19.11.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 302/1

(1)

Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva, da se sprejmejo ohranitveni ukrepi ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ter drugi svetovalni organi, in v luči vseh mnenj svetovalnih svetov.

(3)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo treba dodeliti državam članicam tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(5)

Ribolovne možnosti za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, bi bilo treba določiti v skladu s pravili iz navedenih načrtov. Zato bi bilo treba omejitve ulova za staleže trske v Baltskem morju določiti v skladu s pravili, določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 1098/2007 (2).

(6)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) zaradi sprememb v biologiji vzhodnega staleža trske ni mogel določiti bioloških referenčnih točk za staleže trske v podrazdelkih ICES 25–32 in je namesto tega za navedeni stalež trske predlagal TAC na podlagi pristopa z omejenimi podatki. Brez bioloških referenčnih točk ni bilo mogoče upoštevati pravil za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti za staleže trske v teh podrazdelkih iz Uredbe (ES) št. 1098/2007. Če ribolovne možnosti ne bi bile določene in dodeljene, bi to lahko resno ogrozilo trajnost staleža trske, zato je TAC primerno določiti na podlagi pristopa z omejenimi podatki na ravni, ki ustreza tisti iz pristopa, ki ga je razvil in predlagal ICES, da bi tako prispevali k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1380/2013.

(7)

Ker je ICES oblikoval nov pristop do obravnave znanstvenih mnenj za določitev ribolovnih možnosti za trsko v podrazdelkih 22–24, je primerno uporabiti postopen pristop glede zmanjšanja ribolovnih možnosti.

(8)

Glede na najnovejše znanstveno mnenje je za zaščito drstišč zahodne trske ribolovne možnosti primerno določiti za obdobja med drstitvami (od 15. februarja do 31. marca 2016, in torej ne aprila, kar je prej veljalo). S takšno določitvijo ribolovnih možnosti bomo prispevali k ugodnemu razvoju staleža in s tem doseganju ciljev skupne ribiške politike, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1380/2013.

(9)

V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je določen cilj skupne ribiške politike, v skladu s katerim se stopnja izkoriščanja največjega trajnostnega donosa doseže do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020. Ker bi imela uresničitev te stopnje izkoriščanja do leta 2016 resne posledice za socialno in ekonomsko trajnost flot, ki lovijo stalež papaline in sleda, je sprejemljivo, da se ta stopnja izkoriščanja doseže najpozneje leta 2017. Ribolovne možnosti za leto 2016 za ta dva staleža bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi postopno doseganje stopnje izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do navedenega datuma.

(10)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti členov 33 in 34 Uredbe, o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo v tej uredbi treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev v skladu s to uredbo, ki jih morajo države članice uporabiti pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(11)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (4) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 ali 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(12)

Leta 2015 je bila zaradi prepovedi, ki jo je Ruska federacija uvedla na uvoz nekaterih kmetijskih in ribiških proizvodov iz Unije, za staleže, ki jih je ta prepoved najbolj in neposredno prizadela, uvedena 25-odstotna prilagodljivost pri prenosu neizkoriščenih ribolovnih možnosti. Zaradi izjemnih okoliščin, nastalih zaradi podaljšanja in povečanja tega obsega prepovedi do Unije ter nedostopnosti nekaterih običajnih trgov, pa tudi ob upoštevanju znanstvenega mnenja, je primerno dovoliti, da se v leto 2016 za določene staleže prenese do 25 % ribolovnih možnosti, ki v letu 2015 niso bile izkoriščene, za severovzhodno atlantsko skušo pa do 17,5 % izhodiščne kvote za leto 2015. Zato je to prilagodljivost primerno vključiti v uredbi Sveta (EU) št. 1221/2014 (5) in (EU) 2015/104 (6). Za zadevne staleže se ne bi smela uporabljati nobena druga prilagodljivost glede prenosa neizkoriščenih ribolovnih možnosti.

(13)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2016. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi. Zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 12, bi bilo treba določbe glede možnosti prenosa ribolovnih možnosti, ki niso izkoriščene v letu 2015, uporabljati z učinkom od 1. januarja 2015 –

1.

„ICES“ pomeni Mednarodni svet za raziskovanje morja;

2.

„Baltsko morje“ pomeni območja ICES IIIb, IIIc in IIId;

3.

„podrazdelek“ pomeni podrazdelek ICES Baltskega morja, kakor je opredeljen v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 (7);

4.

„ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo, ki je opremljeno za gospodarsko izkoriščanje morskih bioloških virov;

5.

„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

6.

„stalež“ pomeni morski biološki vir, ki je prisoten na zadevnem območju upravljanja;

7.

„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino posameznega staleža, ki jo je mogoče:

8.

„kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi.

(a)

izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)

dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 ali na podlagi člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.