This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32016R1227
Commission Implementing Regulation (EU) 2016/1227 of 27 July 2016 amending Regulation (EEC) No 2568/91 on the characteristics of olive oil and olive-residue oil and on the relevant methods of analysis
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1227 z dne 27. julija 2016 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1227 z dne 27. julija 2016 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah
C/2016/4777
UL L 202, 28.7.2016, p. 7–13
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 23/11/2022; implicitno zavrnjeno 32022R2104
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Modifies | 31991R2568 | zamenjava | priloga II | 04/08/2016 | |
Modifies | 31991R2568 | zamenjava | priloga XII točka 3.3 | 04/08/2016 | |
Modifies | 31991R2568 | zamenjava | priloga XII točka 9.1.1 | 04/08/2016 | |
Modifies | 31991R2568 | zamenjava | priloga XII točka 9.4 | 04/08/2016 | |
Modifies | 31991R2568 | dodatek | priloga XII točka 9.5 | 04/08/2016 |
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Corrected by | 32016R1227R(01) | (IT) | |||
Corrected by | 32016R1227R(02) | (ES, FR, IT) | |||
Implicitly repealed by | 32022R2104 | 24/11/2022 |
28.7.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 202/7 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1227
z dne 27. julija 2016
o spremembi Uredbe (EGS) št. 2568/91 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti točke (d) prvega in drugega odstavka člena 91 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Uredbi Komisije (EGS) št. 2568/91 (2) so opredeljene kemijske in organoleptične značilnosti oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter določene metode za ocenjevanje navedenih značilnosti. Navedene metode se redno posodabljajo ob upoštevanju mnenja kemijskih strokovnjakov in v skladu z opravljenim delom v Mednarodnem svetu za oljke (v nadaljnjem besedilu: IOC). |
(2) |
Za zagotovitev, da se na ravni Unije izvajajo najnovejši mednarodni standardi, ki jih je določil IOC, bi bilo treba posodobiti metodo za določanje proste kislosti in metodo za organoleptično ocenjevanje deviškega oljčnega olja iz Uredbe (EGS) št. 2568/91. |
(3) |
Uredbo (EGS) št. 2568/91 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
(4) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EGS) št. 2568/91 se spremeni:
1. |
Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi; |
2. |
Priloga XII se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 27. julija 2016
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(2) Uredba Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (UL L 248, 5.9.1991, str. 1).
PRILOGA I
„PRILOGA II
DOLOČANJE PROSTIH MAŠČOBNIH KISLIN, METODA V HLADNEM
1. NAMEN IN PODROČJE UPORABE
Ta metoda opisuje določanje prostih maščobnih kislin v oljčnih oljih in oljih iz oljčnih tropin. Vsebnost prostih maščobnih kislin je izražena kot kislost, izračunana v deležu oleinske kisline.
2. PRINCIP
Vzorec se raztopi v mešanici topil in prisotne proste maščobne kisline se titrirajo z uporabo raztopine kalijevega hidroksida ali natrijevega hidroksida.
3. REAGENTI
Vsi reagenti naj bodo priznane analitske kakovosti in uporabljena voda naj bo destilirana ali enakovredne čistoče.
3.1 Dietilni eter; 95 % etanol (v/v), mešanica enakih volumenskih delov.
Natančno v trenutku uporabe nevtraliziramo z raztopino kalijevega hidroksida (3.2) z dodatkom 0,3 ml fenolftaleinove raztopine (3.3) na 100 ml mešanice.
Opomba 1: |
Dietilni eter je zelo vnetljiv in lahko tvori eksplozivne perokside. Pri njegovi uporabi je treba biti posebno pazljiv. |
Opomba 2: |
Če ni mogoče uporabiti dietilnega etra, se lahko uporabi mešanica topil, ki vsebujejo etanol in toluen. Če je treba, se etanol lahko nadomesti s 2-propanolom. |
3.2 Kalijev hidroksid ali natrijev hidroksid, standardizirana etanolna ali vodna raztopina, približno 0,1 mol/l c(KOH) [ali c(NaOH)], ali če je potrebno, približno 0,5 mol/l c(KOH) [ali c(NaOH)]. Na voljo so raztopine v prodaji.
Pred uporabo moramo poznati in preveriti točno koncentracijo raztopine kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida). Uporabimo raztopino, ki je bila pripravljena najmanj pet dni pred uporabo in prelita v rjavo steklenico z gumijastim zamaškom. Raztopina mora biti brezbarvna ali barve slame.
Če pri uporabi vodne raztopine kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida) opazimo fazno ločevanje, nadomestimo vodno raztopino z etanolno raztopino.
Opomba 3: |
Stabilno brezbarvno raztopino kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida) lahko pripravimo, kot sledi. Zavremo 1 000 ml etanola ali vode z 8 g kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida) in 0,5 g aluminijevih ostružkov in še naprej vremo pod povratnim hladilnikom eno uro. Takoj destiliramo. Raztopimo v destilatu zahtevano količino kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida). Pustimo mirovati nekaj dni in z dekantiranjem ločimo bistri supernatant od oborine kalijevega karbonata (ali natrijevega karbonata). |
Raztopino lahko brez destilacije pripravimo, kot sledi: k 1 000 ml etanola (ali vode) dodamo 4 ml aluminijevega butilata in mešanico pustimo nekaj dni. Dekantiramo tekoči supernatant in raztopimo zahtevano količino kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida). Raztopina je pripravljena za uporabo.
3.3 Raztopina 10 g/l fenolftaleina v 95- do 96-odstotnem etanolu (v/v) ali raztopina 20 g/l bazičnega modrila 6B ali timolftaleina v 95- do 96-odstotnem etanolu (v/v). Pri močno obarvanih oljih se uporabljata bazično modrilo ali timolftalein.
4. APARATURA
Običajna laboratorijska oprema, vključno z:
4.1 |
analizno tehtnico, |
4.2 |
250-mililitrsko erlenmajerico, |
4.3 |
10-mililitrsko bireto razreda A z razdelkom 0,05 ml ali enakovredno avtomatsko bireto. |
5. POSTOPEK
5.1 Priprava vzorca
Ko je vzorec moten, ga je treba filtrirati.
5.2 Testni vzorec
Odvisno od predvidene kislosti natehtamo vzorec po naslednji tabeli:
Pričakovana kislost (g oleinske kisline na 100 g) |
Masa vzorca (g) |
Točnost tehtanja (g) |
0 do 2 |
10 |
0,02 |
> 2 do 7,5 |
2,5 |
0,01 |
> 7,5 |
0,5 |
0,001 |
Vzorec tehtamo v erlenmajerici (4.2).
5.3 Določanje
Raztopimo vzorec (5.2) v 50 do 100 ml predhodno nevtralizirane mešanice dietilnega etra in etanola (3.1).
Med mešanjem titriramo z raztopino 0,1 mol/l kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida) (3.2) (glej opombo 4) do preskoka barve indikatorja (barva obarvanega indikatorja je obstojna najmanj 10 sekund).
Opomba 4: |
Če zahtevana količina 0,1 mol/l kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida) preseže 10 ml, uporabimo raztopino 0,5 mol/l ali spremenimo maso vzorca po pričakovani prosti kislosti v navedeni tabeli. |
Opomba 5: |
Če raztopina med titracijo postane motna, dodamo dovolj topil (3.1), da dobimo bistro raztopino. |
Vsebnost določamo drugič le, če je prvi rezultat višji od omejitve, navedene za kategorijo olja.
6. IZRAŽANJE REZULTATOV
Kislost kot odstotek oleinske kisline je enaka:
pri čemer:
V |
= |
volumen uporabljene standardizirane raztopine kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida) v mililitrih; |
c |
= |
točna koncentracija v molih na liter uporabljene standardizirane raztopine kalijevega hidroksida (ali natrijevega hidroksida); |
M |
= |
282 g/mol, molska masa v gramih na mol oleinske kisline; |
m |
= |
masa vzorca v gramih. |
Oleinska kislina se zapiše, kot sledi:
(a) |
na dve decimalni mesti natančno za vrednosti od 0 do vključno 1; |
(b) |
na eno decimalno mesto natančno za vrednosti od 1 do vključno 100.“ |
PRILOGA II
Priloga XII k Uredbi (EGS) št. 2568/91 se spremeni:
1. |
točka 3.3 se nadomesti z naslednjim: „3.3 Neobvezna terminologija za etiketiranje Vodja ocenjevalne komisije lahko na zahtevo potrdi, da so ocenjena olja skladna z opredelitvami in razponi, ki glede intenzivnosti in zaznavanja lastnosti ustrezajo izrazom v nadaljevanju. Pozitivne lastnosti (sadežno, grenko in pikantno): glede na intenzivnost zaznavanja:
Seznam izrazov glede na intenzivnost zaznavanja:
|
2. |
točka 9.1.1 se nadomesti z naslednjim:
|
3. |
točka 9.4 se nadomesti z naslednjim: „9.4 Razvrstitev olja Olje se razvrsti v skladu s spodaj navedenimi opisi na podlagi mediane napak in mediane lastnosti sadežno. Mediana napak je mediana napake, ki se zazna z največjo intenzivnostjo. Mediana napak in mediana lastnosti sadežno sta izraženi na eno decimalno mesto natančno. Razvrstitev olja se izvede s primerjavo vrednosti mediane napak in mediane lastnosti sadežno z referenčnimi razponi, navedenimi spodaj. Ker so bile meje razponov določene ob upoštevanju napak metode, veljajo za absolutne. Programska oprema omogoča prikaz razvrstitve v obliki tabele s statističnimi podatki ali grafa.
|
4. |
doda se naslednja točka 9.5: „9.5 Merila za sprejem ali zavrnitev dvojnikov Normirana napaka, kot je opredeljena spodaj, se uporabi za določitev, ali so oboji rezultati dvakratne analize homogeni ali statistično sprejemljivi:
pri čemer sta Me1 in Me2 mediani dvakratne analize (prva oziroma druga analiza), U1 in U2 pa sta povečani merilni negotovosti za obe vrednosti, izračunani kot sledi in je opredeljeno v Dodatku: U 1 = c × s * and za povečano merilno negotovost, c = 1,96; zato U1 = 0,0196 × CVr × Me1 pri čemer je CVr grobi koeficient variacije. Za določitev, da vrednosti nista statistično različni, mora biti vrednost En enaka ali manjša kot 1,0.“ |