1.

V odstavku 2 se točka 2.2 nadomesti z naslednjim besedilom:

2.

V odstavku 4 se naslov nadomesti z naslednjim naslovom in podnaslovom:

„4.   REFERENČNE METODE

3.

V odstavku 4 a se naslov nadomesti z naslednjim naslovom:

„4–B   Določanje deleža alkohola v vinu s pomočjo hidrostatske tehtnice“;

4.

Za odstavkom 4–B se vstavi odstavek 4–C:

„4.C   Določanje volumenskega deleža alkohola v vinu z elektronsko denzimetrijo z uporabo frekvenčnega oscilatorja

1.   Metoda merjenja

1.1   Naslov in uvod

Volumenski delež alkohola v vinu je treba izmeriti pred trženjem vina, zlasti zaradi skladnosti s predpisi o označevanju.

Volumenski delež alkohola je določen v odstavku 1 tega poglavja.

1.2   Namen in področje uporabe

Opisana metoda merjenja je elektronska denzimetrija z uporabo frekvenčnega oscilatorja.

V skladu z veljavnimi uredbenimi določbami je temperatura poskusa določena na 20 °C.

1.3   Načela in opredelitve

Načelo metode temelji na volumetrični destilaciji vina. Metoda destilacije je opisana v odstavku 3 tega poglavja. Ta destilacija omogoča odstranitev nehlapnih snovi. Homologi etanola kot tudi etanol in homologi etanola v etilestrih so vključeni v delež alkohola, saj se nahajajo v destilatu.

Nato se izmeri gostota dobljenega destilata. Gostota tekočine pri dani temperaturi je enaka količniku mase na enoto prostornine:

ρ = m/V, za vino je ta izražena v g/ml.

Za vodno-alkoholno raztopino, kot je na primer destilat, pri kateri je temperatura znana, se lahko iz gostote s pomočjo tabel določi delež alkohola. Ta delež alkohola ustreza deležu vina (volumetrična destilacija).

Pri tej metodi se gostota destilata meri z elektronsko denzimetrijo z uporabo frekvenčnega oscilatorja. Načelo temelji na merjenju obdobja oscilacije epruvete, ki vsebuje vzorec, podvržen elektromagnetni ekscitaciji. Gostota se tako lahko izračuna glede na čas oscilacije z naslednjo formulo:

(1)

To razmerje ima obliko enačbe: ρ = A T2 – B (2); obstaja torej linearno razmerje med gostoto in kvadratom časa. Konstanti A in B sta različni za vsak oscilator posebej in se izračunavata s pomočjo merjenja časa znane gostote tekočine.

1.4   Reagenti in proizvodi

1.4.1   Referenčne raztopine

Dve referenčni raztopini služita za umeritev denzimetra. Gostote referenčnih raztopin morajo biti nad in pod gostoto destilatov, ki jih je potrebno izmeriti. Priporočena razlika v gostoti med referenčnimi raztopinami je višja od 0,01000 g/ml. Stopnja negotovosti njihove gostote mora biti manj kot +/- 0,00005 g/ml, pri temperaturi 20,00 +/- 0,05 °C.

Referenčne tekočine za merjenje volumenskega deleža alkohola v vinu so:

1.4.2   Sredstva za čiščenje in sušenje

1.5   Aparat

1.5.1   Elektronski denzimeter s frekvenčnim oscilatorjem

Elektronski denzimeter vsebuje naslednje dele:

Denzimeter postavimo na popolnoma stabilno in mirujočo podlago.

1.5.2   Nadziranje temperature merilne celice

Merilna epruveta se nahaja v termostatični komori. Stabilnost temperature mora biti +/- 0,02 °C ali še boljša.

Temperaturo merilne celice je treba, če je to možno, nadzirati, saj ta zelo vpliva na merilne rezultate. Gostota vodno-alkoholne raztopine z 10-odstotnim volumenskim deležem alkohola znaša od 0,98471 g/ml pri 20 °C do 0,98447 g/ml pri 21 °C, kar ustreza razliki 0,00024 g/ml.

Temperatura preskusa se ustavi pri 20 °C. Merjenje temperature na ravni celice se v skladu z nacionalnimi standardi izvede s termometrom z resolucijo, manjšo od 0,01 °C. Termometer mora zagotavljati merjenje temperature s stopnjo negotovosti, ki je manjša od +/- 0,07 °C.

1.5.3   Umeritev aparata

Aparat je treba umeriti pred njegovo prvo uporabo, nato na vsakih šest mesecev ali če ne daje zadovoljivih rezultatov. Pri tem je treba uporabiti dve referenčni tekočini za izračunavanje konstant A in B (prim. razmerje (2)). Praktična izvedba umeritve se izvrši na podlagi navodil za uporabo aparata. Ta umeritev se v bistvu izvede s pomočjo suhega zraka (ob upoštevanju atmosferskega tlaka) in zelo čiste vode (dvakrat destilirane in/ali mikrofiltrirane z izjemno visoko upornostjo > 18 MΩ).

1.5.4   Preverjanje umeritve

Za preverjanje umeritve se izmeri gostota referenčnih tekočin.

Vsak dan se izmeri gostota zraka. Razlika med teoretično gostoto in dejansko ugotovljeno gostoto, večja od 0,00008 g/ml, lahko pomeni, da je epruveta umazana. Zato jo je potrebno očistiti. Po čiščenju se ponovno izmeri gostota zraka; v primeru, da ta ni prepričljiva, se ponovno umeri aparat.

Prav tako se izmeri gostota vode; v primeru, da je razlika med teoretično gostoto in dejansko ugotovljeno gostoto večja od 0,00008 g/ml, je treba ponovno umeriti aparat.

Če je merjenje temperature celice težavno, se lahko gostota vodno-alkoholne raztopine z volumenskim deležem alkohola, ki je primerljiv s tistimi od analiziranih destilatov, izmeri neposredno.

1.5.5   Preverjanje

Če je razlika med teoretično gostoto referenčne raztopine (s stopnjo negotovosti +/- 0,00005 g/ml) in če je meritev višja od 0,00008 g/ml, je treba izmeriti temperaturo celice.

1.6   Zajemanje in priprava vzorcev

(prim. točka 3 „Pridobivanje destilata“ tega poglavja)

1.7   Postopek

Po pridobitvi destilata se s pomočjo denzimetrije izmeri njegovo gostoto ali njegov volumenski delež alkohola.

Najprej je treba zagotoviti stabilnost temperature merilne celice. Destilat v celici denzimetra ne sme vsebovati zračnih mehurčkov in mora biti homogen. Če je na voljo vir svetlobe, ki omogoča preverjanje odsotnosti mehurčkov, je le-tega potrebno po preverjanju hitro izključiti, saj toplota, ki jo povzroča žarnica, vpliva na merjeno temperaturo.

Če aparat meri le čas, se gostota izračuna s pomočjo konstant A in B (prim. 1.3). Če aparat ne meri neposredno volumenskega deleža alkohola, se lahko ta delež, če je znana gostota, izračuna s pomočjo tabel.

1.8   Podajanje rezultatov

Volumenski delež alkohola v vinu je volumenski delež, dobljen za destilat. Izražen je v „vol. %“.

Če niso upoštevani temperaturni pogoji, je treba izvesti popravek, da se rezultat izrazi pri 20 °C. Rezultat se poda z dvema decimalkama.

1.9   Opombe

Prostornina v celici mora biti dovolj velika, da se lahko izognemo morebitni kontaminaciji s prejšnjim vzorcem. Zato je treba izvesti najmanj dve meritvi. Če ti meritvi ne podata rezultatov v okviru limita ponovljivosti, je potrebna tretja meritev. Ker so na splošno rezultati zadnjih dveh meritev homogeni, se prva vrednost izloči.

1.10   Zanesljivost

Za vzorce volumenskega deleža alkohola med 4 in 18 vol. %:

2.   Medlaboratorijski preskus. Zanesljivost in natančnost tekočine

Značilnosti učinkovitosti metode, ki so navedene v odstavku 1.10, so bile dobljene iz medlaboratorijskega preskusa, izvedenega v skladu z uveljavljenimi postopki na mednarodni ravni, na šestih vzorcih in s strani 11 laboratorijev.

Vse podrobnosti in vsi izračuni ponovljivosti in obnovljivosti, izvedeni v tem preskusu, so opisani v poglavju „VOLUMENSKI DELEŽ ALKOHOLA“ (točka 4.B.2) Priročnika metod analize Mednarodnega urada za vinsko trto in vino – (izdaja 2004).“