32001R1639

Uredba Komisije (ES) št. 1639/2001

z dne 25. julija 2001

o uvedbi minimalnih in razširjenih programov Skupnosti za zbiranje podatkov v ribiškem sektorju ter določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1543/2000

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1543/2000 z dne 29. junija 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov o ribištvu, ki so potrebni za vodenje skupne ribiške politike [1], zlasti členov 5(1) in 8(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 1543/2000 vzpostavlja okvir Skupnosti za zbiranje in upravljanje podatkov, ki so potrebni za ocenitev stanja ribolovnih virov in ribiškega sektorja. V ta namen določa, da države članice sprejmejo nacionalne programe za zbiranje in upravljanje podatkov o ribištvu v skladu s programi Skupnosti.

(2) Zato je treba uvesti minimalni program Skupnosti, ki zajema podatke, nujno potrebne za znanstveno vrednotenje in za uvedbo razširjenega programa Skupnosti, vključno s podatki, ki bodo verjetno odločilno izboljšali znanstveno vrednotenje.

(3) Podatke, ki se zahtevajo za vsak program, je treba zbirati kot model vrednotenja, ki zajemajo ribolovno zmogljivost in ribolovni napor, ulov in ne nazadnje gospodarski položaj tega sektorja.

(4) Programi držav članic za zbiranje podatkov za znanstveno vrednotenje morajo biti v skladu z zbiranjem podatkov za vodenje drugih vidikov skupne ribiške politike in z zbiranjem podatkov v skladu z obveznostmi držav članic glede statističnega programa Skupnosti.

(5) Potrebno je določiti pravila, ki se nanašajo na prenos in dostop do podatkov, vključno z zaupnostjo, in pravila v zvezi s tehničnimi spremembami in odstopanji od programov Skupnosti. Uvesti je treba tudi postopke v zvezi s spremljanjem nacionalnih programov.

(6) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Minimalni in razširjeni programi Skupnosti iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1543/2000 so uvedeni, kakor so določeni v Prilogi.

Ta uredba tudi določa nekatera podrobna pravila za zbiranje podatkov po nacionalnih programih držav članic.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

1. "segment" pomeni skupino plovil, ki so čimbolj homogena glede na fizične lastnosti in uporabo ribolovnega orodja, ki izhaja iz delitve segmentov, vsebovanih v četrtem večletnem usmerjevalnem programu (VUP IV);

2. "gospodarsko ribiško ladjevje" pomeni plovila, ki so registrirana in imajo licenco v skladu z Uredbo Sveta št. 3690/93 [2] ali so drugače pooblaščena za gospodarski ribolov; v skladu z Uredbo Komisije št. 2090/98 [3] morajo države članice poslati podatke o plovilih v register ribiških plovil Skupnosti;

3. "rekreacijski in športni ribolov" pomeni vse ribolovne dejavnosti, ki se ne izvajajo za komercialne ribolovne namene;

4. "osnovni podatki" pomenijo podatke, povezane s posameznimi plovili, fizičnimi ali pravnimi osebami ali posamezniki;

5. "učinkovita ribolovna moč" pomeni oceno ribolovne moči plovil s primerjavo ulova teh plovil;

6. "nominalna ribolovna moč" pomeni izražanje ribolovne moči s fizično lastnostjo (moč motorja ali tonaža) ali s kombinacijo teh lastnosti;

7. "ribolovni napor" pomeni za plovilo zmnožek njegove ribolovne moči in trajanje ribolovne dejavnosti ter za skupino plovil vsoto ribolovnih naporov vseh zadevnih plovil;

8. "vrsta tehnike" pomeni uporabo posebnega ribolovnega orodja ali uporabo enega ali več ribolovnih orodij znotraj skupine orodij;

9. "prostorsko-časovna razčlenitev" pomeni kombinacijo časovnega obdobja in geografske razčlenjenosti na podobmočja;

10. "celovito vzorčenje" pomeni preučevanje populacije v statističnem pomenu glede na parameter, če so vsi osebki, ki sestavljajo navedeno populacijo, dejansko izmerjeni;

11. "predelovalna industrija" pomeni industrijo, ki je vključena v pripravo in konzerviranje rib, lupinarjev ali mehkužcev, pa tudi v pripravo proizvodov, ki vsebujejo ribe, lupinarje ali mehkužce;

12. "sektor predelovalne industrije" pomeni del predelovalne industrije, ki temelji na vrsti predelave (zamrznjene, nasoljene/posušene, prekajene, konzervirane, pripravljene jedi, drugo) in poteh preskrbe v skladu s skupinami zadevnih vrst (pridnene in globokomorske vrste, Thunnidae, pelaške vrste razen Thunnidae, druge ribje vrste, lupinarji, glavonožci, školjke, drugi mehkužci, drugi)

13. "zbirni podatki" pomenijo zbirne podatke, kakor so določeni v členu 2(b) Uredbe (ES) št. 1543/2000;

14. "funkcionalna enota" pomeni operativno razvrstitev statističnih območij, ki ustrezajo območju razporeditve geografsko izoliranega biološkega staleža ali skupka majhnih enot biološkega staleža v skladu s Prilogo II;

15. "ulov" pomeni skupno živo maso prvotno ulovljenih rib, to je bruto ulov;

16. "iztovarjanje" pomeni živo maso, ki je enaka iztovarjanju, to je nominalni ulov;

17. "zavržki" pomeni skupno živo maso rib, ki so premajhne, se ne morejo prodati ali so drugače nezaželene ribe, in so izločene ob ulovu ali kmalu zatem.

Člen 3

Zahteve za nacionalne programe

Nacionalni programi, ki jih sprejmejo države članice z upoštevanjem programov Skupnosti iz Priloge, vsebujejo zlasti:

(a) povezave s programi Skupnosti, ki določajo načrtovane aktivnosti po sekciji in sklicevanju na program;

(b) elemente analitskih poročil, razdeljene glede na sekcijo in program, pa tudi glede na geografsko območje, kakor je določeno v Dodatku I, raven 2;

(c) v primeru vzorčenja podroben opis uporabljenih strategij in statističnih ocen, kar omogoča upoštevanje ravni natančnosti in razmerja med stroškom in natančnostjo;

(d) elemente, ki omogočajo prikaz sodelovanja in delitev nalog med državami članicami.

Programi omogočajo ocene ravni natančnosti iz točke (c) najpozneje do 31. maja 2003.

Člen 4

Predložitev nacionalnih programov

Vsaka država članica Komisiji najpozneje do 31. maja vsakega leta elektronsko predloži svoj nacionalni program iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1543/2000.

Člen 5

Prenos podatkov mednarodnim organizacijam

1. Države članice lahko prenesejo podatke iz te uredbe ustreznim mednarodnim organizacijam v skladu s posebnimi pravili in predpisi teh organizacij.

2. Države članice obvestijo Komisijo o prenosu podatkov, navedenih v odstavku 1, in na zahtevo dajo Komisiji računalniško kopijo.

Člen 6

Uskladitev med Komisijo in državami članicami

1. Komisija pregleda nacionalne programe in preveri, da se spoštujejo pogoji, določeni v tej uredbi.

Če Komisija pri pregledu ugotovi, da nacionalni program ne izpolnjuje teh pogojev, takoj obvesti zadevno državo članico in predlaga spremembe programa. Zadevna država članica lahko naknadno predloži revidiran nacionalni program.

2. Države članice najpozneje do 31. maja 2003 in do 31. maja po vsakem letu izvedbe programa predložijo tehnično poročilo o dejavnosti, ki podrobno navaja stanje dokončanja ciljev, postavljenih ob sestavi minimalnega in razširjenega programa.

3. Vsaka država članica določi ustrezni organ, ki bo odgovoren za izvajanje te uredbe, v nadaljnjem besedilu "državni organ".

4. Vsaka država članica najpozneje do 31. maja 2001 pošlje podrobnosti o svojem nacionalnem organu Komisiji in drugim državam članicam.

5. Nacionalni organ redno obvešča Komisijo o napredku državnih programov.

Člen 7

Neupoštevanje programov Skupnosti

Če Komisija meni, da država članica ni upoštevala obveznosti, določenih v modelih programov Skupnosti, in da je zadevna država članica za te modele dobila finančno pomoč Skupnosti, obvesti zadevno državo članico, ki izvede administrativno poizvedbo.

Država članica obvesti Komisijo o napredku in o ugotovitvah te poizvedbe ter ji nemudoma pošlje kopijo poročila, sestavljenega po poizvedbi, z navedbo glavnih elementov, na katerih temelji.

Komisija lahko odloči, da zahteva nazaj katero koli neupravičeno izplačano vsoto z obrestmi za to obdobje.

Člen 8

Tehnične spremembe in izjeme

1. Komisija lahko odobri spremembe raziskav, navedenih v oddelku G(1)(iii) Priloge, na podlagi nasveta Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (v nadaljnjem besedilu ZTGOR).

2. Komisija lahko po nasvetu ZTGOR in v skladu s postopkom iz člena 9(2) Uredbe (ES) št. 1543/2000 odloči o izjemah od obveznosti, določenih v oddelkih H in I Priloge.

Člen 9

Vodenje osnovnih in zbirnih podatkov

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se osnovni podatki, zbrani po tej uredbi, obravnavajo zaupno.

2. Osnovni podatki se hranijo tako dolgo, kolikor je potrebno, da se izvede katera koli ustrezna naloga, in najmanj pet let.

3. Vsaka država članica zagotovi, da so zbirni podatki, ki se nanašajo na programe Skupnosti, vključeni v računalniške podatkovne baze, elektronsko dostopne Komisiji in nacionalnim organom v skladu s členoma 10 in 11.

4. Zbirni podatki, navedeni v odstavku 3, ne smejo vključevati nobene informacije, na podlagi katere bi lahko prepoznali posamezna plovila, fizične ali pravne osebe.

5. Države članice zagotovijo varnost obdelave podatkov na svojih računalniških sistemih, zlasti kadar obdelava zahteva prenos po omrežju.

6. Države članice sprejmejo vse potrebne tehnične ukrepe za zaščito podatkov pred kakršnim koli naključnim ali nezakonitim uničenjem, nenamerno izgubo, okvaro, razširjanjem ali nedovoljenim pregledovanjem in pred kakršno koli neustrezno obdelavo.

Člen 10

Dostop Komisije do podatkov

1. Če Komisija želi uporabiti zbirne podatke, zbrane v skladu s to uredbo, te podatke podrobno določi zadevnim državam članicam.

2. Države članice storijo vse, kar je potrebno, da omogočijo pregledovanje obravnavanih podatkov na daljavo ali njihovo kopiranje v obdobju, ki ni daljše od 20 delovnih dni.

3. Če država članica ne more zadovoljiti zahteve Komisije po dostopu, mora nemudoma obvestiti Komisijo in podati razloge.

4. Če je Komisija iz podatkov držav članic ustvarila računalniško datoteko, te datoteke ne sme zadržati več kakor 20 delovnih dni po datumu, za katerega je bil podatek zahtevan, in jo mora uničiti, razen kadar je bilo pridobljeno izrecno pisno soglasje zadevnih držav članic.

Člen 11

Dostop držav članic do podatkov

1. Države članice storijo vse, kar je potrebno, da omogočijo dostop nacionalnim organom drugih držav članic do računalniških podatkovnih baz, ki vsebujejo zbirne podatke.

2. Države članice pošljejo Komisiji in drugim državam članicam razloge, ki opravičujejo začasno ustavitev dostopa do podatkov, na katere se nanaša ta uredba.

3. Če želi imeti nacionalni organ dostop do podatkov, ki jih ima druga država članica, pošlje zahtevo nacionalnemu organu, odgovornemu za dostop do teh podatkov. Ta nacionalni organ odgovori na zahtevo v 10 delovnih dneh od prejema zahteve in mora navesti razloge za vsako zavrnitev.

4. Države članice lahko sklenejo sporazume ali se dogovorijo o protokolih IT v zvezi z računalniškim dostopom, da bi omogočile dostop do podatkovnih baz. O tem nemudoma obvestijo Komisijo. Stroške, ki nastanejo z dostopom do podatkovnih baz, nosi nacionalni organ, ki je dostop zahteval.

Člen 12

Zaupnost

Člani ZTGOR in udeleženci sestankov, ki jih ta organizira, ne smejo kopirati dela ali vseh podatkov za uporabo zunaj sestanka.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. julija 2001

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 176, 15.7.2000, str. 1.

[2] UL L 341, 31.12.1993, str. 93

[3] UL L 266, 1.10.1998, str. 27

--------------------------------------------------

PRILOGA

POGLAVJE I

VSEBINA IN METODOLOGIJA

A. Vsebina programov Skupnosti

1. Minimalni program Skupnosti, naveden v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 1543/2000, vsebuje naslednje modele:

(a) model vrednotenja vnosov: ribolovna zmogljivost in ribolovni napor;

(b) model vrednotenja in vzorčenja ulova in iztovarjanj;

(c) model vrednotenja ekonomskega stanja sektorja.

2. Razširjeni program Skupnosti, naveden v členu 5(1) Uredbe (ES) št. 1543/2000, vsebuje modele, navedene v točki 1, prav tako tudi dodatne podatke, ki so podrobno določeni za vsak model.

3. Za vsak model minimalnega programa so podrobno določeni parametri, ki jih je treba spremljati, ravni razčlenitve in raven natančnosti, ki jih je treba doseči. Za razširjene programe, za katere ravni natančnosti niso določene, mora vsaka država članica navesti v svojem nacionalnem programu ravni natančnosti, za katere si prizadeva, in razmerje med stroškom ter natančnostjo, ki je povezano z ocenjevalnimi postopki, ki jih bo uporabila.

B. Ravni natančnosti in intenzivnost vzorčenja

1. Kadar za programe vzorčenja ni mogoče določiti ciljnih količin niti glede ravni natančnosti niti glede velikosti vzorca, se uvedejo pilotske raziskave v statističnem smislu. S temi pilotskimi raziskavami je treba ovrednotiti razsežnost problema in obravnavati tudi uporabnost podrobnejših poznejših raziskav ter stroškovno učinkovitost takih podrobnih raziskav.

2. Kadar je ciljne količine mogoče določiti, se lahko podrobno določijo neposredno po velikosti vzorcev ali frekvenci vzorčenja ali z določitvijo ravni natančnosti in zanesljivosti, ki jih je treba doseči.

3. Pri sklicevanju na velikost vzorca ali na frekvenco vzorčenja pri populaciji, določeni v statističnem smislu, mora biti strategija vzorčenja vsaj tako učinkovita kakor enostavno naključno vzorčenje. Tako strategijo vzorčenja je treba opisati v ustreznih nacionalnih programih.

4. Pri sklicevanju na raven natančnosti/zaupnosti, se uvede naslednja odstopanja:

(a) raven 1: raven, ki omogoča oceno parametra z natančnostjo plus ali minus 25 % za 95 % raven zaupnosti;

(b) raven 2: raven, ki omogoča oceno parametra z natančnostjo plus ali minus 10 % za 95 % raven zaupnosti;

(c) raven 3: raven, ki omogoča oceno parametra z natančnostjo plus ali minus 5 % za 95 % raven zaupnosti.

POGLAVJE II

MODEL VREDNOTENJA VNOSOV: RIBOLOVNA ZMOGLJIVOST IN RIBOLOVNI NAPOR

C. Zbiranje podatkov ribolovne zmogljivosti

1. V okviru minimalnega programa je treba zbrati podatke, da se oceni za vsak pozneje opredeljeni segment število plovil, ki ga sestavljajo, in povprečna vrednost parametrov iz točke (a) na plovilo.

(a) Parametri:

zbrani podatki morajo vključevati vsa ribiška plovila, zajeta v večletnem usmerjevalnem programu (VUP) IV:

- tonaža (bruto tonaža),

- največja dejanska moč motorja, ki jo dejansko razvije glavni motor po redukciji, če je potrebno, izražena v kW, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2930/86 [1],

- starost plovila, izračunana na podlagi starosti trupa.

(b) Ravni razčlenitve:

- podatke je treba zbrati tako, da je mogoče segmente, ki so določeni v Dodatku III, navesti posamezno,

- podatke je treba dopolnjevati letno.

(c) Ravni natančnosti:

podatke, ki izhajajo iz Uredbe (ES) št. 2090/98, je treba zbrati v izčrpni obliki. Za druge vrste podatkov iz točke (1)(a) se lahko sestavijo programi vzorčenja, ki omogočajo ocenitve, ki dosegajo raven natančnosti 3, kakor je določeno v oddelku B.

2. Razširjeni program

(a) Dopolnilni parametri vključujejo:

- največjo dejansko moč glavnega motorja pred redukcijo,

- največjo skupno moč pomožnega motorja (motorjev), ki se uporablja (-jo) za dvigala in vitle za plovila s skupno dolžino več kot 12 metrov,

- lastnosti standardnega ribolovnega orodja za vsako ribolovno tehniko, vključno z dimenzijami in zavarovano vrednostjo tega standardnega orodja,

- povprečno število ribolovnega orodja na plovilo za različne vrste ribolovnih tehnik.

(b) Ravni razčlenitve:

- segmenti, ki jih je treba upoštevati, so določeni v Dodatku IV,

- vrste ribolovnih tehnik, ki jih je treba upoštevati, so tudi določene v Dodatku IV.

D. Zbiranje podatkov v zvezi z ribolovnim naporom

1. Na ravni minimalnega programa je treba podatke zbrati na naslednji način:

(a) Parametri:

(i) poraba goriva [2];

(ii) ribolovni napor glede na vrsto tehnike: meri se po ponderirani vsoti ribolovnih dni, povezanih z območjem in s posebnim obdobjem:

- vsak dan je izražen z mersko enoto, povezano z nominalno ribolovno močjo vsakega plovila; te enote so določene v Dodatku V,

- dan na morju se šteje za koledarski dan ribarjenja, če je ribiško plovilo izvedlo najmanj eno ribolovno operacijo na ta dan ali če je bilo pasivno ribiško orodje puščeno v morju v tem dnevu,

- vsak dan se pripiše območju, kjer se je izvršila prva ribolovna operacija v tem dnevu. Vendar če pri pasivnem orodju ni bila izvršena nobena operacija iz plovila v dnevu, ko je vsaj eno (pasivno) orodje ostalo v morju, bo ta dan povezan z območjem, kjer je bila izvedena zadnja nastavitev ribolovnega orodja na tem ribolovnem potovanju;

(iii) posebni ribolovni napor: povezan je z ribjimi staleži posebnega interesa. Opredeljen je s tehniko, vendar je treba upoštevati samo dni, ko ulov staležev, navedenih v Dodatku VI, zadržanih na krovu, presega prag, naveden v tem dodatku.

- za posebne staleže se lahko uporabijo dodatne merske enote poleg tistih, določenih v Dodatku V, pod pogojem, da so skladne s specifikacijami, ki so jih uvedle regionalne ribiške organizacije, vključene v ovrednotenje teh staležev.

(b) Ravni razčlenitve:

(i) glede porabe goriva je treba podatke o količini in strošku zbrati tako, da bo mogoče oceniti povprečno letno porabo goriva na plovilo znotraj vsakega segmenta, kakor je določeno v Dodatku III; [3]

(ii) za ribolovni napor po tehniki je treba podatke zbrati vsako četrtletje po vrsti tehnik, določenih v Dodatku VIII, in v skladu z ravnjo 3 geografske razčlenjenosti, določene v Dodatku I;

Poleg celotnega napora se posamezno navede prispevek vsakega segmenta, določenega v Dodatku III (napor po tehniki in po segmentu) [4];

(iii) na ravni za posebni ribolovni napor se podatki zberejo prav tako, kakor za napor po tehniki: vsako četrtletje, ločeno po vrstah ribolovnih tehnik, opredeljenih v Dodatku VIII, in v skladu z ravnjo 3 geografske razčlenjenosti, določene v Dodatku I.

(c) Ravni natančnosti:

podatke, ki ustrezajo določbam Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 [5] (ki določa posebne postopke držav članic glede evidentiranja podatkov o iztovarjanju rib), je treba zbrati v izčrpni obliki. Kadar so potrebni drugi podatki, se zberejo v skladu s postopki vzorčenja, ki za ocenjena povprečja po segmentu omogočajo doseči raven natančnosti 2 za podatke glede porabe goriva, raven natančnosti 2 za ribolovni napor po tehniki, raven natančnosti 1 za posebni ribolovni napor. Lahko se izvajajo pilotske raziskave ribolovnega napora za pasivno orodje.

2. Razširjeni program

(a) Dopolnilni parametri:

za napor po tehniki in posebni napor, naveden v točki 1(a)(ii) in (iii):

- uporabljajo se lahko druge merske enote, kakor tiste, ki so določene v Dodatku V, pod pogojem, da so podrobno navedene in utemeljene v nacionalnih programih,

- za določitev posebnega napora se lahko upoštevajo drugi staleži in/ali pragi od tistih, ki so določeni v Dodatku VI,

- dodatno se lahko ribolovni napor meri z operacijo za vse ribolovno orodje, razen za pasti, vrše in mrežne pregrade. V tem primeru se osnovne enote nanašajo na ribolovne operacije in ne na ribolovne dni. Vsaka operacija ustreza prispevku k ribolovnem naporu, opredeljenem skladno s pravili iz Dodatka IX. Uporabljajo se lahko tudi druga pravila, kakor so navedena v tem dodatku, če so obširno opisana in utemeljena,

- podatki o ribolovnem naporu pasti, vrš in mrežnih pregrad se lahko zberejo kot zmnožek števila orodij na morju in časa (število dni vsakega orodja na morju na leto).

(b) Ravni razčlenitve:

(i) podatke o porabi goriva je mogoče zbrati tako, da bo mogoče oceniti povprečno četrtletno porabo goriva na plovilo znotraj vsakega segmenta, kakor je določeno v Dodatku IV;

(ii) kar zadeva ribolovni napor po tehniki in po posebnem ribolovnem naporu:

- podatki o naporu se lahko navedejo posamezno v skladu z vrstami ribolovnih tehnik, navedenih v Dodatku X; samo če je uporabnost opisana in utemeljena v nacionalnem programu, se lahko uporablja podrobnejša tipologija,

- podatki o naporu po segmentu se lahko zberejo glede na segmente, določene v Dodatku IV,

- podatki o naporu se lahko zbirajo mesečno in glede na raven geografske razčlenjenosti 4 iz Dodatka I; za staleže, navedene v Dodatku VII, se lahko podatki o posebnem naporu zberejo z ločevanjem razpona globin, določenih v tem dodatku.

POGLAVJE III

MODEL VREDNOTENJA ULOVA IN IZTOVARJANJA

E. Zbiranje podatkov o ulovu in iztovarjanju

1. Na ravni minimalnega programa je treba podatke zbrati na naslednji način:

(a) Parametri:

- zbiranje podatkov mora omogočiti oceno:

- komercialnih iztovarjanj za vse staleže in

- za staleže, navedene v Dodatku XII, skupen ulov, iztovarjanja in zavržke ter

- ulov pri rekreacijskem in športnem ribolovu v morskih vodah za staleže, navedene v Dodatku XI,

- vsaka država članica mora opisati pretvorbene količnike, ki jih je uporabila.

(b) Ravni razčlenitve:

- za vsako državo članico bo ocena o skupnih letnih komercialnih iztovarjanjih navedena po vrstah s tem, da se razlikuje geografski izvor ulova v skladu z ravnjo geografske razčlenjenosti 2, določene v Dodatku I. Če pa razvrstitev več vrst velja za ustreznejšo, lahko državam članicam Komisija dodeli odstopanje pod pogojem, da je to ustrezno utemeljeno,

- za staleže, navedene v Dodatku XII, bodo komercialna iztovarjanja razčlenjena, kakor je navedeno v tem dodatku,

- iztovarjanja po teži in vrednosti vsakega segmenta, opredeljenega v Dodatku III, je treba navesti posamezno po vrstah, po četrtletju in glede na geografski izvor ulova na ravni geografske razčlenjenosti 2 v skladu z Dodatkom I [6],

- zavržki za staleže se bodo spremljali v Dodatku XII, da bi ocenili povprečno količino letnega ulova po teži na triletno obdobje, po vrsti tehnike, opredeljene v Dodatku III, razen za staleže, za katere Dodatek XII opredeljuje drugo pravilo razčlenitve,

- pilotsko raziskavo, kakor je opredeljena v oddelku B, je treba izvesti za rekreacijski in športni ribolov, naveden v Dodatku XI, z upoštevanjem ravni razčlenitve, opredeljene v istem dodatku.

(c) Ravni natančnosti:

- oceno komercialnih iztovarjanj je treba narediti na podlagi izčrpnih podatkov, zbranih v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 [7] in na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 [8], ter za podatke, ki niso zajeti v teh uredbah z vzorčenjem in statističnimi postopki tako, da ocene dosežejo raven natančnosti 3 za staleže, za katere veljajo celoten dovoljeni ulov in predpisi glede kvot, raven 2 za staleže, za katere ne veljajo celoten dovoljeni ulov in kvote, navedene v Dodatku XII, ter raven 1 za vse druge primere,

- podatki glede letnih ocen zavržkov za staleže, navedeni v Dodatku XII, morajo doseči raven natančnosti 1. Če pa države članice ne morejo doseči te ravni natančnosti ali le s čezmernimi stroški, jim lahko Komisija dodeli odstopanje, da lahko zmanjšajo raven natančnosti, pogostnost vzorčenja ali izvedejo pilotsko raziskavo pod pogojem, da je ta zahteva obširno dokumentirana,

- zavržke v zvezi z drugimi staleži, kakor so tisti, za katere Dodatek XII navaja letno oceno, je treba zajeti v pilotskih raziskavah. Sklepe teh študij je treba poslati Komisiji najpozneje do 31. oktobra 2003,

- za ulov pri rekreacijskem in športnem ribolovu, naveden v Dodatku XI, je treba izvesti pilotske raziskave. Sklepe teh raziskav je treba poslati Komisiji najpozneje do 31. oktobra 2003.

(d) V skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 2847/93 države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev registriranja vseh pomembnih podatkov v skladu s členom 9 te Uredbe.

Poleg tega bodo države članice, kadar je to primerno, sodelovale z drugimi državami članicami, da dobijo popolne podatke o iztovarjanjih plovil, ki plovejo pod njihovo zastavo.

2. Razširjeni program

(a) Dopolnilni parametri:

- iztovarjanja staležev, navedenih v Dodatku XIII,

- ulov pri rekreacijskem in športnem ribolovu za druge staleže od navedenih v Dodatku XI,

- za ulov lososa v rečnih ustjih, jezerih in rekah v geografskem območju Baltiškega morja in Severnega morja.

(b) Raven razčlenitve:

- podatki v zvezi s komercialnimi iztovarjanji staležev, navedenih v Dodatku XII, se lahko razčlenijo v skladu z določbami za razširjeni program iz tega dodatka. Glede na globino ali drugo merilo se lahko naredi dopolnilna geografska razčlenitev, če je ta razčlenitev skladna s tretjo alineo, točke (2)(b)(ii), razdelka D, in če ustrezni državni program upravičuje njeno koristnost,

- podatki v zvezi s staleži, navedenimi v Dodatku XIII, se lahko zbirajo vsako četrtletje, tako da se loči ulov glede na vrste tehnik, opredeljenih v Dodatku III, in glede na geografska območja ravni 3 v skladu z Dodatkom I. Za staleže, navedene v Dodatku VII, se podatki lahko ločijo še glede na globino, opredeljeno v tem dodatku,

- podatki o ulovu se lahko zbirajo po segmentu, kakor je določeno v Dodatku IV ali Dodatku X,

- podatki o zavržkih se lahko zbirajo po razširjenem programu:

- vsako četrtletje, po vrsti tehnike v skladu z Dodatkom III in v skladu z geografsko ravnjo 3 Dodatka I za staleže, kjer Dodatek XII omenja letno vrednotenje zavržkov v minimalnem programu,

- vsako leto, z možno ločitvijo vrst ribolovne tehnike v skladu z Dodatkom III brez geografske razčlenjenosti za staleže, kjer Dodatek XII ne zahteva letne ocene zavržka v okviru minimalnega programa,

- na letni podlagi, brez drugih razčlenitev za staleže, navedene v Dodatku XIII.

F. Zbiranje podatkov glede ulova na enoto napora in/ali učinkoviti napor posebnega gospodarskega ladjevja

1. V okviru minimalnega programa je treba zbrati podatke na naslednji način:

vsak nacionalni program vključuje pregled uporabnosti podrobnih podatkov o ulovu in naporu ribolovnih plovil, ki plovejo pod njihovo zastavo in ki so jih med letoma 1995 in 2000 uporabile delovne skupine za znanstveno oceno. V tem pregledu bo analizirana teža, ki je v končni oceni staleža dodeljena ustreznim indeksom številčnosti ali delnega ribolovnega napora, možnost podaljšanja ustrezne časovne serije na podlagi razčlenjenih številk o ulovu in naporu, kakor je navedeno v razdelkih D in E, ter morebitna potreba po sklicevanju na podrobnejše podatke. Vsaka država članica bo poslala ustrezne sklepe Komisiji najpozneje do 31. decembra 2002. Komisija bo na ZTGOR predložila rezultate teh analiz in določila vsebino minimalnega programa za ta oddelek najpozneje do 31. marca 2003.

2. Raven razširjenega programa:

vsaka študija, ki zajema opredelitev indeksov številčnosti ali dejanskega napora na podlagi podrobnih podatkov o ulovu in naporu gospodarskega ladjevja, izpolnjuje pogoje po razširjenem programu. Nacionalni program mora določiti morebitno koristnost teh indeksov. Te študije se predložijo na ZTGOR. Če ZTGOR ne potrdi uporabnosti teh indeksov, se bo štelo, da ustrezna študija od takrat naprej ne izpolnjuje pogojev.

G. Primernost znanstvenih raziskav o vrednotenju staleža

1. Raven minimalnega programa

(i) Zajeti je treba vse raziskave s prioriteto 1, navedene v Dodatku XIV;

(ii) Države članice morajo v okviru svojih nacionalnih programov jamčiti za kontinuiteto s prejšnjimi raziskavami;

(iii) Ne glede na točki (i) in (ii) lahko države članice predlagajo spremembo napora raziskave ali načrta vzorčenja pod pogojem, da to ne bo negativno vplivalo na kakovost rezultatov.

2. Na ravni razširjenega programa izpolnjujejo pogoje vse raziskave, označene s prioriteto 2 v Dodatku XIV.

H. Biološko vzorčenje ulova: sestava po starosti in dolžini

1. Na ravni minimalnega programa je treba podatke zbrati na naslednji način:

(a) Parametri:

biološko vzorčenje je treba izvesti zato, da se ovrednoti po dolžini in, kjer je to primerno, po starosti sestava iztovarjanj za vse staleže, opredeljene v Dodatku XV.

(b) Ravni razčlenitve in natančnosti:

potrebne ravni razčlenitve, prav tako temeljna razčlenjenost in intenzivnost vzorčenja so opredeljeni v Dodatku XV. Vendar države članice lahko uporabijo drugo strategijo vzorčenja od tiste, ki ustreza temeljni razčlenjenosti z enostavnim naključnim vzorčenjem znotraj posameznih razredov, določenih v Dodatku XV, in drugo intenzivnost vzorčenja, kakor je določena v Dodatku XV, če ta alternativni pristop doseže isto ali višjo raven natančnosti ob istem ali nižjem strošku, in če to izbiro postopka uvaja ustrezni nacionalni program.

(c) Izvajanje programa vzorčenja:

države članice, na ozemlju katerih se opravljajo iztovarjanja, so odgovorne za uvedbo programov vzorčenja po standardih, opredeljenih v tem členu. Če je treba, bodo države članice sodelovale z organi tretjih držav pri vzpostavitvi biološkega vzorčenja iztovarjanj, ki so jih izvedla plovila, ki plovejo pod zastavo teh tretjih držav.

V skladu z Uredbo (EGS) št. 2847/93 vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev zbiranja vseh podatkov glede dejavnosti plovil, ki plovejo pod njeno zastavo, ne glede na njihove kraje iztovarjanja.

(d) Izvzetje glede pravil vzorčenja:

- dolžine:

(1) iz nacionalnega programa države članice se lahko izključi ocena razdelitve po dolžini za iztovarjanja staležev, za katere je bil določen celotni dovoljeni ulov in kvote pod naslednjimi pogoji:

(i) ustrezne kvote morajo znašati manj kakor 5 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti ali manj kakor 100 ton v povprečju v prejšnjih treh letih;

(ii) vsota vseh kvot držav članic, katerih prispevek je manj kakor 5 %, mora predstavljati manj kakor 15 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti.

Če je pogoj iz točke (i) izpolnjen, vendar ni izpolnjen pogoj iz točke (ii), lahko zadevna država članica sprejme usklajen program, da bo za celotna iztovarjanja dosegla izvajanje programa vzorčenja, opisanega v Dodatku XV, ali kak drug program vzorčenja z enako zanesljivo natančnostjo.

Po potrebi se lahko nacionalni program prilagodi do 31. januarja vsakega leta tako, da upošteva izmenjavo kvot med državami članicami.

(2) za staleže, pri katerih celotni dovoljeni ulov in kvote niso bili določeni in so zunaj sredozemskega območja, se uporabljajo ista pravila na temelju povprečnih iztovarjanj prejšnjih treh let in glede na celotna iztovarjanja Skupnosti;

(3) za staleže na sredozemskem območju, pri katerih iztovarjanja sredozemske države članice po teži za vrsto znašajo manj kakor 5 % skupnih državnih iztovarjanj iz sredozemskega območja ali manj kakor 200 ton, razen za tuna.

- starost:

(1) iz nacionalnega programa države članice se lahko izključi ocena razdelitve po starosti za iztovarjanja staležev, za katere so bili določeni celotni dovoljeni ulov in kvote pod naslednjimi pogoji:

(i) ustrezne kvote znašajo manj kakor 10 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti ali manj kakor 200 ton v povprečju v prejšnjih treh letih;

(ii) vsota vseh kvot držav članic, katerih prispevek je manj kakor 10 %, predstavlja manj kakor 25 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti.

Če je pogoj iz točke (i) izpolnjen, vendar ni izpolnjen pogoj iz točke (ii), lahko zadevna država članica sprejme usklajen program, da bo za celotna iztovarjanja dosegla izvajanje programa vzorčenja, opisanega v Dodatku XV, ali kak drug program vzorčenja z enako zanesljivo natančnostjo.

Po potrebi se lahko nacionalni program prilagodi do 31. januarja vsakega leta tako, da upošteva izmenjavo kvot med državami članicami;

(2) za staleže, pri katerih celotni dovoljeni ulov in kvote niso bili določeni in so zunaj sredozemskega območja, se uporabljajo ista pravila na temelju povprečnih iztovarjanj prejšnjih treh let in s sklicem na celotna iztovarjanja staleža Skupnosti;

(3) za staleže na sredozemskem območju, pri katerih iztovarjanja sredozemske države članice po teži za vrsto znašajo manj kakor 5 % skupnih nacionalnih iztovarjanj iz sredozemskega območja ali manj kakor 200 ton, razen za tuna;

(4) Kadar je mogoče, je za gospodarski ulov treba določiti starost. Če temu ni tako, morajo to države članice podrobno določiti v svojem državnem programu.

- Drugo:

če sodelovanje med državami članicami zagotavlja, da skupna ocena parametrov iz točke (a) dosega potrebno raven natančnosti, vsaki zadevni državi članici ni treba posamično jamčiti, da že njeni podatki dosegajo to raven natančnosti.

(e) Zavržki

Zavržki morajo biti predmet ocene razdelitve po dolžinah, kadar predstavljajo letno bodisi več kakor 10 % celotnega ulova po teži bodisi več kakor 20 % ulova v številu za staleže, za katere morajo biti podatki o letnem zavržku zbrani, kakor je podrobneje določeno v Dodatku XII, in v skladu s pravili za komercialna iztovarjanja v tem dodatku.

Intenzivnost vzorčenja je taka, kakor je določena v Dodatku XV za komercialna iztovarjanja.

Kadar zavržki zadevajo dolžine, ki niso zastopane v iztovarjanjih, je treba določiti starost v skladu s pravili iz Dodatka XV.

Če pa države članice ne morejo doseči te ravni natančnosti ali le s čezmernimi stroški, jim lahko Komisija dodeli odstopanje pod pogojem, da je zahteva ustrezno utemeljena.

(f) Rekreacijski in športni ribolov

Države članice morajo za stalež, določen v Dodatku XI, uvesti pilotske raziskave, skladne z ravnjo razčlenitve iz tega dodatka. Te raziskave morajo omogočiti uvedbo ravni natančnosti, ki se zahtevajo v prihodnosti. Sklepe teh raziskav je treba poslati Komisiji najpozneje do 31. oktobra 2003.

2. Razširjeni program:

dopolnilni parametri:

- vsi programi vzorčenja za oceno sestave iztovarjanj po starosti ali dolžini, določeni v Dodatku XV,

- programi vzorčenja za oceno letne sestave iztovarjanj po dolžinah za staleže iz Dodatka XIII,

- program vzorčenja za oceno letne sestave zavržkov po dolžinah za staleže, določene v Dodatku XII in Dodatku XV.

I. Druga biološka vzorčenja

1. Na ravni minimalnega programa je treba podatke zbrati na naslednji način:

(a) Parametri:

(i) Krivulje rasti po dolžini in teži, razmerja med starostjo/dolžino in zrelostjo ter razmerje med starostjo/dolžino in plodnostjo je treba podati za vse staleže, navedene v Dodatku XVI, vključno za tiste, ki niso predmet letne ocene sestave po starosti ulova.

(ii) Programe biološkega vzorčenja iztovarjanj je treba izvesti, da se oceni delež različnih staležev pri teh iztovarjanjih: ločeno za sled v Skagerraku, Kattegatu in vzhodnem Severnem morju, za prostoživeči in gojeni losos v Baltiškem morju, različne vrste skatov in raž v območjih IV in VIId.

(iii) Države članice morajo izvajati program vzorčenja za delež po spolu za gospodarski ulov. Kadar pa je ta naloga neizvedljiva, se lahko uporabijo vzorci, pridobljeni v znanstvenih raziskavah.

(b) Raven razčlenitve

Za parametre iz točke (a)(i):

- opredelitve so podane po staležu glede na periodičnost, določeno v Dodatku XVI. Veljavnost obstoječih podatkov, uporabljenih za oceno bioloških parametrov, je treba preveriti vsakih tri do šest let, kakor je določeno v Dodatku XVI. Države članice morajo po potrebi dopolniti te parametre,

- za škampa (Nephrops), grenlandsko morsko ploščo, severne kozice (Pandalus borealis), morsko ploščo, morski list in osliča se krivulje rasti in zrelosti določijo ločeno za samce in samice.

Za parametre iz točke (a)(ii):

je treba podatke podati četrtletno in po vrstah ribolovnih tehnik, kakor je opisano v Dodatku IV.

(c) Ravni natančnosti

(i) Za krivulje rasti:

- za staleže, pri katerih je starost posameznih rib mogoče določiti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako starost z natančnostjo ravni 3, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 95 % državnih iztovarjanj pri zadevnem staležu,

- za staleže, pri katerih starosti ni mogoče določiti, vendar je mogoče oceniti krivuljo rasti, je treba oceniti povprečno težo in dolžino za vsako starost z natančnostjo ravni 2, do starosti, ko celotna iztovarjanja za ustrezajoče starosti predstavljajo vsaj 90 % državnih iztovarjanj pri dotičnem staležu,

(ii) Za zrelost, plodnost in deleže po spolu se lahko izbira med sklicem na starost ali dolžino, če so se države članice, ki morajo izvajati ustrezno biološko vzorčenje, dogovorile o naslednjem:

- za zrelost in plodnost je treba doseči natančnost ravni 3 v okviru kategorij starosti in/ali dolžine, katerih meje ustrezajo 20 % oziroma 90 % odraslih rib,

- za delež po spolu mora biti dosežena natančnost ravni 3, do starosti ali dolžine, ko celotna iztovarjanja za ustrezno starost ali dolžino znašajo vsaj 95 % državnih iztovarjanj pri tem staležu.

(iii) Sestave ulova po staležih in vrstah, navedenih v točki (a)(ii), je treba oceniti z natančnostjo ravni 1.

(d) Izjeme

(1) Iz nacionalnega programa države članice se lahko izključi ocena bioloških parametrov za staleže, za katere so bili določeni celotni dovoljeni ulov in kvote pod naslednjimi pogoji:

(i) ustrezne kvote morajo znašati manj kakor 10 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti ali manj kakor 200 ton v povprečju v prejšnjih treh letih;

(ii) vsota vseh kvot držav članic, katerih prispevek je manj kakor 5 %, predstavlja manj kakor 20 % deleža celotnega dovoljenega ulova Skupnosti.

Po potrebi se lahko nacionalni program prilagodi do 1. februarja vsakega leta tako, da se upošteva izmenjava kvot med državami članicami.

(2) Za staleže, za katere celotni dovoljeni ulov in kvote niso bili določeni, se uporabljajo ista pravila na temelju povprečnih iztovarjanj v prejšnjih treh letih in glede na celotna iztovarjanja Skupnosti.

Če sodelovanje med državami članicami zagotavlja, da skupne ocene vseh parametrov iz točke (a)(i) dosegajo potrebne ravni natančnosti, zadevni državi članici ni treba posamično jamčiti, da že njeni podatki dosegajo to raven natančnosti.

2. Na ravni razširjenega programa

Dopolnilni parametri:

- za staleže, navedene v Dodatku XVI, se bosta upoštevala letno dopolnjevanje podatkov in razlikovanje po spolu,

- za staleže, ki niso navedeni v Dodatku XVI, vendar so navedeni v Dodatku XV, in za katere so bili podatki o dolžini zbrani, se bodo podatki o rasti, zrelosti in deležu po spolu upoštevali vsaka tri leta,

- krivulje rasti in zrelosti za vrste, navedene v Dodatku XIII, se upoštevajo, toda dopolnjevanje podatkov se ne izvaja pogosteje kot vsaka tri leta,

- za skupine vrst, navedene v Dodatku XII ali XIII, se programi vzorčenja ulova za določitev sestave vrst upoštevajo vsaka tri leta.

POGLAVJE IV

MODEL VREDNOTENJA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA SEKTORJA

J. Zbiranje ekonomskih podatkov po skupinah plovil

1. Na ravni minimalnega programa je treba podatke zbrati na naslednji način:

(a) Parametri:

- podatke je treba zbrati tako, da so zajeti vsi parametri, navedeni v Dodatku XVII, glede na razčlenjenost iz Dodatka III,

- naložbo je treba izmeriti tako, da se oceni skupna vrednost sredstev, vključno s kapitalsko vrednostjo zakupljene opreme. Zavarovane vrednosti morajo imeti prednost. Če je pretežko pridobiti zavarovane vrednosti, se pridobi nadomestna vrednost plovila. V takem primeru mora biti potreba za to nadomestitev prikazana v nacionalnem programu,

- v okviru proizvodnih stroškov morajo stroški dela zajeti vse izdatke, ki jih plača delodajalec, vključno s socialnim zavarovanjem, zdravstvenim zavarovanjem, upokojitvami in s tem povezanimi davki.

(b) Ravni razčlenitve:

- vsak parameter se oceni za vsako skupino plovil, kakor je določeno v Dodatku III,

- v skladu s specifikacijami Priloge IV Uredbe (ES) št. 1543/2000 se podatki o cenah zbirajo letno, medtem ko je treba za plovila, ki lovijo v Sredozemlju, razlikovati ulov iz različnih geografskih območij, kakor je navedeno v Dodatku I, raven 3.

(c) Ravni natančnosti:

za vsak parameter in za vsak segment mora biti dosežena raven natančnosti 1.

2. Raven razširjenega programa:

(a) Dopolnilni parametri:

razširjeni program zajema vse podatke iz Dodatka XVIII.

(b) Ravni razčlenitve:

delitev skupin plovil, navedenih v točki (1)(a), prva alinea, se lahko izvede do ravni, določene v Dodatku IV in glede na regionalno razlikovanje na ravni 2 Dodatka I.

K. Zbiranje podatkov glede predelovalne industrije

1. Na ravni minimalnega programa

Države članice morajo izvajati pilotske raziskave, da bi ocenile letno vrednost na sektor po parametrih, naštetih v Dodatku XIX; v teh pilotskih raziskavah je treba primerjati razmerje med stroškom in učinkovitostjo različnih strategij zbiranja podatkov, vključno s programom vzorčenja. Sklepe teh raziskav je treba poslati Komisiji najpozneje do 31. oktobra 2003.

2. Raven razširjenega programa

(a) Dopolnilni parametri

Dejavnosti zbiranja in vodenja podatkov omogočajo:

(i) upoštevanje celotne občutljivosti sektorja in/ali podjetij, ki se nahajajo na obalnih območjih (nomenklatura ozemeljskih enot za statistične namene, NUTS 3) glede na ulov staležev, za katere velja celotni dovoljeni ulov in kvote in/ali na katere vplivajo drugi ukrepi, povezani z ohranitvijo ribolovnih virov, ali glede na ulov iz voda zunaj Skupnosti;

(ii) ocenitev vpliva, vključno družbeno-gospodarskega, na predelovalno industrijo zaradi sprejetih ukrepov v imenu skupne ribiške politike, kakor so ukrepi iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3759/92 [9], Uredba Sveta (ES) št. 2792/1999 [10] in posebni ukrepi, sprejeti za sektor ribištva in ribogojstva najbolj oddaljenih regij (program izbir, ki je specifičen za oddaljenost in otoško lego — POSEI)

(b) Ravni razčlenjenosti

Analiza podjetij v sektorju lahko upošteva ustanovitev podjetij v različnih regijah: obalnih ali drugih, na ravni NUTS 3.

[1] UL L 274, 25.9.1986, str. 1.

[2] Podatki se štejejo za del ekonomskega vrednotenja, kot je določeno v Poglavju IV.

[3] Podatki se štejejo za del ekonomskega vrednotenja, kot je določeno v Poglavju IV.

[4] Podatki se štejejo za del ekonomskega vrednotenja, kot je določeno v Poglavju IV.

[5] UL L 276, 10.10.1983, str. 1.

[6] Podatki se štejejo za del ekonomskega vrednotenja iz Poglavja IV.

[7] UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

[8] UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

[9] UL L 388, 31.12.1992, str. 1.

[10] UL L 337, 30.12.1999, str. 10.

--------------------------------------------------

Seznam dodatkov

Dodatek I: | Geografska razčlenjenost po regionalnih ribiških organizacijah |

Dodatek II: | Funkcionalne enote (FE) in statistična območja za Nephrops norvegicus |

Dodatek III (oddelek C): | Osnovna razdelitev plovil glede na zmogljivost (minimalni program) |

Dodatek IV (oddelek C): | Podrobna razčlenitev plovil glede na zmogljivost (razširjeni program) |

Dodatek V (oddelek D): | Enote ribolovne moči po vrsti ribolovne tehnike |

Dodatek VI (oddelek D): | Staleži, za katere je treba opredeliti posebni ribolovni napor (minimalni program) |

Dodatek VII (oddelek D): | Ciljne vrste in globine (razširjeni program) |

Dodatek VIII (oddelek D): | Vmesna tipologija za podatke o naporu (minimalni program) |

Dodatek IX (oddelek D): | Opredelitev ribolovnega napora v zvezi z ribolovno operacijo (razširjeni program) |

Dodatek X (oddelek D): | Podrobna tipologija ribolovnih tehnik (razširjeni program) |

Dodatek XI (oddelek E): | Seznam staležev za rekreacijski ribolov (minimalni program) |

Dodatek XII (oddelek E): | Seznam staležev za spremljanje iztovarjanj in zavržkov(minimalni program) |

Dodatek XIII: | Seznam neobveznih vrst za razširjeni program |

Dodatek XIV (oddelek G): | Seznam raziskav (minimalni program, razširjeni program) |

Dodatek XV (oddelek H): | Program vzorčenja po starosti–dolžini (minimalni program, razširjeni program) |

Dodatek XVI (oddelek I): | Druga biološka vzorčenja |

Dodatek XVII (oddelek J): | Ekonomski podatki na segment ladjevja iz Dodatka III (minimalni program) |

Dodatek XVIII (oddelek J): | Potrebni podatki za osnovno ekonomsko vrednotenje na segment ladjevja (razširjeni program) |

Dodatek XIX (oddelek K): | Ekonomski podatki po primarni in sekundarni dejavnosti (panoge) (minimalni program) |

--------------------------------------------------