11.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 65/12

(1)

Komisija je v sporočilu z dne 18. aprila 2012 z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ poudarila potrebo po boljšem sodelovanju med državami članicami in napovedala začetek posvetovanj o vzpostavitvi platforme na ravni Unije za inšpektorate za delo in druge izvršilne organe za boj proti neprijavljenemu delu, katere namen naj bi bil boljše sodelovanje, izmenjava dobrih praks in oblikovanje skupnih načel za inšpekcijske preglede.

(2)

V skladu s členom 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je s Sklepom (EU) 2015/1848 (4) Svet sprejel smernice za politike držav članic na področju zaposlovanja. Te smernice države članice usmerjajo pri določanju nacionalnih programov reform in pri izvajanju reform. Smernice za zaposlovanje so podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet naslovi na države članice na podlagi navedenega člena. V zadnjih letih so ta priporočila za posamezne države vključevala priporočila glede boja proti neprijavljenemu delu.

(3)

Člen 151 PDEU kot cilje na področju socialne politike med drugim določa spodbujanje zaposlovanja ter izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev. Za uresničevanje teh ciljev lahko Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju zdravja in varnosti pri delu, delovnih pogojev, vključevanja oseb, ki so izključene s trga dela, ter boja proti socialni izključenosti. Unija lahko v skladu s členom 153(2)(a) PDEU sprejme ukrepe za spodbujanje sodelovanja med državami članicami, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic.

(4)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi pozdravil pobudo Komisije za vzpostavitev evropske platforme in se zavzel za okrepljeno sodelovanje na ravni Unije za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ki po navedbah v resoluciji škoduje gospodarstvu Unije, vodi v nelojalno konkurenco in ogroža finančno stabilnost socialnih modelov Unije ter se odraža v povečanem pomanjkanju socialnega varstva in varstva zaposlitve delavcev.

(5)

Neprijavljeno delo je v sporočilu Komisije z dne 24. oktobra 2007 z naslovom „Krepitev boja proti neprijavljenemu delu“ opredeljeno kot „vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem, ob upoštevanju različnih ureditvenih sistemov držav članic“. Ta opredelitev je izključila vse nezakonite dejavnosti.

(6)

Neprijavljeno delo ima pogosto čezmejno razsežnost. Narava neprijavljenega dela se lahko razlikuje od države do države, odvisno od gospodarskega, upravnega in socialnega konteksta. Nacionalna zakonodaja glede neprijavljenega dela in opredelitve, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, so raznolike. Ukrepi za ukrepanje proti neprijavljenemu delu bi morali biti zato zasnovani tako, da upoštevajo te razlike.

(7)

Ocene kažejo na to, da neprijavljeno delo predstavlja znaten del gospodarstva Unije. Ker pa je neprijavljeno delo v nacionalni zakonodaji držav članic različno opredeljeno, je težko pridobiti natančne podatke o tem, kako razširjeno je.

(8)

Zloraba statusa samozaposlenih oseb, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu, bodisi na nacionalni ravni ali v čezmejnih primerih, je oblika napačno prijavljenega dela, ki je pogosto povezana z neprijavljenim delom. Navidezna samozaposlitev se pojavi, kadar je delavec prijavljen kot samozaposlena oseba, da se zaobidejo nekatere pravne ali davčne obveznosti, čeprav oseba izpolnjuje pogoje, ki so značilni za delovno razmerje. Platforma, vzpostavljena s to direktivo (v nadaljnjem besedilu: platforma), bi morala ukrepati proti različnim oblikam neprijavljenega dela in proti napačno prijavljenemu delu, ki je povezano z neprijavljenim delom, vključno z navidezno samozaposlitvijo.

(9)

Neprijavljeno delo ima hude posledice za delavce, ki so prisiljeni sprejeti negotove in včasih nevarne delovne razmere, precej nižje plače, resne kršitve pravic delavcev in občutno zmanjšano zaščito na podlagi delovnega in socialnovarstvenega prava, s čimer so prikrajšani za ustrezne socialne prejemke, pokojninske pravice in dostop do zdravstvenega varstva, pa tudi za priložnosti za razvoj znanj in spretnosti ter za vseživljenjsko učenje.

(10)

Negativni učinki neprijavljenega dela na družbo in gospodarstvo imajo različne pojavne oblike, zato je namen platforme izboljšati delovne pogoje ter spodbujati vključevanje na trg dela in socialno vključenost. Obenem ima neprijavljeno delo zaradi zmanjšanih prihodkov od davkov in prispevkov za socialno varnost tudi resne posledice za proračun ter tako ogroža finančno vzdržnost sistemov socialne zaščite. Negativno vpliva na zaposlovanje in produktivnost ter izkrivlja enake konkurenčne pogoje.

(11)

Neprijavljeno delo različno vpliva na različne družbene skupine, med drugim na ženske, migrante in delavce v gospodinjstvu, pri čemer so nekateri neprijavljeni delavci v še posebej ranljivem položaju.

(12)

Države članice so sprejele zelo različne pristope in ukrepe politike za ukrepanje proti neprijavljenemu delu. Države članice so sklenile tudi dvostranske sporazume in izvedle večstranske projekte o določenih vidikih neprijavljenega dela. Ukrepanje proti kompleksnemu problemu neprijavljenega dela je treba še razviti in zahteva celosten pristop. Platforma ne bi smela onemogočati uporabe dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali ureditev glede upravnega sodelovanja.

(13)

Sodelovanje v dejavnostih platforme ne posega v pristojnosti in/ali dolžnosti držav članic za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, vključno z njihovimi nacionalnimi ali mednarodnimi dolžnostmi, med drugim na podlagi ustreznih in veljavnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), na primer Konvencije št. 81 o delovnih inšpekcijah v industriji in trgovini.

(14)

Sodelovanje med državami članicami na ravni Unije še zdaleč ni celovito, tako glede udeleženih držav članic kot glede obravnavane problematike. Za zdaj še ni formalnega mehanizma za čezmejno sodelovanje med ustreznimi organi držav članic, ki bi omogočilo celovito obravnavanje vprašanj v zvezi z neprijavljenim delom.

(15)

Za pomoč državam članicam pri učinkovitejšem in uspešnejšem ukrepanju proti neprijavljenemu delu je treba spodbujati sodelovanje med njimi na ravni Unije. Glede na to bi moral biti namen platforme omogočati in podpirati izmenjavo primerov najboljše prakse in informacij ter zagotoviti okvir na ravni Unije za razvoj skupnega razumevanja, strokovnega znanja in analiz o neprijavljenem delu. Skupne opredelitve in skupni koncepti neprijavljenega dela bi morali ustrezno odražati spremembe na trgu dela. Platforma bi morala tudi spodbujati sodelovanje med različnimi izvršilnimi organi držav članic, ki so prostovoljno vključene v tovrstne čezmejne ukrepe.

(16)

Namen tega sklepa je spodbuditi sodelovanje med državami članicami na ravni Unije. Razmere glede neprijavljenega dela se med posameznimi državami članicami precej razlikujejo, tako da imajo tudi ustrezni javni organi in drugi akterji v različnih državah članicah različne potrebe glede področij sodelovanja. Države članice so še naprej pristojne za odločanje o tem, do katere mere bodo sodelovale v dejavnostih, ki jih platforma odobri na plenarni ravni.

(17)

Tesno in učinkovito sodelovanje med državami članicami za podporo in dopolnjevanje njihovih dejavnosti pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu bi bilo treba spodbujati na ravni Unije. Ukrepanje na nacionalni ravni je odvisno od razmer v posameznih državah članicah, dejavnosti v okviru platforme pa ne morejo nadomestiti ocene na nacionalni ravni, kaj bi bilo ustrezno ukrepanje.

(18)

Države članice in njihovi ustrezni organi so še naprej pristojni glede prepoznavanja, analize in reševanja praktičnih težav v zvezi z izvrševanjem prava Unije o delovnih pogojih in socialni zaščiti pri delu ter za odločanje, kateri ukrepi se sprejmejo na nacionalni ravni za uresničitev rezultatov dejavnosti platforme.

(19)

Platforma bi morala izkoristiti vse relevantne vire informacij, zlasti študije, dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami, in večstranske projekte sodelovanja, ter ustvariti sinergije med obstoječimi instrumenti in strukturami na ravni Unije, da bi se čim bolj povečal odvračilni ali preventivni učinek teh ukrepov. Ukrepi platforme bi lahko potekali v obliki okvira za skupno usposabljanje, medsebojnih strokovnih pregledov, vzpostavitve orodij, kot je interaktivna banka znanja, ob upoštevanju obstoječih študij izvedljivosti, med drugim dela, ki ga je opravila Evropska fundacija za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), ter kot rešitve za izmenjavo podatkov, ob spoštovanju pomembnosti varstva podatkov. Evropske kampanje ali skupne strategije bi lahko povečale ozaveščenost o neprijavljenem delu, temelječ na politikah in strategijah za ozaveščanje o neprijavljenem delu, ki v različni meri že obstajajo v državah članicah. Platforma bi morala vključevati tudi nevladne akterje kot pomemben vir informacij.

(20)

Platforma bi morala prispevati h krepitvi sodelovanja med državami članicami, vključno s spodbujanjem inovativnih pristopov k čezmejnemu sodelovanju in izvrševanju ter z ovrednotenjem izkušenj držav članic s takim sodelovanjem. Za odpravljanje neprijavljenega dela je odločilnega pomena pravočasna izmenjava informacij.

(21)

Kadar član platforme meni, da bi bilo obravnavanje specifičnih primerov koristno za izmenjavo informacij in najboljših praks v okviru platforme, bi bilo treba te primere ustrezno anonimizirati. Platforma je lahko učinkovita le v okolju, kjer so osebe, ki prijavijo primere neprijavljenega dela, zaščitene pred neugodnim obravnavanjem. Zato bi morala biti platforma forum za izmenjavo najboljših praks v tem pogledu.

(22)

Izmenjava informacij in najboljših praks bi morala platformi omogočati, da priskrbi koristen doprinos za morebitne ukrepe na ravni Unije za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, kar velja tudi za Komisijo. Dejavnosti platforme bi v okviru evropskega semestra lahko zagotovile koristen doprinos, kadar se obravnavajo ukrepi v zvezi z neprijavljenim delom.

(23)

Z neprijavljenim delom se ukvarjajo različni nacionalni izvršilni organi, kot so inšpektorati za delo, drugi organi s področja zdravja in varnosti pri delu, inšpektorati za socialno varnost in davčni organi. V nekaterih primerih so lahko vključeni tudi migracijski organi in službe za zaposlovanje ter carinski organi in organi, pristojni za izvajanje skupne prometne politike, policija, državno tožilstvo in socialni partnerji.

(24)

Za celovito in uspešno ukrepanje proti neprijavljenemu delu je treba v državah članicah izvajati kombinacijo politik. To bi bilo treba olajšati s spodbujanjem strukturiranega sodelovanja med pristojnimi organi in drugimi akterji. Platforma bi morala vključevati vse ustrezne nacionalne organe, zlasti izvršilne organe, ki vodijo in/ali so aktivni pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu. Države članice so še naprej pristojne za odločanje o tem, kateri organi jih bodo zastopali v različnih dejavnostih platforme. Nacionalni organi držav članic bi morali pri sodelovanju upoštevati veljavno pravo Unije in nacionalno pravo.

(25)

Za izpolnitev ciljev platforme bi moral platformo v vsaki državi članici podpirati visoki predstavnik, ki bi moral usklajevati in se povezovati z organi držav članic, po potrebi pa tudi z drugimi akterji, vključno s socialnimi partnerji, ki se ukvarjajo z raznolikimi vidiki neprijavljenega dela.

(26)

Platforma bi morala vključevati socialne partnerje na ravni Unije, tako medsektorske kot tiste iz sektorjev, ki jih neprijavljeno delo najbolj prizadene ali ki imajo posebno vlogo pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu, ter bi morali sodelovati z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot sta MOD in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ter z agencijami Unije, zlasti z Eurofound in Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Vključitev Eurofonda in EU-OSHA kot opazovalk v delo platforme ne bi smela razširiti njunih obstoječih pooblastil.

(27)

Platforma bi morala sprejeti svoj poslovnik, delovne programe in redna poročila.

(28)

Platforma bi morala imeti možnost, da za preučitev posebnih vprašanj ustanovi delovne skupine in bi morala imeti možnost, da se opre na strokovno znanje in izkušnje strokovnjakov s specifičnim znanjem.

(29)

Platforma bi morala sodelovati z ustreznimi strokovnimi skupinami in odbori na ravni Unije, katerih delo je povezano z neprijavljenim delom.

(30)

Platformo in njene dejavnosti bi bilo treba financirati v okviru osi PROGRESS Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) v mejah proračunskih sredstev, ki jih določita Evropski parlament in Svet. Komisija bi morala zagotoviti, da bo platforma finančna sredstva za svoje delo uporabljala na pregleden in učinkovit način.

(31)

Ker sta odprtost in dostop do dokumentov, določena v členu 15 PDEU, pomembna, bi morala platforma delovati na pregleden način in v skladu s tema načeloma.

(32)

Komisija bi morala sprejeti potrebne upravne ukrepe za vzpostavitev platforme.

(33)

Platforma bi morala v celoti spoštovati temeljne pravice in načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(34)

Za obdelavo osebnih podatkov v okviru tega sklepa se uporabljata Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), kakor tudi ustrezni nacionalni ukrepi za njihovo izvajanje.

(35)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 –

(a)

po en visoki predstavnik, ki ga imenuje vsaka država članica, da predstavlja to državo članico;

(b)

predstavnik Komisije;

(c)

največ štirje predstavniki medsektorskih socialnih partnerjev na ravni Unije, ki jih imenujejo ti socialni partnerji in ki enakovredno zastopajo obe strani v gospodarstvu.

(a)

največ 14 predstavnikov socialnih partnerjev iz sektorjev z visoko stopnjo neprijavljenega dela, ki jih imenujejo ti socialni partnerji in ki enakovredno zastopajo obe strani v gospodarstvu;

(b)

predstavnik Eurofounda;

(c)

predstavnik EU-OSHA;

(d)

predstavnik MOD;

(e)

po en predstavnik vsake tretje države iz Evropskega gospodarskega prostora;

(a)

krepitvijo sodelovanja med ustreznimi organi in drugimi udeleženimi akterji držav članic zaradi učinkovitejšega in uspešnejšega ukrepanja proti različnim oblikam neprijavljenega dela in napačno prijavljenemu delu, ki je z njim povezano, vključno z navidezno samozaposlitvijo;

(b)

izboljšanjem zmogljivosti različnih ustreznih organov in akterjev v državah članicah za ukrepanje proti neprijavljenemu delu glede njegovih čezmejnih vidikov, s čimer se prispeva k enakim konkurenčnim pogojem;

(c)

javnim ozaveščanjem o vprašanjih, povezanih z neprijavljenim delom, in o nujno potrebnem ustreznem ukrepanju ter s spodbujanjem držav članic, naj nemudoma okrepijo prizadevanja za ukrepanje proti neprijavljenemu delu.

(a)

izmenjavo dobrih praks in informacij;

(b)

razvojem strokovnega znanja in analiz;

(c)

spodbujanjem in omogočanjem inovativnih pristopov k uspešnemu in učinkovitemu čezmejnemu sodelovanju ter vrednotenjem izkušenj;

(d)

prispevkom k horizontalnemu razumevanju vprašanj, povezanih z neprijavljenim delom.

(a)

izboljšanje poznavanja neprijavljenega dela, tudi glede vzrokov in regionalnih razlik, s pomočjo skupnih opredelitev in skupnih konceptov, na dokazih temelječih merskih orodij ter spodbujanja primerjalnih analiz in ustreznih metodoloških instrumentov za zbiranje podatkov, opirajoč se na delo drugih akterjev, vključno z Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito;

(b)

izboljšanje znanja in vzajemnega razumevanja različnih sistemov in praks za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, vključno z njegovimi čezmejnimi vidiki;

(c)

priprava analiz učinkovitosti različnih ukrepov politike za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, vključno s preventivnimi ukrepi in kaznimi;

(d)

vzpostavitev orodij za učinkovito izmenjavo informacij in izkušenj, na primer banke znanja različnih praks in sprejetih ukrepov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, ki se uporabljajo v državah članicah za ukrepanje proti neprijavljenemu delu;

(e)

razvoj orodij, kot so smernice za izvrševanje, priročniki o dobrih praksah in skupnih načelih inšpekcijskih pregledov za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, in oceno izkušenj s takimi orodji;

(f)

spodbujanje in podpiranje različnih oblik sodelovanja med državami članicami prek povečanja njihovih zmogljivosti za ukrepanje proti čezmejnim vidikom neprijavljenega dela s spodbujanjem in omogočanjem inovativnih pristopov, kot so izmenjava uslužbencev, uporaba podatkovnih zbirk v skladu z veljavnim nacionalnim pravom o varstvu podatkov in skupne dejavnosti, pa tudi z oceno izkušenj pri takem sodelovanju, ki ga izvedejo sodelujoče države članice;

(g)

preučitev izvedljivosti sistema za hitro izmenjavo informacij in izboljšanje izmenjave podatkov v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov, vključno s preučitvijo možnosti za uporabo informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI);

(h)

izmenjava izkušenj nacionalnih organov pri uporabi prava Unije, ki se nanaša na ukrepanje proti neprijavljenemu delu;

(i)

razvoj in po potrebi okrepitev zmogljivosti za usposabljanje pristojnih organov in razvoj okvira za izvedbo skupnega usposabljanja;

(j)

organizacija medsebojnih strokovnih pregledov za spremljanje napredka pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu v državah članicah, ki so se odločile za sodelovanje v takih pregledih;

(k)

izmenjava izkušenj in oblikovanje najboljših praks glede sodelovanje med ustreznimi organi držav članic in po potrebi tretjih držav za povečanje učinkovitosti takega sodelovanja pri reševanju problemov v zvezi z neprijavljenim delom, ki vključuje te države;

(l)

ozaveščanje o problemu neprijavljenega dela z izvajanjem skupnih dejavnosti, kot so evropske kampanje, in usklajevanjem strategij na regionalni ravni ali na ravni Unije, vključno s sektorskimi pristopi;

(m)

izmenjava izkušenj v zvezi s svetovanjem in zagotavljanjem informacij delavcem, na katere vplivajo prakse neprijavljenega dela.

(a)

svojem poslovniku;

(b)

dveletnih delovnih programih, ki med drugim določajo njene prednostne naloge in konkreten opis dejavnosti iz člena 6;

(c)

poročilih platforme vsaki dve leti;

(d)

ustanovitvi delovnih skupin za obravnavo vprašanj, določenih v njenih delovnih programih, vključno s praktično ureditvijo teh skupin, ki se po opravljeni nalogi razpustijo.