Kibernetska varnost

Kibernetska varnost, znana tudi kot varnost informacijske tehnologije ali računalniška varnost, vključuje vzpostavitev ukrepov, ki ščitijo sisteme in omrežja pred razkritjem informacij, krajo ali poškodbo njihove strojne opreme, programske opreme ali elektronskih podatkov ter pred motnjami ali napačnim usmerjanjem storitev, ki jih zagotavljajo.

Kibernetska varnost je že dlje časa prednostna naloga Evropske unije (EU). To se nazadnje odraža v njenem dolgoročnem proračunu (večletnem finančnem okviru) za obdobje 2021–2027 s precejšnjimi sredstvi, namenjenimi podpori raziskav kibernetske varnosti, inovacij in infrastrukture, kibernetske obrambe in industrije kibernetske varnosti.

Agencija Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA), okrepljena z Uredbo EU o kibernetski varnosti iz leta 2019, od leta 2004 sodeluje z državami članicami EU in drugimi zadevnimi stranmi, zagotavlja nasvete in rešitve ter krepi njihove zmogljivosti za kibernetsko varnost, da se skupaj odzovejo na obsežne čezmejne incidente kibernetske varnosti.

Najnovejša strategija EU za kibernetsko varnost, predstavljena leta 2020, želi okrepiti njeno skupno odpornost proti kibernetskim grožnjam in pomagati zagotoviti, da lahko državljani in podjetja v celoti izkoristijo zaupanja vredne in zanesljive storitve in digitalna orodja. Vsebuje predloge za regulativne, naložbene in politične pobude, ki jih je treba sprejeti na treh področjih.

• Izboljšanje odpornosti, tehnološke suverenosti in vodstva. To bo doseženo s prenovo pravil o varnosti omrežij in informacijskih sistemov in vključuje sprejetje revidirane zakonodaje (nova direktiva, predlagana leta 2020) o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti po vsej EU, da se poveča kibernetska odpornost kritičnih infrastruktur javnega in zasebnega sektorja.
• Izgradnja operativne zmogljivosti za preprečevanje, odvračanje in odzivanje. Ustanovljena bo nova skupna kibernetska enota, ki bo okrepila sodelovanje med organi EU in organi držav članic, odgovornimi za preprečevanje kibernetskih napadov, odvračanje od njih in odzivanje nanje. Zbirka orodij za kibernetsko diplomacijo EU bo nadgrajena za preprečevanje, onemogočanje, odvračanje in učinkovito odzivanje na zlonamerne kibernetske dejavnosti, zlasti tiste, ki vplivajo na njeno kritično infrastrukturo, dobavne verige, demokratične institucije in procese.
• Pospeševanje globalnega in odprtega kibernetskega prostora s povečanim sodelovanjem. To bo doseženo s sodelovanjem z mednarodnimi partnerji in organizacijami za krepitev svetovnega reda, ki temelji na pravilih, spodbujanjem mednarodne varnosti in stabilnosti v kibernetskem prostoru ter zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin na spletu. EU bo povečala prizadevanja za krepitev kibernetskih zmogljivosti v državah, ki niso članice EU, skupaj s kibernetskimi dialogi z državami, ki niso članice EU, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter skupnostjo več deležnikov.