Strategija EU za varnostno unijo

KLJUČNE TOČKE

Varnost je vprašanje, ki prežema vsa področja življenja. Zato se je EU odločila za celostni pristop k varnosti. To sporočilo zagotavlja celoten okvir za podporo nacionalnim politikam s predvidevanjem in obravnavanjem spreminjajočih se groženj bodisi spletnih/nespletnih, digitalnih/fizičnih ali notranjih/zunanjih.

Strategija določa štiri strateške prednostne naloge na ravni EU.

1. Zagotavljanje varnostnega okolja, primernega za prihodnost, za posameznike

   Kritična infrastruktura,¹ ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, mora biti varna in odporna, tehnologije, od katerih smo odvisni, pa morajo biti zaščitene pred izpopolnjenimi kibernetskimi napadi, bodisi od znotraj ali zunaj EU.

   Ključni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo:

   • krepitev zakonodaje EU o kritični infrastrukturi (Direktiva 2008/114/ES – glej povzetek) in o varnosti omrežij (Direktiva (EU) 2016/1148 – glej povzetek),
   • povečanje operativne odpornosti finančnega sektorja,
   • oblikovanje strategije za kibernetsko varnost in skupno kibernetsko enoto,
   • spodbujanje močnejšega sodelovanja pri zaščiti javnih mest in izmenjava najboljših praks glede zlorabe dronov.
2. Obravnavanje spreminjajočih se groženj

   Ta prednostna naloga pokriva vidike, kot so kibernetska kriminaliteta (npr. kraja identitete ali poslovnih podatkov), nezakonita spletna vsebina (spolna zloraba otrok ali spodbujanje sovraštva ali terorizma) in hibridne grožnje (kombinacije konvencionalnih/nekonvencionalnih in vojaških/nevojaških dejavnosti).

   Strategija predlaga vrsto ukrepov, kot so zagotavljanje, da se izvaja zakonodaja o kibernetski kriminaliteti in da je primerna za svoj namen, pregledovanje operativnega protokola EU za preprečevanje hibridnih groženj in pripravljanje učinkovitejše strategije proti spolni zlorabi otrok.

3. Zaščita Evropejcev in Evropejk pred terorizmom in organiziranim kriminalom

   Strategija poudarja način, kako terorizem in radikalizem jemljeta življenja in destabilizirata družbo ter dejstvo, da je organizirani kriminal odgovoren za izgubo od 218 do 282 milijard EUR vsako leto.

   Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, vključujejo:

   • razvijanje agende proti terorizmu in močnejših pobud proti radikalizaciji,
   • več sodelovanja z državami zunaj EU in mednarodnimi organizacijami,
   • agendo proti organiziranemu kriminalu in načrt ukrepov proti tihotapljenju migrantov,
   • agendo in akcijski načrt za boj proti drogam za obdobje 2021–2025,
   • akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025,
   • pregled zakonodaje o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja (Uredba (EU) 2018/1805 – glej povzetek), o uradih za odvzem premoženjske koristi (Sklep 2007/845/PNZ – glej povzetek) in o kaznivih dejanjih zoper okolje (Direktiva 2008/99/EC – glej povzetek).
4. Razvijanje trdnega evropskega varnostnega ekosistema

   Skupna prednostna naloga za vlade EU, organe kazenskega pregona, podjetja, NVO in posameznike je boj proti kriminalu in spodbujanje pravice s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij. To pomeni zagotavljanje, da so zunanje meje EU trdne, da zagotavljajo varnost javnosti in prosto potovanje v schengenskem območju. Pomeni tudi vlaganje v raziskavo varnosti in inovacije v novih tehnologijah in tehnikah za boj proti grožnjam in njihovo predvidevanje ter znanja in spretnosti ter ozaveščanje, tako da so podjetja, uprave in posamezniki bolje pripravljeni.

   Ukrepi, ki se lahko sprejmejo za razvoj močnejšega evropskega varnostnega ekosistema, vključujejo:

   • morebitni „kodeks policijskega sodelovanja“ EU in usklajevanje policije v krizah,
   • močnejša pooblastila za Europol,
   • močnejši Eurojust za povezovanje pravosodnih organov in organov kazenskega pregona,
   • revizijo direktive o predhodnih informacijah o potniku (Direktiva 2004/82/ES – glej povzetek),
   • močnejše sodelovanje med EU in Interpolom.

   Evropska komisija:

   • je hkrati s strategijo predstavila tri posebne pobude za izvedbo svojih ciljev:
     • strategijo EU za učinkovitejši boj proti zlorabi otrok,
     • novo agendo in akcijski načrt EU za boj proti drogam,
     • akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem;
   • bo redno poročala o doseženem napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, ki sta že podprla prednostne naloge strategije, in zainteresiranim stranem.