenutkih. Zato se pri uporabi 102.P člena od podjetja lahko zahteva, da spremeni uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem v različnih trenutkih, ali pa se lahko od njega zahteva, da spremeni uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem več kot enkrat. Kadar in samo kadar se izvede takšna sprememba določitve varovanja pred tveganjem, mora podjetje ustrezno uporabiti 102.V–102.Z2 člen. Podjetje mora uporabiti tudi 89. člen (za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem) ali 96. člen (za varovanje denarnih tokov pred tveganjem), da utemelji vse spremembe poštene vrednosti pred tveganjem varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem.

102.S

 Podjetje mora spremeniti razmerje varovanja pred tveganjem, kot se zahteva v 102.P členu, do konca poročevalskega obdobja, med katerim se izvede sprememba varovanega tveganja, pred tveganjem varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Da bi se izognili dvomom, taka sprememba uradne določitve razmerja varovanja pred tveganjem ni niti prenehanje razmerja varovanja pred tveganjem niti določitev novega razmerja varovanja pred tveganjem.

102.T

 Če pride do dodatnih sprememb poleg sprememb, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer za finančno sredstvo ali finančno obveznost, določeno v razmerju varovanja pred tveganjem (kot je opisano v 5.4.6.–5.4.8. členu MSRP 9) ali za določitev razmerja varovanja pred tveganjem (kot je določeno v 102.P členu), mora podjetje najprej uporabiti veljavne zahteve iz tega standarda, da ugotovi, ali te dodatne spremembe povzročijo prenehanje obračunavanja varovanja pred tveganjem. Če dodatne spremembe ne povzročijo prenehanja obračunavanja varovanja pred tveganjem, mora podjetje spremeniti uradno določitev razmerja varovanja pred tveganjem, kot je določeno v 102.P členu.

102.U

 102.V–102.Z3 člen določa izjeme za zahteve, ki so določene samo v teh členih. Podjetje mora uporabiti vse druge zahteve glede obračunavanja varovanja pred tveganjem iz tega standarda, vključno z merili ustreznosti iz 88. člena, za razmerja varovanja pred tveganjem, na katera je neposredno vplivala reforma referenčnih obrestnih mer.

Obračunavanje razmerij varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje

Ocena učinkovitosti za nazaj

102.V

 Za namene ocenjevanja učinkovitosti razmerja varovanja pred tveganjem za nazaj na kumulativni podlagi z uporabo 88.(e) člena in samo v ta namen se lahko podjetje odloči, da bo pri prenehanju uporabe 102.G člena v skladu z zahtevami iz 102.M člena ponastavilo na nič kumulativno pošteno vrednost sprememb pred tveganjem varovane postavke in instrumenta za varovanje pred tveganjem. Ta odločitev se sprejme ločeno za vsako razmerje varovanja pred tveganjem (tj. za posamezno razmerje varovanja pred tveganjem).

Varovanje denarnih tokov

102.W

 Za namen uporabe 97. člena se mora v trenutku, ko podjetje spremeni opis pred tveganjem varovane postavke, kot je zahtevano v 102.P(b) členu, šteti, da kumulativni dobiček ali izguba v drugem vseobsegajočem donosu, temelji na alternativni referenčni obrestni meri, po kateri se določajo varovani prihodnji denarni tokovi.

102.X

 V primeru prekinjenega razmerja varovanja pred tveganjem se mora, ko se referenčna obrestna mera, na kateri so temeljili varovani prihodnji denarni tokovi, spremeni v skladu z reformo referenčnih obrestnih mer, za namene uporabe 101.(c) člena za ugotovitev, ali se pričakuje nastanek pred tveganjem varovanih prihodnjih denarnih tokov, šteti, da znesek, akumuliran v drugem vseobsegajočem donosu za zadevno razmerje varovanja pred tveganjem, temelji na alternativni referenčni obrestni meri, na kateri bodo temeljili prihodnji varovani denarni tokovi.

Skupine postavk

102.Y

 Kadar podjetje uporablja 102.P člen za skupine postavk, ki so določene kot pred tveganjem varovane postavke pri varovanju poštene vrednosti ali denarnih tokov pred tveganjem, mora razporediti pred tveganjem varovane postavke v podskupine, ki temeljijo na referenčni obrestni meri, varovani pred tveganjem, in za vsako podskupino določiti referenčno obrestno mero kot varovano tveganje. V razmerju varovanja pred tveganjem, v katerem je skupina postavk varovana pred tveganjem za primere sprememb referenčne obrestne mere zaradi reforme referenčnih obrestnih mer, bi se lahko pred tveganjem varovani denarni tokovi ali poštena vrednost nekaterih postavk v skupini spremenili tako, da bi kot referenčno obrestno mero uporabljali alternativno referenčno obrestno mero, preden se spremenijo druge postavke v skupini. V tem primeru bi podjetje pri uporabi 102.P člena določilo alternativno referenčno obrestno mero kot varovano tveganje za zadevno podskupino pred tveganjem varovanih postavk. Podjetje bi obstoječo referenčno obrestno mero še naprej označevalo kot varovano tveganje za drugo podskupino pred tveganjem varovanih postavk, dokler se varovani denarni tokovi ali poštena vrednost teh postavk ne spremenijo tako, da uporabljajo alternativno referenčno obrestno mero, ali postavke zapadejo in se nadomestijo s pred tveganji varovanimi postavkami, ki uporabljajo alternativno referenčno obrestno mero.

102.Z

 Podjetje mora ločeno oceniti, ali vsaka podskupina izpolnjuje zahteve iz 78. in 83. člena, da je ustrezna pred tveganjem varovana postavka. Če katera od podskupin ne izpolni zahtev iz 78. in 83. člena, mora podjetje prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej za celotno razmerje varovanja pred tveganjem. Podjetje mora prav tako uporabiti zahteve iz 89. ali 96. člena za obračunavanje neučinkovitosti v zvezi z razmerjem varovanja pred tveganjem v njegovi celoti.

Določanje finančnih postavk kot pred tveganjem varovanih postavk

102.Z1

 Za alternativno referenčno obrestno mero, določeno kot nepogodbeno določen delež tveganja, ki ga ni mogoče razločevati (glej 81. in AG99.F člen) na datum, ko je bil določen, se šteje, da je na navedeni datum izpolnila to zahtevo, če in samo če podjetje razumno pričakuje, da bo alternativno referenčno obrestno mero mogoče razločevati v 24 mesecih. 24-mesečno obdobje se uporablja za vsako alternativno referenčno obrestno mero ločeno (tj. 24-mesečno obdobje se uporablja po obrestnih merah) in se začne na datum, ko je podjetje prvič določilo alternativno referenčno obrestno mero kot nepogodbeno določeno sestavino tveganja .

102.Z2

 Če podjetje pozneje upravičeno pričakuje, da alternativne referenčne obrestne mere ne bo mogoče razločevati v 24 mesecih od datuma, ko jo je podjetje prvič določilo kot nepogodbeno določen delež tveganja, mora podjetje prenehati uporabljati zahtevo iz 102.Z1 člena za to alternativno referenčno obrestno mero in prenehati obračunavati varovanje pred tveganjem za naprej od datuma navedene ponovne ocene za vsa razmerja varovanja pred tveganjem, pri katerih je bila alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določen delež tveganja.

102.Z3

 Poleg razmerij varovanja pred tveganjem iz 102.P člena mora podjetje uporabiti zahteve iz 102.Z1 in 102.Z2 člena za nova razmerja varovanja pred tveganjem, v katerih je alternativna referenčna obrestna mera določena kot nepogodbeno določen delež tveganja (glej 81. in AG99F. člen), kadar tega deleža tveganja na dan, ko je določen, zaradi reforme referenčnih obrestnih mer ni mogoče razločevati.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD

...

108.H

 Z 2. fazo reforme referenčnih obrestnih mer, ki je spremenila MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 in je bila izdana avgusta 2020, so bili dodani 102.O–102.Z3 in 108.I–108.K člen, 102.M člen pa je bil spremenjen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije. Podjetje mora spremembe uporabiti za nazaj v skladu z MRS 8, razen v primeru iz 108.I–108.K člena.

108.I

 Podjetje mora določiti novo razmerje varovanja pred tveganjem (kot je na primer opisano v 102.Z3 členu) samo za naprej (tj. podjetje ne sme določiti novega razmerja obračunavanja varovanja pred tveganjem v prejšnjih obdobjih). Vendar mora podjetje ponovno vzpostaviti prekinjeno razmerje varovanja pred tveganjem, če in samo če so izpolnjeni ti pogoji:

(a)

podjetje je prekinilo razmerje varovanja pred tveganjem samo zaradi sprememb, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, in podjetju razmerja varovanja pred tveganjem ne bi bilo treba prekiniti, če bi bile te spremembe takrat uporabljene; ter

(b)

na začetku poročevalskega obdobja, v katerem podjetje prvič uporabi te spremembe (datum začetka uporabe teh sprememb), to prekinjeno razmerje varovanja pred tveganjem izpolnjuje merila ustreznosti za obračunavanje varovanja pred tveganjem (po upoštevanju teh sprememb).

108.J

 Če podjetje pri uporabi 108.I člena ponovno vzpostavi prekinjeno razmerje varovanja pred tveganjem, mora podjetje sklicevanja v 102.Z1 in 102.Z2 členu na datum, ko je alternativna referenčna obrestna mera prvič določena kot nepogodbeno določen delež tveganja, razlagati kot sklicevanja na datum začetka uporabe teh sprememb (tj. 24-mesečno obdobje za zadevno alternativno referenčno obrestno mero, ki je določena kot nepogodbeno določen delež tveganja, se začne na datum začetka uporabe teh sprememb).

108.K

 Podjetju ni treba opraviti preračunov za prejšnja obdobja, da bi se upoštevala uporaba teh sprememb. Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja, mora pripoznati vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na začetku letnega poročevalskega obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb, v začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno) v letnem poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb.

Spremembe MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja

Dodajo se 24.I–24.J in 44.GG–44.HH člen ter podnaslov pred 24.I členom.

Druga razkritja

...

Dodatna razkritja v zvezi z reformo referenčnih obrestnih mer

24.I

 Da se uporabnikom računovodskih izkazov omogoči, da razumejo učinek reforme referenčnih obrestnih mer na finančne instrumente podjetja in njegovo strategijo obvladovanja tveganj, mora podjetje razkriti informacije o:

(a)

naravi in obsegu tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno in izhajajo iz finančnih instrumentov, za katere se izvede reforma referenčnih obrestnih mer, ter o tem, kako podjetje obvladuje ta tveganja; ter

(b)

napredku podjetja pri dokončanju prehoda na alternativne referenčne obrestne mere in o tem, kako podjetje upravlja prehod.

24.J

 Za doseganje ciljev iz 24.I. člena mora podjetje razkriti:

(a)

kako upravlja prehod na alternativne referenčne obrestne mere, njegov napredek na datum poročanja in tveganja, katerim je izpostavljeno zaradi prehoda in ki izhajajo iz finančnih instrumentov;

(b)

kvantitativne informacije o finančnih instrumentih, ki ob koncu obdobja poročanja še niso prešli na alternativno referenčno stopnjo, razčlenjene po pomembni referenčni obrestni meri, za katero se izvede reforma referenčnih obrestnih mer, z ločenim prikazom:

(i)

neizvedenih finančnih sredstev;

(ii)

neizvedenih finančnih obveznosti; ter

(iii)

izvedenih finančnih instrumentov; ter

(c)

opis sprememb, če je zaradi tveganj, ugotovljenih v 24.J(a) členu, prišlo do sprememb strategije podjetja za obvladovanje tveganj (glej 22.A člen).

...

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD

...

44.GG

 Z 2. fazo reforme referenčnih obrestnih mer, ki je spremenila MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 in je bila izdana avgusta 2020, so bili dodani 24.I–24.J in 44.HH člen. Podjetje uporablja te spremembe, kadar uporablja spremembe MSRP 9 ali MRS 39, MRSP 4 ali MSRP 16.

44.HH

 V poročevalskem obdobju, v katerem podjetje prvič izvede 2. fazo reforme referenčne obrestne mere, podjetju ni treba razkriti informacij, ki bi se sicer zahtevale z 28.(f) členom MRS 8.

Spremembe MSRP 4 Zavarovalne pogodbe

Dodajo se 20.R-20.S člen in 50.–51. člen. Pred 20.R členom se doda podnaslov.

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

...

Spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov zaradi reforme referenčnih obrestnih mer

20.R

 Zavarovatelj mora z uporabo začasne izjeme od MSRP 9 uporabiti zahteve iz 5.4.6.–5.4.9. člena MSRP 9 za finančno sredstvo ali finančno obveznost, če in samo če se osnova za določitev pogodbenih denarnih tokov tega finančnega sredstva ali finančne obveznosti spremeni zaradi reforme referenčnih obrestnih mer. V ta namen se izraz „reforma referenčnih obrestnih mer“ nanaša na tržno reformo referenčnih obrestnih mer, kot je opisana v 102.B členu MRS 39.

20.S

 Za namen uporabe 5.4.6.–5.4.9. člena sprememb MSRP 9 se sklicevanja na B5.4.5. člen MSRP 9 razumejo kot sklicevanja na AG7. člen MRS 39. Sklicevanja na 5.4.3. in B5.4.6. člen MSRP 9 se razumejo kot sklicevanje na AG8. člen MRS 39.

...

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI IN PREHOD

...

50

 Z 2. fazo reforme referenčnih obrestnih mer, ki je spremenila MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 in je bila izdana avgusta 2020, so bili dodani 20.R–20.S člen in 51. člen. Podjetje te spremembe uporablja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije. Podjetje mora spremembe uporabiti za nazaj v skladu z MRS 8, razen v primeru iz 51. člena.

51

 Podjetju ni treba opraviti preračunov za prejšnja obdobja, da bi se upoštevala uporaba teh sprememb. Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja, mora pripoznati vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na začetku letnega poročevalskega obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb, v začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno) v letnem poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb.

Spremembe MSRP 16 Najemi

Dodajo se 104.–106. člen ter C1.B in C20.C–20.D člen. Pred 104. členom se doda naslov, pred C20.C členom pa podnaslov.

ZAČASNA IZJEMA, KI IZHAJA IZ REFORME REFERENČNIH OBRESTNIH MER

104

 Najemnik uporabi 105.–106. člen za vse spremembe najema, ki spreminjajo osnovo za določitev prihodnjih plačil najema zaradi reforme referenčnih obrestnih mer (glej 5.4.6. in 5.4.8. člen MSRP 9). Ta člena se uporabljata samo za tovrstne spremembe najema. V ta namen se izraz „reforma referenčnih obrestnih mer“ nanaša na tržno reformo referenčnih obrestnih mer, kot je opisana v 6.8.2. členu MSRP 9.

105

 Najemnik kot praktično rešitev uporabi 42. člen za obračunavanje spremembe najema, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer. Ta praktična rešitev se uporablja samo za take spremembe. V ta namen zahteva reforma referenčnih obrestnih mer spremembo najema, če in samo če sta izpolnjena oba pogoja:

(a)

sprememba je potrebna kot neposredna posledica reforme referenčnih obrestnih mer ter

(b)

nova osnova za določitev plačil najema je ekonomsko enakovredna predhodni osnovi (tj. osnovi neposredno pred spremembo).

106

 Če pa pride do sprememb najema poleg sprememb najema, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer, najemnik uporabi veljavne zahteve iz tega standarda, da bi upošteval vse spremembe najema, ki so bile izvedene istočasno, vključno s tistimi, ki jih zahteva reforma referenčnih obrestnih mer.

...

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

...

C1.B

 Z 2. fazo reforme referenčnih obrestnih mer, ki je spremenila MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 in je bila izdana avgusta 2020, so bili dodani 104.–106. in C20.C–C20.D člen. Podjetje začne uporabljati te spremembe za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje navedene spremembe uporablja za zgodnejše obdobje, ta podatek razkrije.

PREHOD

...

Reforma referenčnih obrestnih mer – 2. faza

C20.C

 Podjetje mora spremembe uporabiti za nazaj v skladu z MRS 8, razen v primeru iz C20.D člena.

C20.D

 Podjetju ni treba opraviti preračunov za prejšnja obdobja, da bi se upoštevala uporaba teh sprememb. Podjetje lahko opravi preračun za prejšnja obdobja samo, če je to mogoče brez uporabe ugotovitev za nazaj. Če podjetje ne opravi preračunov za prejšnja obdobja, mora pripoznati vsako razliko med prejšnjo knjigovodsko vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo na začetku letnega poročevalskega obdobja, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb, v začetnem zadržanem dobičku (ali drugi sestavini lastniškega kapitala, če je ustrezno) v letnem poročevalskem obdobju, ki vključuje datum začetka uporabe teh sprememb.
Top