25.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/10

(1)

V skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/53/ES z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (3) bi bilo treba sprejeti ustrezne določbe, ki omogočajo prodajo homologiranih vozil kategorij M1 in N1, le v primeru, ko se lahko ponovno uporabi in/ali reciklira najmanj 85 % njihove mase ter ponovno uporabi in/ali predela najmanj 95 % njihove mase.

(2)

Ponovna uporabnost sestavnih delov, možnost recikliranja in predelave materialov predstavlja pomemben del strategije Skupnosti za ravnanje z odpadki. Zato bi bilo treba od proizvajalcev vozil in njihovih dobaviteljev zahtevati, da v začetni fazi razvijanja novih vozil vključijo te vidike za lažje ravnanje z vozili ob koncu njihove življenjske dobe.

(3)

Ta direktiva predstavlja posebno direktivo v okviru sistema homologacije celotnega vozila na ravni Skupnosti, ki jo določa Direktiva Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (4).

(4)

Sistem homologacije celotnega vozila je trenutno obvezen za vozila kategorije M1 in bo v bližnji prihodnosti razširjen na vozila vseh kategorij. Zato bi bilo treba v sistem homologacije celotnega vozila vključiti določbe v zvezi s ponovno uporabnostjo, možnostjo recikliranja in predelave vozil.

(5)

V skladu s tem je treba sprejeti določbe, v katerih se bo upoštevalo, da sistem homologacije celotnega vozila še ne krije vozil kategorije N1.

(6)

Proizvajalec bi moral nuditi homologacijskemu organu vse pomembne tehnične informacije o sestavnih materialih in njihovih masah, da bi jim omogočil preverjanje izračunov proizvajalca v skladu s standardom ISO 22628: 2002.

(7)

Izračuni proizvajalca se lahko ustrezno potrdijo v trenutku homologacije vozila le, če je proizvajalec uvedel zadovoljive ukrepe in postopke za upravljanje vseh informacij, ki jih prejema od svojih dobaviteljev. Pred izdajo katere koli homologacije bi moral pristojni organ predhodno oceniti te ureditve in postopke ter izdati potrdilo o njihovi pravilnosti.

(8)

Pomembnost in ustreznost različnih spremenljivk v izračunih stopenj možnosti recikliranja in predelave vozil se oceni v skladu s postopki za ravnanje z izrabljenimi vozili. Proizvajalec bi moral zato priporočiti strategijo za ravnanje z izrabljenimi vozili in jo natančno opisati pristojnemu organu. Ta strategija bi morala temeljiti na preizkušenih tehnologijah, ki so v razvoju ali na razpolago v trenutku, ko se vloži zahteva za homologacijo vozila.

(9)

Vozila za posebne namene so namenjena posebnim funkcijam in zahtevajo posebno prilagoditev nadgradnje, ki ni popolnoma pod nadzorom proizvajalca. Zato ni mogoče pravilno izračunati stopenj možnosti recikliranja in predelave vozil. Ta vozila bi torej morala biti izključena iz zahtev, ki se nanašajo na izračun.

(10)

Nedodelana vozila so pomemben del vozil N1. Proizvajalec osnovnega vozila ne more izračunati stopenj možnosti recikliranja in predelave za dodelana vozila, ker na stopnji načrtovanja osnovnih vozil nima na razpolago podatkov o nadaljnjih stopnjah izdelave. Zato je torej primerno, da zahteve iz te direktive izpolnjujejo samo osnovna vozila.

(11)

Tržni deleži vozil, proizvedenih v majhnih serijah, so zelo omejeni, tako da bi bila korist za okolje, če bi morala izpolnjevati zahteve iz te direktive, zanemarljiva. Zato je primerno, da se jih izključi iz nekaterih določb te direktive.

(12)

V skladu z Direktivo 2000/53/ES bi bilo treba zaradi varnosti na cesti in varstva okolja sprejeti ustrezne ukrepe, da bi preprečili ponovno uporabo nekaterih sestavnih delov, ki so bili izgrajeni iz izrabljenih vozil. Ti ukrepi bi morali biti omejeni na ponovno uporabo delov pri izdelavi novih vozil.

(13)

V skladu s to direktivo bodo proizvajalci morali zagotoviti nove podatke v zvezi s homologacijo; iz tega razloga bi se morale te posebnosti odražati v Direktivi 70/156/EGS, ki določa izčrpen seznam podatkov, potrebnih za homologacijo. Zato bi bilo treba v skladu s tem spremeniti navedeno direktivo.

(14)

V skladu z regulatornim postopkom iz člena 13(3) Direktive 70/156/EGS je treba sprejeti ukrepe, potrebne za prilagoditev te direktive znanstvenemu in tehničnemu napredku.

(15)

Ker cilja te direktive, in sicer čim bolj zmanjšati učinek izrabljenih vozil na okolje tako, da se jih od začetka načrtuje z namenom olajšati možnost ponovne uporabe, recikliranja in predelave, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenega cilja.

(16)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (5) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj kolikor nazorno je to mogoče prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo –

(a)

vozila za posebni namen, kakor so opredeljena v točki 5 dela A Priloge II k Direktivi 70/156/EGS;

(b)

vozila kategorije N1, izdelana v več stopnjah, če je osnovno vozilo skladno s to direktivo;

(c)

vozila, proizvedena v majhnih serijah, navedena v členu 8(2)(a) Direktive 70/156/EGS.

1.

„vozilo“ pomeni motorno vozilo;

2.

„sestavni del“ pomeni kateri koli del ali sklop delov, ki je vključen v vozilo v trenutku njegove izdelave; označuje tudi sestavne dele in samostojne tehnične enote, opredeljene v členu 2 Direktive 70/156/EGS;

3.

„tip vozila“ pomeni tip vozila, opredeljen v točkah 1 in 3 dela B Priloge II k Direktivi 70/156/EGS;

4.

„izrabljeno vozilo“ pomeni vozilo, opredeljeno v točki 2 člena 2 Direktive 2000/53/ES;

5.

„referenčno vozilo“ pomeni različico tipa vozila, ki ga homologacijski organ v posvetovanju s proizvajalcem in v skladu z merili, določenimi v Prilogi I, opredeli kot najbolj problematičnega z vidika ponovne uporabnosti, možnosti recikliranja in predelave;

6.

„vozilo, izdelano v več stopnjah“ pomeni vozilo, proizvedeno z večstopenjskim postopkom izdelave;

7.

„osnovno vozilo“ pomeni vozilo, opredeljeno v četrti alinei člena 2 Direktive 70/156/EGS, ki je uporabljeno v začetni stopnji večstopenjske izdelave;

8.

„večstopenjska izdelava“ pomeni postopek, s katerim se proizvede vozilo v več stopnjah z dodajanjem sestavnih delov osnovnemu vozilu ali s spreminjanjem teh sestavnih delov;

9.

„ponovna uporaba“ pomeni ponovno uporabo, opredeljeno v točki 6 člena 2 Direktive 2000/53/ES;

10.

„recikliranje“ pomeni recikliranje, opredeljeno v prvem stavku točke 7 člena 2 Direktive 2000/53/ES;

11.

„energetska predelava“ pomeni energetsko predelavo, opredeljeno v drugem stavku točke 7 člena 2 Direktive 2000/53/ES;

12.

„predelava“ pomeni predelavo, opredeljeno v točki 8 člena 2 Direktive 2000/53/ES;

13.

„ponovna uporabnost“ pomeni možnost ponovne uporabe sestavnih delov, izgrajenih iz izrabljenih vozil;

14.

„možnost recikliranja“ pomeni možnost recikliranja sestavnih delov ali materialov, izgrajenih iz izrabljenih vozil;

15.

„možnost predelave“ pomeni možnost predelave sestavnih delov ali materialov, izgrajenih iz izrabljenih vozil;

16.

„stopnja možnosti recikliranja vozila (Rcyc)“ pomeni odstotek mase novega vozila, ki ga je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati;

17.

„stopnja možnosti predelave vozila (Rcov)“ pomeni odstotek mase novega vozila, ki ga je mogoče ponovno uporabiti in predelati;

18.

„strategija“ pomeni načrt širokega obsega, ki vsebuje usklajene ukrepe in tehnične rešitve v zvezi z uničenjem, razgradnjo ali podobnimi postopki, recikliranjem ter ponovno uporabo materialov, da bi določili predvidene stopnje možnosti recikliranja in predelave že na razvojni stopnji vozila;

19.

„masa“ pomeni maso vozila v voznem stanju, opredeljeno v točki 2.6 Priloge I k Direktivi 70/156/EGS, vendar brez voznika, čigar masa je ocenjena na 75 kg;

20.

„pristojni organ“ pomeni subjekt, na primer tehnično službo ali drug obstoječi organ, ki ga država članica imenuje za opravljanje predhodne ocene proizvajalca in za izdajanje potrdila o skladnosti, v skladu s predpisi te direktive. Pristojni organ je lahko homologacijski organ, če je njegova pristojnost na tem področju je ustrezno dokumentirana.

(a)

se ne štejejo kot ponovno uporabni za namene izračuna stopenj možnosti recikliranja in predelave;

(b)

se ne uporabljajo ponovno pri izdelavi vozil, za katere velja Direktiva 70/156/EGS.

(a)

zavrniti izdaje ES ali nacionalne homologacije;

(b)

prepovedati registracije, prodaje ali začetke uporabe novih vozil.

(a)

zavrniti izdajo ES-homologacije;

(b)

zavrniti izdajo nacionalne homologacije.

(a)

upoštevati potrdila o skladnosti, ki spremljajo nova vozila, kot neveljavna za namene člena 7(1) Direktive 70/156/EGS;

(b)

zavrniti registracijo, prodajo ali začetek uporabe novih vozil, razen kadar se uporabi člen 8(2)(b) Direktive 70/156/EGS.