15.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/25

(1)

Tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) se je začela 1. januarja 1999. Svet je na zasedanju 3. maja 1998 v Bruslju v sestavi voditeljev držav ali vlad odločil, da Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo enotne valute 1. januarja 1999 (4).

(2)

Svet je 19. junija 2000 sprejel odločitev, da Grčija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo enotne valute 1. januarja 2001 (6).

(3)

V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, ki je priložen k Pogodbi, je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Svet, da 1. januarja 1999 ne namerava preiti v tretjo fazo EMU. To uradno obvestilo ostaja nespremenjeno. V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Dansko, ki je priložen k Pogodbi, in s sklepom, ki so ga decembra 1992 voditelji držav ali vlad sprejeli v Edinburghu, je Danska uradno obvestila Svet, da ne bo sodelovala v tretji fazi EMU. Danska ni zahtevala sprožitve postopka iz člena 122(2) Pogodbe.

(4)

V skladu z Odločbo 98/317/ES velja za Švedsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 122 Pogodbe. V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (7) velja za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 122 Pogodbe.

(5)

Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena 1. julija 1998. Evropski monetarni sistem je zamenjal mehanizem deviznega tečaja, katerega vzpostavitev je bila sprejeta z resolucijo Evropskega sveta z dne 16. junija 1997 o ustanovitvi mehanizma deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (8). Postopke, predvidene za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (ERM II), določa Sporazum z dne 1. septembra 1998 med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic izven območja eura, ki določa postopke delovanja za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (9).

(6)

Člen 122(2) Pogodbe določa postopke za odpravo odstopanj zadevnih držav članic. V skladu s tem členom Komisija in ECB poročata Svetu vsaj enkrat na vsaki dve leti ali na zahtevo države članice, za katero velja odstopanje, v skladu s postopkom, določenim v členu 121(1) Pogodbe. Slovenija je 2. marca 2006 predložila uradno zahtevo za oceno konvergence.

(7)

Nacionalna zakonodaja držav članic, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, se po potrebi prilagodi, da se zagotovi združljivost s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, v nadaljevanju „ESCB“. Poročila Komisije in ECB podajajo podrobno oceno združljivosti zakonodaje Slovenije s členoma 108 in 109 Pogodbe in Statutom ESCB.

(8)

V skladu s členom 1 Protokola o konvergenčnih merilih iz člena 121 Pogodbe merilo stabilnosti cen iz prve alinee člena 121(1) Pogodbe pomeni, da država članica dosega trajno stabilnost cen in povprečno stopnjo inflacije v letu pred preverjanjem ustreznosti, ki ne presega za več kakor eno in pol odstotne točke stopnje povprečja treh po stabilnosti cen najuspešnejših držav članic. Pri merilu stabilnosti cen se bo stopnja inflacije merila z usklajenimi indeksi cen življenjskih potrebščin (HICP), določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2494/95 (10). Za oceno merila stabilnosti cen se inflacija v državah članicah meri z odstotno razliko med aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov in aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov iz prejšnjega obdobja. V enoletnem obdobju do konca marca 2006 so bile po stabilnosti cen najuspešnejše države članice Švedska, Finska in Poljska, katerih stopnje inflacije so znašale 0,9 %, 1,0 % in 1,5 %. Komisija in ECB sta v svojih poročilih upoštevali referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini stopenj inflacije treh po stabilnosti cen najuspešnejših držav članic prišteje 1,5 odstotne točke. Po tem izračunu je referenčna vrednost za obdobje enega leta do marca 2006 znašala 2,6 %.

(9)

V skladu s členom 2 Protokola o konvergenčnih merilih, pomeni merilo proračunskega položaja iz druge alinee člena 121(1) Pogodbe, da v času preverjanja za državo članico Svet ni sprejel odločbe o čezmernem primanjkljaju, sprejete na podlagi člena 104(6) Pogodbe.

(10)

V skladu s členom 3 Protokola o konvergenčnih merilih, pomeni merilo o sodelovanju v mehanizmu deviznega tečaja Evropskega monetarnega sistema iz tretje alinee člena 121(1) Pogodbe, da je država članica brez hujših zapletov vsaj dve leti pred preverjanjem ustreznosti upoštevala normalne meje nihanj, ki jih predpisuje mehanizem deviznega tečaja (ERM) Evropskega monetarnega sistema. Država članica zlasti ni smela na lastno pobudo devalvirati dvostranskega centralnega tečaja svoje valute v odnosu do valute katere koli države članice v istem obdobju. Od 1. januarja 1999 ERM II predstavlja okvir za ocenjevanje izpolnjevanja merila deviznega tečaja. Pri ocenjevanju izpolnjevanja meril sta Komisija in ECB v svojih poročilih preverili ustreznost za dveletno obdobje do aprila 2006.

(11)

V skladu s členom 4 Protokola o konvergenčnih merilih, pomeni merilo konvergence obrestnih mer iz četrte alinee člena 121(1) Pogodbe, da v enoletnem obdobju pred preverjanjem ustreznosti povprečna nominalna dolgoročna obrestna mera države članice ni za več kakor dve odstotni točki presegala povprečne nominalne dolgoročne obrestne mere treh po stabilnosti cen najuspešnejših držav članic. Za namen merila konvergence obrestnih mer so bile uporabljene primerljive obrestne mere za primerljive desetletne državne obveznice. Da bi ocenili izpolnjevanje merila obrestnih mer, poročila Komisije in ECB upoštevajo referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini nominalne dolgoročne obrestne mere v treh po stabilnosti cen najuspešnejših državah članicah prištejeta dve odstotni točki. Po tem izračunu je referenčna vrednost za obdobje enega leta do marca 2006 znašala 5,9 %.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola o konvergenčnih merilih statistične podatke za trenutno ocenjevanje izpolnjevanja konvergenčnih meril zagotovi Komisija. Komisija je zagotovila potrebne podatke za pripravo te odločbe. Proračunski podatki so bili pridobljeni na podlagi poročil, ki so jih države članice predložile do 1. aprila 2006 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (11).

(13)

Na podlagi poročil, ki sta jih predstavili Komisija in ECB o napredku, ki ga je Slovenija dosegla pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije, Komisija ugotavlja:

(14)

V skladu s členom 122(2) Pogodbe Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, katere države članice, za katere velja odstopanje, izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo enotne valute, in odpravi odstopanje zadevnih držav članic –