Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Uredba (ES) št. 1060/2009 si prizadeva urediti dejavnosti bonitetnih agencij, da bi zaščitila vlagatelje in finančne trge Evropske unije (EU) pred nevarnostjo slabih praks.
Njen cilj je zagotoviti neodvisnost in integriteto bonitetnega postopka ter izboljšati kakovost izdanih ocen.
Določa pogoje za izdajo bonitetnih ocen in pravila glede organizacije in ravnanja bonitetnih agencij, vključno z delničarji in člani, da se spodbuja:
neodvisnost bonitetnih agencij,
izogibanje nasprotjem interesov; in
boljša zaščita potrošnikov in vlagateljev.
Uredba vsebuje tudi skupna pravila, ki določajo obveznosti izdajateljev in povezanih tretjih oseb, ustanovljenih v EU, glede instrumentov listinjenja1.
KLJUČNE TOČKE
Registracija, pravila ravnanja in nadzor
Da bi se bonitetne agencije registrirale v EU, se morajo:
se izogibati navzkrižju interesov: na primer bonitetni analitiki ne smejo ocenjevati organizacije, v kateri imajo deleže;
poskrbeti morajo za kakovost svojih ocen in ocenjevalnih metod;
poskrbeti morajo za visoko stopnjo preglednosti: na primer z letno objavo poročil o preglednosti.
Direktiva 2013/14/EU je spremenila uredbo in zahteva, da finančne institucije in vlagatelji izvedejo lastne ocene kreditnih tveganj in se ne zanašajo izključno ali samodejno na zunanje bonitetne ocene, da bi presodile kreditno sposobnost organizacije ali finančnega instrumenta.
Ocene državnega dolga držav članic EU
Bonitetne agencije morajo določiti razpored, ki prikazuje datume, na katere bodo države članice ocenjene, pri čemer se slednje ocenjujejo vsakih šest mesecev.
Da bi se izognili motnjam na trgu, se ocene lahko objavijo samo po zaprtju borz EU in najmanj eno uro pred njihovim ponovnim odprtjem.
Vlagatelji in države članice morajo biti obveščeni o dejstvih in predpostavkah pri vsaki oceni.
Odgovornost bonitetnih agencij
Bonitetna agencija je lahko odgovorna, če namenoma ali zaradi hude malomarnosti krši uredbo o bonitetnih agencijah in tako povzroči škodo vlagatelju ali izdajatelju.
Neodvisnost in preprečevanje navzkrižja interesov
Pravilo rotacije od izdajateljev kompleksnih instrumentov listinjenja zahteva, da vsaka štiri leta zamenjajo agencijo.
Bonitetne agencije morajo razkriti situacije, v katerih je delničar imetnik 5 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic agencije in 5 % ali organizacije, ki jo agencija ocenjuje. Če oba ta deleža znašata 10 % ali več, bonitetna agencija ne bo imela pravice za oceno subjekta.
Prepovedano je imeti 5% ali več kapitala ali glasovalnih pravic več kot ene bonitetne agencije, razen če so te agencije del iste skupine.
Evropska enotna točka dostopa
Uredba (EU) 2023/2869 o spremembi v Uredbo (ES) št. 1060/2009 vključuje nov člen o dostopnosti informacij o evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni z Uredbo (EU) 2023/2859 – glej povzetek. Točka ESAP bo omogočila dostop do javnih finančnih in s trajnostjo povezanih informacij o podjetjih EU in naložbenih produktih EU. Od bodo bonitetne agencije morale pri objavi nekaterih informacij, zahtevanih v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, zlasti informacije v zvezi z ocenami ter metodologijami, modeli in ključnimi predpostavkami, uporabljenimi v kreditnih dejavnostih, te informacije hkrati predložiti ustreznemu organu za zbiranje, da bodo dostopne na točki ESAP. Uredba o spremembi določa tudi pogoje (v okviru digitalizacije informacij), ki jih morajo te informacije izpolnjevati.
Uredba ESAP določa, da lahko točka ESAP v prihodnosti opravlja naloge Evropske platforme bonitetnega ocenjevanja.
OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?
Ta uredba se uporablja od razen pravil o:
sklicevanju na bonitetne ocene v prospektih (člen 4(1)), ki se uporabljajo od , in
bonitetnih agencijah, ustanovljenih v državah zunaj EU (člen 4(3)(f), (g) in (h)), ki se uporabljajo od .
OZADJE
Uredba EU o bonitetnih agencijah je ena od pobud, ki jih je EU sprejela kot odziv na zaveze, ki so bile sprejete na srečanju skupine G20 v Washingtonu novembra 2008.
Listinjenje. Transakcije, ki omogočajo kreditodajalcu ali drugemu originatorju sredstev – na primer kreditni instituciji – da refinancira sklop posojil ali sredstev (npr. hipoteke, zakupi avtomobilov, potrošniški krediti, kreditne kartice), tako da jih spremeni v vrednostne papirje. Kreditodajalec ali originator razvrsti portfelj svojih posojil v različne kategorije tveganja, prilagojene tveganjem v primerjavi z zahtevami investitorjev glede koristi. Donos za investitorje ustvarjajo denarni tokovi iz naslova osnovnih posojil.
GLAVNI DOKUMENT
Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o bonitetnih agencijah (UL L 302, , str. 1–31).
Nadaljnje spremembe Uredbe (EC) št. 1060/2009 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.
POVEZANI DOKUMENTI
Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, ).
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o alternativah za zunanje bonitetne ocene, stanju trga bonitetnega ocenjevanja, konkurenci in upravljanju v panogi bonitetnega ocenjevanja, stanju trga za ocenjevanje strukturiranih finančnih instrumentov ter izvedljivosti evropske bonitetne agencije (COM(2016) 664 final z dne ).
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1 z dne o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za redno poročanje o zaračunanih honorarjih bonitetnih agencij z namenom neprekinjenega nadzora s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (UL L 2, , str. 1–23).
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2 z dne o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za predstavitev informacij, ki jih bonitetne agencije dajo na voljo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (UL L 2, , str. 24–56).
Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izvedljivosti mreže malih bonitetnih agencij (COM(2014) 248 final z dne ).
Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L 145, , str. 1–3).
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 272/2012 z dne o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pristojbinami in taksami, ki jih Evropski organ za vrednostne papirje in trge zaračunava bonitetnim agencijam (UL L 90, , str. 6–10).
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 447/2012 z dne o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah z določitvijo regulativnih tehničnih standardov za presojo skladnosti metodologij bonitetnega ocenjevanja (UL L 140, , str. 14–16).
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 449/2012 z dne o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za informacije za registracijo in certificiranje bonitetnih agencij (UL L 140, , str. 32–52).
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 946/2012 z dne o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s postopkovnimi pravili glede glob, ki jih bonitetnim agencijam naloži Evropski organ za vrednostne papirje in trge, vključno s pravili glede pravice do obrambe in začasnimi določbami (UL L 282, , str. 23–26).