16.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/155

(1)

Institucije morajo izpolnjevati kapitalske zahteve, ki ustrezno odražajo tveganja, ki jih te institucije prevzemajo, vključno s kreditnim tveganjem, ob upoštevanju značilnosti različnih geografskih območij, v katerih poslujejo. Kreditno tveganje, ki ga prevzemajo institucije, povezano z izpostavljenostmi do subjektov, ki se nahajajo zunaj Unije, se pod pogojem, da so vsi drugi dejavniki enaki, določi na podlagi kakovosti ustreznega regulativnega okvira in nadzora, ki se izvaja v zadevni tretji državi.

(2)

Člen 107(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 institucijam omogoča, da obravnavajo izpostavljenosti do investicijskih podjetij, kreditnih institucij in borz iz tretjih držav kot izpostavljenosti do institucije samo v primeru, da v tretji državi za ta subjekt veljajo bonitetne in nadzorniške zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

(3)

V členu 114(7), členu 115(4) in členu 116(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 so določene posamezne uteži tveganja, ki se uporabljajo za izpostavljenosti do enot centralne ravni držav, centralnih bank, enot regionalne ali lokalne ravni držav in subjektov javnega sektorja na območju tretjih držav, ki uporabljajo nadzorniške in regulativne ureditve, vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

(4)

Člen 153 Uredbe (EU) št. 575/2013 določa formulo za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti do podjetij, institucij, enot centralne ravni držav in centralnih bank v skladu s pristopom na osnovi notranjih bonitetnih ocen (pristop IRB) ter podrobnosti o parametrih, ki jih je treba uporabiti za izračun, vključno s korelacijskim koeficientom. V členu 153(2) Uredbe (EU) št. 575/2013 je določen korelacijski koeficient, ki se uporablja za velike subjekte finančnega sektorja. Da se subjekt finančnega sektorja šteje za „velik subjekt finančnega sektorja“, mora v skladu s členom 142(1)(4)(b) navedene uredbe zanj ali za najmanj eno njegovo podrejeno družbo veljati zakonodaja tretje države, v kateri veljajo zahteve glede bonitetnega nadzora, ki so vsaj enakovredne tistim v Uniji.

(5)

Za določitev ustreznih tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, povezano z izpostavljenostmi do določenih kategorij subjektov, ki se nahajajo v tretjih državah, je Komisija ocenila enakovrednost nadzorniških in regulativnih ureditev tretjih držav z ustrezno nadzorniško in regulativno ureditvijo v Uniji.

(6)

Enakovrednost je bila določena z analizo regulativnih in nadzorniških ureditev tretjih držav, ki temelji na rezultatih in s katero se preverja njihova sposobnost za dosego istih splošnih ciljev, kot se dosegajo z nadzorniško in regulativno ureditvijo Unije. Cilji se nanašajo zlasti na stabilnost in integriteto domačega in globalnega finančnega sistema v celoti; učinkovitost in ustreznost zaščite vlagateljev in drugih uporabnikov finančnih storitev; sodelovanje med različnimi akterji finančnega sistema, vključno z regulatorji in nadzorniki; neodvisnost in učinkovitost nadzora ter učinkovito izvajanje in izvrševanje ustreznih mednarodno dogovorjenih standardov. Za dosego istih splošnih ciljev, kot se dosegajo z nadzorniško in regulativno ureditvijo Unije, bi morala biti nadzorniška in regulativna ureditev tretje države skladna z vrsto operativnih, organizacijskih in nadzorniških standardov, ki odražajo bistvene elemente nadzorniških in regulativnih zahtev Unije, ki se uporabljajo za ustrezne kategorije finančnih institucij. Komisija je ob upoštevanju neodvisnih ocen, ki jih pripravljajo mednarodne organizacije, kot so Baselski odbor za bančni nadzor, Mednarodni denarni sklad in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, ocenila nadzorniške in regulativne ureditve nekaterih tretjih držav, ki se uporabljajo za kreditne institucije, investicijska podjetja in borze. Na podlagi te analize je Komisija ocenila enakovrednost ureditev tretjih držav za namene določitve obravnave zadevnih kategorij izpostavljenosti, navedenih v členih 107, 114, 115, 116 in 142 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(7)

Za namene členov 114, 115 in 116 Uredbe (EU) št. 575/2013 bi bilo treba enakovrednost določiti s sklicevanjem na nadzorniške in regulativne ureditve, ki se uporabljajo za kreditne institucije, saj te ureditve ponavadi določajo uteži tveganja za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje.

(8)

Za namene člena 142(1)(4)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 je ocena enakovrednosti omejena na nadzorniške in regulativne ureditve, ki se uporabljajo za podjetja tretjih držav, katerih glavna dejavnost je primerljiva z dejavnostjo kreditne institucije ali investicijskega podjetja v skladu z opredelitvijo iz člena 4(1)(27) navedene uredbe.

(9)

Ocena kaže, da imajo Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Guernsey, Hongkong, Indija, Otok Man, Japonska, Jersey, Mehika, Monako, Saudova Arabija, Singapur, Južna Afrika, Švica in ZDA vzpostavljene nadzorniške in regulativne ureditve, skladne z vrsto operativnih, organizacijskih in nadzorniških standardov, ki odražajo bistvene elemente nadzorniške in regulativne ureditve Unije, ki se uporablja za kreditne institucije. Zato je primerno, da se nadzorniške in regulativne zahteve za kreditne institucije, ki se nahajajo v navedenih tretjih državah oziroma na navedenih ozemljih, štejejo za vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji za namene člena 107(4) in člena 142(1)(4)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(10)

Ocena kaže, da imajo Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Mehika, Saudova Arabija, Singapur, Južna Afrika in ZDA vzpostavljene nadzorniške in regulativne ureditve, skladne z vrsto operativnih, organizacijskih in nadzorniških standardov, ki odražajo bistvene elemente nadzorniške in regulativne ureditve Unije, ki se uporablja za investicijska podjetja. Zato je primerno, da se nadzorniške in regulativne zahteve za investicijska podjetja, ki se nahajajo v navedenih tretjih državah, štejejo za vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji za namene člena 107(4) in člena 142(1)(4)(b).

(11)

Ocena kaže, da imajo Brazilija, Kanada, Kitajska, Indija, Japonska, Mehika, Saudova Arabija, Singapur, Južna Afrika in ZDA vzpostavljene nadzorniške in regulativne ureditve, skladne z vrsto operativnih, organizacijskih in nadzorniških standardov, ki odražajo bistvene elemente nadzorniške in regulativne ureditve Unije, ki se uporablja za borze. Zato je primerno, da se nadzorniške in regulativne zahteve navedenih tretjih držav v zvezi z izpostavljenostmi do borz, ki se nahajajo v navedenih tretjih državah, štejejo za vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji za namene člena 107(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(12)

Edini namen tega sklepa je ugotoviti enakovrednost za namene določitve uteži tveganja iz členov 107, 114, 115, 116 in 142 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(13)

Seznam tretjih držav in ozemelj, ki se za namene tega sklepa štejejo za enakovredne, ni dokončen. Komisija bo ob pomoči Evropskega bančnega organa še naprej redno spremljala razvoj nadzorniških in regulativnih ureditev tretjih držav in ozemelj ter po potrebi oziroma vsaj vsakih 5 let posodabljala sezname tretjih držav in ozemelj, določenih v tem sklepu, pri čemer bo upoštevala zlasti nenehen razvoj nadzorniških in regulativnih ureditev v Uniji in na svetovni ravni ter nove razpoložljive vire ustreznih informacij.

(14)

Redni pregledi bonitetnih in nadzorniških zahtev, ki se uporabljajo v tretjih državah in ozemljih, navedenih v prilogah, ne bi smeli posegati v možnost Komisije, da kadar koli med splošnimi pregledi izvede poseben pregled v zvezi s posamezno tretjo državo ali ozemljem, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali enakovrednost, priznana s tem sklepom, še obstaja. Takšna ponovna ocena bi lahko imela za posledico razveljavitev priznanja enakovrednosti.

(15)

Določbe v tem sklepu so med seboj tesno povezane, saj obravnavajo enakovrednost nadzorniških in regulativnih zahtev nekaterih tretjih držav in ozemelj za namene obravnave izpostavljenosti v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, ter da se institucijam, za katere veljajo navedene obveznosti, omogoči celovit pregled nad določbami in enoten dostop do njih, je zaželeno, da se nekateri izvedbeni akti, ki se zahtevajo z Uredbo (EU) št. 575/2013, vključijo v en sklep.

(16)

Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo.

(17)

Da bi se izognili nenadnemu povečanju kapitalskih zahtev za kreditne institucije in investicijska podjetja v Uniji, bi moral ta sklep začeti veljati 1. januarja 2015 –