(1)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je 22. novembra 2012 sprejela mnenje o živem srebru in metilnem živem srebru v živilih (1). V navedenem mnenju je določila dopustni tedenski vnos anorganskega živega srebra v višini 4 μg/kg telesne teže in metilnega živega srebra v višini 1,3 μg/kg telesne teže (pri čemer sta oba izražena kot živo srebro) in ugotovila, da je 95. percentil prehranske izpostavljenosti blizu ali nad dopustnim tedenskim vnosom pri vseh starostnih skupinah. Potrošniki, ki uživajo velike količine rib, med katerimi so morda tudi nosečnice, lahko dopustni tedenski vnos presežejo za približno šestkrat. Najbolj ranljiva skupina so nerojeni otroci. V mnenju je bilo ugotovljeno, da je izpostavljenost metilnemu živemu srebru nad dopustnim tedenskim vnosom zaskrbljujoča, kljub temu pa je pri ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti metilnemu živemu srebru priporočljivo upoštevati koristne učinke uživanja rib.

(2)

Agencija je 27. junija 2014 sprejela mnenje o koristih uživanja morske hrane za zdravje v primerjavi s tveganji za zdravje, povezanimi z izpostavljenostjo metilnemu živemu srebru (2). V navedenem mnenju je pregledala vlogo morske hrane v prehrani Evropejcev in ocenila koristne učinke uživanja morske hrane na podlagi zdravstvenih rezultatov, vključno z učinki njenega uživanja med nosečnostjo na funkcionalne rezultate nevrološkega razvoja otrok ter učinki njenega uživanja na tveganje za bolezni srca in ožilja pri odraslih. Ugotovila je, da je uživanje približno enega do dveh obrokov morske hrane na teden in do treh ali štirih obrokov na teden med nosečnostjo povezano z boljšimi funkcionalnimi rezultati nevrološkega razvoja pri otrocih v primerjavi s tistimi, katerih matere morske hrane med nosečnostjo niso uživale. Take količine so bile povezane tudi z nižjo umrljivostjo zaradi koronarne srčne bolezni pri odraslih.

(3)

Agencija je 19. decembra 2014 sprejela izjavo o koristih uživanja rib/morske hrane v primerjavi s tveganji metilnega živega srebra v ribah/morski hrani (3), v kateri je ugotovila, da bi bilo treba za doseganje koristi uživanja rib, povezanih z uživanjem enega do štirih obrokov rib na teden, in za zaščito pred toksičnostjo metilnega živega srebra za nevrološki razvoj omejiti uživanje rib/morske hrane z visoko vsebnostjo živega srebra.

(4)

Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 (4) določa mejne vrednosti živega srebra v mišičninah rib, rakih, školjkah in prehranskih dopolnilih.

(5)

Ker so najnovejši podatki o prisotnosti pokazali, da je mogoče znižati mejne vrednosti živega srebra za različne vrste rib, so bile mejne vrednosti za te vrste rib z Uredbo Komisije (EU) 2022/617 znižane (5). Mejne vrednosti za druge vrste rib, kot so morski psi in mečarice, pa so se kljub nekaterim pozivom k njihovemu zvišanju z Uredbo (EU) 2022/617 zaradi zdravstvenih pomislekov, ki so s tem povezani, ohranile na enaki vrednosti, dokler se ne pridobijo dodatni podatki in pripravi znanstvena ocena.

(6)

Zato in za pridobitev podrobnih podatkov o dejanskem vplivu znižanih mejnih vrednosti za nekatere vrste rib na skupno izpostavljenost potrošnikov živemu srebru je priporočljivo, da države članice Agenciji poročajo o prisotnosti živega srebra v vseh vrstah rib, tako za gojene kot tudi za prostoživeče ulovljene proizvode iz različnih vrst proizvodnje.

(7)

Poleg tega se večina doslej razpoložljivih podatkov nanaša na prisotnost skupnega živega srebra. Ker je metilno živo srebro bolj strupeno kot anorgansko živo srebro, bi bilo treba navesti podatke o prisotnosti metilnega živega srebra in skupnega živega srebra v vzorcih, da bi lažje izračunali razmerje med metilnim živim srebrom in skupnim živim srebrom v določenih vrstah rib. To bi pripomoglo k boljši oceni izpostavljenosti in tveganja zaradi živega srebra v živilih.

(8)

Nasveti o uživanju rib so pomemben instrument za obvladovanje tveganja, da se lahko dosežejo vsi koristni učinki uživanja rib in hkrati omeji tveganje toksičnosti živega srebra. Iz podatkov o izpostavljenosti za določene vrste rib v mnenju Agencije iz leta 2012, pa je razvidno, da potrošniki razpoložljivih nasvetov o tem ne poznajo ali jih ne upoštevajo. Zato je koristno, da se pristojnim organom držav članic priporoči, da pripravijo nacionalne prehranske nasvete in da dejavno obveščajo o njih, da se bo povečala ozaveščenost. Ker se v Uniji uživa precej različnih vrst rib, bi morale države članice nasvete o njihovem uživanju prilagoditi glede na svoj nacionalni vzorec uživanja rib, zlasti glede na vrste rib, ki se zaužijejo. Pristojnim organom držav članic bi morale pri širjenju teh nacionalnih prehranskih nasvetov pomagati vse udeležene strani, kot so nosilci živilske dejavnosti, ustrezni zdravstveni delavci, univerze, potrošniške organizacije in druge zainteresirane strani.

(9)

Da bi Agencija lahko ocenila vpliv nasvetov glede uživanja rib na izpostavljenost potrošnikov, bi morala izvesti raziskavo o učinkovitosti teh nasvetov držav članic.

(10)

Zbrani podatki o prisotnosti živega srebra in informacije o učinkovitosti prehranskih nasvetov bodo pripomogli k boljši oceni izpostavljenosti potrošnikov, ki je potrebna za prihodnjo posodobitev ocene tveganja za potrošnike v zvezi z živim srebrom. Te ocene bodo omogočile presojo, ali bi bilo primerno revidirati mejno vrednost živega srebra pri nekaterih vrstah rib –