(1)

Cilj Uredbe (EU) št. 1380/2013 je postopna odprava zavržkov za ves ribolov v Uniji z uvedbo obveznosti iztovarjanja ulova vrst, za katere veljajo omejitve ulova.

(2)

Za izvajanje obveznosti iztovarjanja člen 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Komisijo pooblašča, da na podlagi skupnih priporočil, ki jih države članice pripravijo po posvetu z zadevnimi svetovalnimi sveti, z delegiranim aktom sprejme načrte za zavržke za začetno obdobje največ treh let z možnostjo podaljšanja za dodatna tri leta.

(3)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2438 (2) je določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2016–2018 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga Komisiji predložili Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Navedena uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/2375 (3).

(4)

Delegirana uredba (EU) 2016/2375 je določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2017–2018 na podlagi novega skupnega priporočila, ki so ga predložili Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Navedena uredba je bila razveljavljena in nadomeščena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/46 (4).

(5)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/46 je določila načrt za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega in globokomorskega ribolova v severozahodnih vodah za leto 2018 na podlagi skupnega priporočila, ki so ga predložili Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo.

(6)

Belgija, Španija, Francija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo imajo neposreden upravljalni interes za ribolov v severozahodnih vodah. Navedene države so 31. maja 2018 po posvetovanju s svetovalnim svetom za severozahodne vode in svetovalnim svetom za pelagične staleže Komisiji predložile novo skupno priporočilo o načrtu za zavržke pri nekaterih vrstah pridnenega ribolova v severozahodnih vodah za obdobje 2019–2021. Skupno priporočilo je bilo spremenjeno 30. avgusta 2018.

(7)

Pridobljeni so bili znanstveni prispevki zadevnih znanstvenih organov, ki jih je pregledal Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: STECF) (5). Na srečanju strokovne skupine 11. septembra 2018, ki so se ga udeležili predstavniki 28 držav članic, Komisije in Evropskega parlamenta kot opazovalca, so bili obravnavani zadevni ukrepi. STECF je za nekatere staleže, na primer za stalež morske plošče, ugotovil, da stopnja preživetja posameznih rib morda ni tako zanesljiva kot pri drugih vrstah. Vendar je Komisija upoštevala relativni učinek te izjeme na skupni stalež, ne na posamezne ribe, in to uravnotežila s potrebo po nadaljnji ribolovni dejavnosti in zbiranju podatkov, da bi se lahko obravnavale pripombe STECF. Komisija meni, da bi bil v primerih, ko je relativna količina mrtvih zavržkov sorazmerno nizka, pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribištva, da se dovolijo začasne izjeme, in sicer ob predpostavki, da v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče izvajati potrebnega zbiranja podatkov, ki je bistveno za ustrezno in premišljeno upravljanje zavržkov ob upoštevanju začetka popolne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(8)

Delegirana uredba (EU) 2018/46 je vključevala izjemo od obveznosti iztovarjanja zaradi visoke stopnje preživetja, kot je določena v členu 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za škampa, ki se lovi z vršami, pastmi ali košarami v razdelkih ICES 6 in 7, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov o stopnji preživetja. Ti dokazi so bili v prejšnjih letih preučeni in STECF je sklenil (6), da je izjema upravičena. Novo skupno priporočilo predlaga nadaljnjo uporabo navedene izjeme. Glede na to, da se okoliščine niso spremenile, bi bilo treba navedeno izjemo ohraniti tudi v načrtu za zavržke za obdobje 2019–2021.

(9)

Delegirana uredba (EU) 2018/46 je vključevala izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za morskega lista pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, ki se lovi z vlečnimi mrežami s širilkami z velikostjo mrežnega očesa 80–99 mm v razdelku ICES 7d znotraj šestih morskih milj od obale in zunaj opredeljenih območij odraščanja, in sicer na podlagi znanstvenih dokazov o stopnji preživetja zavržkov. Ti dokazi so bili v prejšnjih letih preučeni in STECF je sklenil (7), da so dokazi zadostni. Novo skupno priporočilo predlaga nadaljnjo uporabo navedene izjeme. STECF je opozoril, da ni bilo predloženih novih podatkov glede lokacije območij odraščanja (8). Ker trenutno ni opredeljenih območij odraščanja, bi se izjema lahko vključila v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021, vendar bi morale države članice predložiti ustrezne podatke takoj, ko se tovrstna območja opredelijo.

(10)

Novo skupno priporočilo predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za škampa, ki se lovi s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več, in za škampa, ki se lovi s pridnenimi vlečnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 70–99 mm v kombinaciji s selektivnimi orodji (ribolov TR1 in TR2) na podobmočju ICES 7. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja zavržkov škampa pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je študija o preživetju, izvedena z vlečno mrežo Seltra, zagotovila dovolj podatkov, vendar je skupni učinek na ekstenzivni ribolov na škampa z drugimi ribolovnimi orodji še vedno težko oceniti. STECF je navedel, da se ob predpostavki, da je ne glede na orodje stopnja preživetja sorazmerno visoka, lahko sklepa, da je raven zavržkov za navedeni ribolov sorazmerno nizka. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(11)

Novo skupno priporočilo predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za škampa, ki se lovi v razdelku ICES 6a znotraj dvanajstih morskih milj od obale z vlečnimi mrežami s širilkami z velikostjo mrežnega očesa 80–110 mm v kombinaciji s selektivnimi orodji. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja zavržkov škampa pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je študija o preživetju zanesljiva in nakazuje sorazmerno visoko stopnjo preživetja. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(12)

Kar zadeva ražo, ki se lovi s kakršnim koli orodjem na podobmočjih ICES 6 in 7, podrobni znanstveni dokazi o stopnjah preživetja niso na voljo za vse segmente in kombinacije flote, za katere se uporablja izjema. Ocenjuje se, da so stopnje preživetja razen nekaj izjem na splošno zanesljive, vendar so potrebni podrobnejši podatki. Da bi lahko zbrali te podatke, bi se moral ribolov nadaljevati, zato Komisija meni, da bi bilo treba izjemo odobriti, vendar bi morala za države članice veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Države članice z neposrednim upravljalnim interesom bi morale čim prej, in sicer vsako leto najpozneje do 31. maja, predložiti: (a) časovni načrt, razvit z namenom povečanja stopnje preživetja in zapolnitve podatkovnih vrzeli, opredeljenih s strani STECF, ki ga STECF vsako leto oceni, ter (b) letna poročila o napredku in vseh spremembah ali prilagoditvah programov v zvezi s stopnjo preživetja.

(13)

Pri preučevanju stopnje preživetja raže je bilo ugotovljeno, da ima cvetasta raža (Leucoraja naevus) znatno nižjo stopnjo preživetja kot druge vrste, poleg tega pa so znanstvena dognanja v zvezi s to vrsto manj zanesljiva. Vendar bi popolna izključitev te vrste iz izjeme preprečila ribolov in stalno, natančno zbiranje podatkov. Zato Komisija meni, da bi bilo treba to izjemo odobriti samo za eno leto ter nujno razviti nove študije in izboljšane ukrepe v zvezi s stopnjo preživetja, ki bi se čim prej, in sicer pred 31. majem 2019, predložili v oceno STECF.

(14)

Novo skupno priporočilo predlaga izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ki se lovi s trislojnimi mrežami ali vlečnimi mrežami s širilkami v razdelkih ICES 7d, 7e, 7f in 7g. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja morske plošče pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je študija o preživetju zanesljiva in nakazuje sorazmerno visoko stopnjo preživetja. Navedena izjema bi se torej morala vključiti v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(15)

Novo skupno priporočilo predlaga izjeme zaradi visoke stopnje preživetja za morsko ploščo, ki se lovi v razdelkih ICES 7a–k s plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, z močjo motorja do 221 kW in dolžino največ 24 metrov, ki lovijo znotraj 12 morskih milj z omejenim trajanjem vleke, najdlje uro in pol, ter plovili, ki uporabljajo vlečne mreže z gredjo, z močjo motorja nad 221 kW, ki uporabljajo preskakovalno mrežo ali izločevalno mrežo za bentos. Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja morske plošče pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da so znanstveni dokazi kakovostni. Vendar je STECF poudaril, da podatki ne zajemajo vseh zadevnih držav članic ter da je stopnja preživetja pri navedenih vrstah ribolova pod vplivom številnih dejavnikov in zelo spremenljiva. Nadalje je STECF navedel, da zaradi te spremenljivosti ni mogoče zanesljivo oceniti, kakšen bi lahko bil učinek izjeme. V navedenih okoliščinah bi bilo treba izjemo omejiti na eno leto, da je še vedno mogoče zbiranje podatkov, za države članice pa bi morala veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Navedena izjema se torej lahko vključi v načrt za zavržke do 31. decembra 2019, zadevne države članice pa bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej, najpozneje do 31. maja 2019, predložiti podatke v oceno STECF.

(16)

Novo skupno priporočilo predlaga izjemo zaradi visoke stopnje preživetja za vrste, ki se lovijo z vršami, pastmi in košarami v severozahodnih vodah (podobmočja ICES 5, 6 in 7). Države članice so predložile znanstvene dokaze, da bi dokazale stopnjo preživetja vrst, ki se lovijo pri navedeni vrsti ribolova. Dokazi so bili predloženi STECF, ki je ugotovil, da je stopnja preživetja vrst, zavrženih pri ribolovu s pastmi in vršami, verjetno visoka. Navedena izjema se torej lahko vključi v novi načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(17)

Delegirana uredba (EU) 2018/46 je vključevala izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja za nekatere vrste ribolova. STECF je proučil dokaze, ki so jih predložile države članice (9), in ugotovil, da predloženi dokumenti vsebujejo utemeljene dokaze, da je dodatna izboljšanja glede selektivnosti težko doseči in/ali da so stroški ravnanja z naključnim ulovom nesorazmerni, pri čemer so ti dokazi v nekaterih primerih podprti s kvalitativno oceno stroškov. Ob upoštevanju navedenega in glede na to, da se okoliščine niso spremenile, je v skladu z odstotnimi deleži, predlaganimi v skupnem priporočilu, izjeme de minimis primerno še naprej uporabljati za:

(18)

Novo skupno priporočilo je predlagalo izjeme de minimis od obveznosti iztovarjanja za:

(19)

Dokaze, ki so jih države članice predložile v zvezi z novimi izjemami de minimis za vahnjo, trsko, šura in skušo, ki se jih lovi s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže, potegalke in vlečne mreže z gredjo, je pregledal odbor STECF, ki je ugotovil (10), da je treba zagotoviti dodatne podatke. Glede na to, da sta za zagotovitev teh podatkov potrebna nadaljnji ribolov in zbiranje podatkov, bi bilo treba posamezne izjeme za vsako vrsto omejiti na eno leto, za države članice pa bi morala veljati obveznost predložitve ustreznih podatkov, ki bi STECF omogočali, da v celoti oceni utemeljitev, Komisiji pa, da izvede ponovni pregled. Zadevne države članice bi morale izvesti dodatne preskuse in čim prej, najpozneje do 31. maja 2019, predložiti podatke v oceno STECF. Navedene izjeme bi se morale torej uporabljati začasno, in sicer do 31. decembra 2019.

(20)

Da bi se zagotovila zanesljiva ocena ravni zavržkov za določitev celotnega dovoljenega ulova (TAC), bi morale države članice v primerih, kadar izjema de minimis temelji na ekstrapolaciji primerov, za katere niso na voljo vsi podatki, in delnih informacij o floti, zagotoviti točne in preverljive podatke za celotno floto, za katero velja ta določba de minimis.

(21)

V skladu s členom 15(5)(a) Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko načrti za zavržke vključujejo tudi tehnične ukrepe za ribolov ali vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se povečala selektivnost orodja in zmanjšal nenamerni ulov v Keltskem in Irskem morju, je primerno vključiti več selektivnih ukrepov za pridneni ribolov. STECF je na podlagi podatkov, ki so jih predložile države članice, ugotovil, da so predlagane spremembe za povečanje selektivnosti v severozahodnih vodah eden redkih poskusov regionalnih skupin za zmanjšanje težav z nenamernim ulovom. Tehnične ukrepe bi bilo torej treba vključiti v načrt za zavržke za obdobje 2019–2021.

(22)

Ukrepi iz skupnega priporočila so v skladu s členom 15(4) in (5)(c) ter členom 18(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in se lahko vključijo v to uredbo.

(23)

Komisija je v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 preučila oceno STECF in potrebo, da države članice s 1. januarjem 2019 zagotovijo polno izvajanje obveznosti iztovarjanja. V več primerih izjeme zahtevajo nadaljnjo ribolovno dejavnost in zbiranje podatkov, da bi se lahko obravnavale pripombe STECF. Komisija meni, da bi bil v teh primerih pragmatičen in preudaren pristop k upravljanju ribištva, da se dovolijo začasne izjeme, in sicer ob predpostavki, da v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče izvajati potrebnega zbiranja podatkov, ki je bistveno za ustrezno in premišljeno upravljanje zavržkov ob upoštevanju začetka popolne veljavnosti obveznosti iztovarjanja.

(24)

Na podlagi novega skupnega priporočila je Delegirano uredbo (EU) 2018/46 primerno razveljaviti.

(25)

Ker ukrepi iz te uredbe neposredno vplivajo na načrtovanje ribolovne sezone plovil Unije in z njo povezane gospodarske dejavnosti, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Uporabljati bi se morala od 1. januarja 2019 –