32000L0003

Direktiva Komisije 2000/3/ES

z dne 22. februarja 2000

o prilagajanju direktive Sveta 77/541/EGS o varnostnih pasovih in sistemih za zadrževanje potnikov motornih vozil tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [1], nazadnje spremenjene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/91/ES [2],

ob upoštevanju Direktive Sveta 77/541/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o varnostnih pasovih in sistemih za zadrževanje potnikov motornih vozil [3], nazadnje spremenjene z Direktivo Komisije 96/36/ES [4], zlasti člena 10,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 77/541/EGS je ena od posamičnih direktiv za postopek ES-homologacije, uveden z Direktivo 70/156/EGS. Zato se določbe Direktive 70/156/EGS v zvezi s sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami vozil uporabljajo za Direktivo 77/541/EGS.

(2) Zaradi tehničnega napredka je mogoče izboljšati varnost potnikov tako, da se predpiše vgradnja tritočkovnih varnostnih pasov z navijali za vse sedeže motornih vozil kategorije M1.

(3) S sklepom Sveta 97/836/ES [5] je Skupnost pristopila k Sporazumu Gospodarske komisije za Evropo ZN (ECE), sklenjenemu 20. marca 1958 v Ženevi, kakor je bil revidiran 16. oktobra 1995, o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki jih je mogoče vgraditi in/ali uporabljati na cestnih vozilih, in o pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov.

(4) S pristopom k revidiranemu Sporazumu je Skupnost pristopila k določenemu seznamu Pravilnikov ECE, sprejetih na podlagi omenjenega sporazuma. Ta seznam vključuje Pravilnik ECE R 44 o homologaciji naprav za zadrževanje otrok v motornih vozilih (sistem za zadrževanje otrok).

(5) Priporočljivo je vključiti zahteve za varovanje otrok ter ustrezno spremeniti priloge k Direktivi 77/541/EGS z vključitvijo posebnih zahtev za sisteme za zadrževanje otrok na podlagi Pravilnika ECE R 44. Zaradi jasnosti bi bilo treba nadomestiti celotno besedilo prilog k Direktivi 77/541/EGS.

(6) Ukrepi, predvideni v tej direktivi, so v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku, ustanovljenega z Direktivo 70/156/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloge k Direktivi 77/541/EGS se nadomestijo z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

1. Po 1. oktobru 2000 države članice ne smejo zaradi razlogov v zvezi z varnostnimi pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov:

- zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za tip motornega vozila, varnostnega pasu, sistema za zadrževanje potnikov ali sistema za zadrževanje otrok ali

- prepovedati registracije, prodaje ali začetka uporabe vozil oziroma prodaje ali začetka uporabe varnostnih pasov, sistemov za zadrževanje potnikov ali sistemov za zadrževanje otrok,

če ti varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov ali sistemi za zadrževanje otrok izpolnjujejo zahteve Direktive 77/541/EGS, spremenjene s to direktivo.

2. Po 1. oktobru 2001 države članice:

- ne smejo več podeljevati ES-homologacije in

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije

za tip vozila, če niso izpolnjene zahteve Direktive 77/541/EGS, spremenjene s to direktivo, glede sistemov za zadrževanje otrok in vgradnje varnostnih pasov na vseh sedežih v vozilih kategorije M1, vključno z integriranimi sistemi za zadrževanje otrok, če so vgrajeni.

Vendar se zahteva za vgradnjo tritočkovnih varnostnih pasov na vseh sedežih vozil kategorije M1 uporablja od 1. aprila 2002. Do tega datuma za vgradnjo varnostnih pasov na vozilih kategorije M1 veljajo zahteve, iz v Priloge XV k Direktivi 77/541/EGS.

3. Po 1. oktobru 2002 države članice:

- štejejo potrdila o skladnosti, ki spremljajo nova vozila kategorije M1 skladno z Direktivo 70/145/EGS, za neveljavna v smislu člena 7(1) navedene direktive in zavrnejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe novih vozil brez veljavnega potrdila o skladnosti na podlagi Direktive 70/156/EGS, razen če se uveljavljajo določbe člena 8(2) navedene direktive,

- lahko zavrnejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe novih vozil kategorij N1 in M2, katerih masa ne presega 3,5 tone, glede integriranih sistemov za zadrževanje otrok, če so vgrajeni,

zaradi razlogov v zvezi z varnostnimi pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov, če niso izpolnjene zahteve Direktive 77/541/EGS, spremenjene s to direktivo.

Vendar se zahteva za tritočkovne pasove na vseh sedežih vozil kategorije M1 uporablja od 1. oktobra 2004. Do tega datuma za vgradnjo varnostnih pasov na vozilih kategorije M1veljajo zahteve, predpisane v Prilogi XV k Direktivi 77/541/EGS.

4. Od 1. januarja 2001 se za integrirane sisteme za zadrževanje otrok kot originalne dele vozila v smislu člena 7(1) Direktive 70/156/EGS uporabljajo zahteve Direktive 77/541/EGS, spremenjene s to direktivo.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. septembra 2000. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, … 2000

Za Komisijo

Erkki Liikanen

Član Komisije

[1] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[2] UL L 11, 16.1.1999, str. 25.

[3] UL L 220, 29.8.1977, str. 95.

[4] UL L 178, 17.7.1996, str. 15.

[5] UL L 346, 17.12.1997, str. 78.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Priloge k Direktivi 77/541/EGS se nadomestijo z naslednjim:"

SEZNAM PRILOG

Priloga I: | Področje uporabe, pomen izrazov, podelitev ES-homologacije sestavnega dela, zahteve za vgradnjo |

Priloga II: | Homologacijska dokumentacija Dodatek 1: Opisni list (sestavni del) Dodatek 2: Opisni list (vozilo) Dodatek 3: Certifikat o homologaciji (sestavni del) Dodatek 4: Certifikat o homologaciji (vozilo) |

Priloga III: | Oznaka ES-homologacije sestavnega dela |

Priloga IV: | Primer naprave za preskus trajnosti mehanizma navijala |

Priloga V: | Primer naprave za preskus zaskočitve navijal z zaskočitvijo v sili |

Priloga VI: | Primer naprave za preskus odpornosti navijal proti prahu |

Priloga VII: | Opis preskuševalnega vozička, sedeža, pritrdišč in naprave za zaustavljanje |

Priloga VIII: | Opis preskusne lutke |

Priloga IX: | Opis krivulje pojemka preskuševalnega vozička glede na čas |

Priloga X: | Navodila za uporabo |

Priloga XI: | Preskus dvojne sponke |

Priloga XII: | Preskus drgnjenja in mikro zdrsa |

Priloga XIII: | Korozijski preskus |

Priloga XIV: | Časovno zaporedje preskusov |

Priloga XV: | Minimalne zahteve za varnostne pasove in navijala |

Priloga XVI: | Kontrola skladnosti proizvodnje |

Priloga XVII: | Zahteve za sisteme za zadrževanje otrok |

Priloga XVIII: | Zahteve za vgradnjo sistemov za zadrževanje otrok Dodatek: Besedilo Priloge 13 (točka 5.2 in Dodatek 2) h konsolidirani Resoluciji ECE R. E.3 |

PRILOGA I

PODROČJE UPORABE, POMEN IZRAZOV, PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA, ZAHTEVE ZA VGRADNJO

0. | PODROČJE UPORABETa direktiva se uporablja za varnostne pasove in sisteme za zadrževanje potnikov, konstruirane za vgradnjo v vozila, kakor so opredeljena v Prilogi II k Direktivi 70/156/EGS, in namenjene posamični uporabi, to je kot osebna oprema odraslih oseb na sedežih, obrnjenih v smeri vožnje ali v smeri, nasprotni smeri vožnje, ter za sisteme za zadrževanje otrok, namenjene vgradnji v vozila kategorij M1 in N1. | | |

1. | POMEN IZRAZOVV tej direktivi: | | |

1.1 | "varnostni pas" pomeni sistem trakov z varnostno sponko, napravami za nastavitev ter pritrdilnimi elementi, ki ga je mogoče pritrditi v vozilo na motorni pogon in je narejen tako, da z omejevanjem gibljivosti telesa uporabnika pasu zmanjšuje možnost poškodb za njegovega uporabnika ob trčenju ali nenadnem zmanjšanju hitrosti vozila. Takšen sistem se ponavadi imenuje "sistem pasov", pri čemer izraz zajema tudi vsako napravo za absorpcijo energije ali navijanje pasu nazaj; | | |

1.1.1 | "trebušni pas" pomeni pas, ki poteka čez prednjo stran uporabnikovega medeničnega predela; | | |

1.1.2 | "diagonalni pas" pomeni pas, ki poteka diagonalno čez prednjo stran prsnega koša, od boka do rame na nasprotni strani; | | |

1.1.3 | "tritočkovni pas" pomeni pas, ki je v bistvu kombinacija trebušnega pasu in diagonalnega pasu; | | |

1.1.4 | "H-pas" pomeni pas, ki ga sestavljajo trebušni pas ter pasovi čez ramena; | | |

1.2 | "tip pasu" pomeni kategorijo pasov, ki se ne razlikujejo bistveno v naslednjih vidikih: | | |

1.2.1 | trdih delih (sponka, pritrdilni elementi, navijalo itd.); | | |

1.2.2 | materialu, tkanju, merah in barvi pasov; | | |

1.2.3 | geometriji sistema pasov; | | |

1.3 | "trak" pomeni prilagodljiv element, ki mora držati telo uporabnika ter prenašati sile na pritrdišča pasu; | | |

1.4 | "sponka" pomeni napravo za hitro odpenjanje, ki uporabniku omogoča, da ga pas drži. Sponka lahko vključuje napravo za nastavitev pasu, razen sponka H-pasu; | | |

1.5 | "naprava za nastavitev pasu" pomeni napravo, ki omogoča, da se pas nastavi po zahtevah posameznega uporabnika ter položaju sedeža. Naprava za nastavitev je lahko del sponke, navijala ali katerega koli drugega dela varnostnega pasu; | | |

1.6 | "pritrdilni elementi" pomenijo dele sistema pasov, vključno s potrebnimi varnostnimi deli, ki omogočajo pritrditev v pritrdišča pasov; | | |

1.7 | "naprava za absorpcijo energije" pomeni napravo, ki absorbira energijo neodvisno ali skupaj s pasom in je del sistema pasov; | | |

1.8 | "navijalo" pomeni napravo za delno ali celotno navitje traku varnostnega pasu; | | |

1.8.1 | "navijalo brez zaskočitve (tip 1)" pomeni navijalo, iz katerega se celotna dolžina traku potegne z manjšo zunanjo silo in ki ne omogoča nobenega reguliranja izvlečenega traku; | | |

1.8.2 | "navijalo z ročno sprostitvijo (tip 2)" pomeni navijalo, ki ga mora uporabnik ročno sprostiti, da bi dobil želeno dolžino izvlečenega traku, in ki se samodejno zaskoči, ko je ta postopek končan; | | |

1.8.3 | "navijalo s samodejno zaskočitvijo (tip 3)" pomeni navijalo, ki omogoča, da se pas izvleče do želene dolžine, in ki potem, ko se sponka zapne, samodejno regulira pas glede na uporabnika. Nadaljnje izvlečenje pasu ni mogoče, če tega ne naredi uporabnik pasu namerno; | | |

1.8.4 | "navijalo z zaskočitvijo v sili (tip 4)" pomeni navijalo, ki pri normalnem načinu vožnje ne omejuje svobode gibanja uporabnika varnostnega pasu. Ima napravo za reguliranje dolžine, ki samodejno prilagaja dolžino glede na uporabnika, ter mehanizem za zaskočitev, ki se v sili sproži: | | |

1.8.4.1 | pojemek vozila (enostranska občutljivost); | | |

1.8.4.2 | katera koli kombinacija pojemka vozila, gibanja tkanine ali katerega koli drugega samodejnega delovanja (večstranska občutljivost); | | |

1.8.5 | "navijalo z zaskočitvijo v sili z višjim pragom odziva (tip 4N)" pomeni navijalo tipa iz točke 1.8.4, vendar s posebnimi lastnostmi za uporabo v vozilih kategorij M2, M3, N1, N2 in N3; [1] | | |

1.8.6 | "naprava za nastavitev varnostnega pasu po višini" pomeni napravo, ki omogoča nastavitev višine zgornje zanke pasu skladno s potrebami posameznega uporabnika in z lego sedeža. Ta naprava se lahko šteje za del varnostnega pasu ali pa za del pritrdišča varnostnega pasu; | | |

1.9 | "pritrdišča pasu" pomenijo dele ogrodja vozila ali sedeža ali vsakega drugega dela vozila, kamor so pritrjeni varnostni pasovi; | | |

1.10 | "tip vozila" glede na varnostne pasove in sisteme za zadrževanje potnikov pomeni kategorijo vozil na motorni pogon, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so mere, oblika ter uporabljeni material v delih ohišja vozila ali sedeža ali katerem koli drugem delu vozila, kamor so pritrjeni varnostni pasovi ali sistemi za zadrževanje potnikov; | | |

1.11 | "sistem za zadrževanje potnikov" pomeni sistem, sestavljen iz sedeža, pritrjenega s primernimi sredstvi na ohišje vozila, ter varnostnega pasu z vsaj enim pritrdiščem na sedežu; | | |

1.12 | "sedež" pomeni element, ki je ali pa ni del konstrukcije vozila, skupaj z opremo, kjer lahko sedi ena odrasla oseba. Izraz pomeni oboje, tako ločen sedež kot tudi del sedežne klopi, kjer lahko sedi ena oseba; | | |

1.12.1 | "prednji potniški sedež" pomeni kateri koli sedež, pri katerem se "najbolj sprednja točka H" zadevnega sedeža nahaja v navpični prečni ravnini skozi točko R voznika ali pred njo; | | |

1.13 | "skupina sedežev" pomeni bodisi sedež v obliki klopi ali pa ločene sedeže drugega ob drugem (pritrjene tako, da so prednja pritrdišča enega od sedežev poravnana s prednjimi ali zadnjimi pritrdišči drugih sedežev ali pa so med sidrišči drugega sedeža), na katerih lahko sedi ena ali več odraslih oseb; | | |

1.14 | "sedežna klop" pomeni strukturo skupaj z opremo, kjer lahko sedita najmanj dve odrasli osebi; | | |

1.15 | "sistem za nastavitev" pomeni napravo, s pomočjo katere je mogoče sedež ali njegove dele nastaviti v položaj, ustrezen telesni zgradbi uporabnika sedeža. Ta naprava omogoča zlasti: | | |

1.15.1 | nastavitev po dolžini; | | |

1.15.2 | nastavitev po višini; | | |

1.15.3 | nastavitev kota; | | |

1.16 | "pritrdišče sedeža" pomeni sistem, s katerim je sedež pritrjen na ohišje vozila, skupaj s pripadajočimi deli na konstrukciji vozila; | | |

1.17 | "tip sedeža" pomeni kategorijo sedežev, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so: | | |

1.17.1 | zgradba, oblika, mere in material; | | |

1.17.2 | tip in mere sistemov za nastavitev ter vseh sistemov za zaskočitev (blokiranje); | | |

1.17.3 | tip in mere pritrdišč pasov na sedežu, pritrdišč sedeža ter pripadajočih delov na konstrukciji vozila; | | |

1.18 | "sistem za odmikanje" pomeni napravo, ki omogoča odmikanje sedeža ali dela sedeža pod kotom ali po dolžini ter brez fiksne vmesne pozicije zaradi olajšanja vstopa potnikom; | | |

1.19 | "sistem za zaskočitev" pomeni napravo, ki omogoča, da sedež in njegovi deli ostanejo v katerem koli položaju za uporabo; | | |

1.20 | "ugreznjen gumb za odpiranje sponke" pomeni sponko, katere ni mogoče odpreti s kroglo premera 40 mm; | | |

1.21 | "neugreznjen gumb za odpiranje sponke" pomeni sponko, katero je mogoče odpreti s kroglo premera 40 mm; | | |

1.22 | "zategovalnik" pomeni dodatno ali vgrajeno napravo, ki napenja pas zaradi zmanjšanja ohlapnosti pasu med trkom; | | |

1.23 | "referenčno območje" pomeni prostor med dvema vzdolžnima navpičnima ravninama, med seboj oddaljenima 400 mm in simetričnima glede na točko H ter določenima z obračanjem naprave, opisane v Prilogi II k Direktivi Sveta 74/60/EGS [2] iz navpične v vodoravno lego. Naprava mora biti nameščena, kakor je navedeno v omenjeni prilogi, in nastavljena na največjo dolžino 840 mm; | | |

1.24 | "sklop zračne blazine" pomeni napravo, vgrajeno v vozila na motorni pogon kot dopolnilo varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje potnikov; to so sistemi, ki ob močnem trku vozila samodejno odprejo gibljivo konstrukcijo, namenjeno, da s pomočjo stisnjenega plina, ki ga vsebuje, omeji silo stika enega ali več delov telesa potnika v vozilu z notranjimi deli prostora za potnike; | | |

1.25 | "zračna blazina sovoznika" pomeni sklop zračne blazine za zaščito potnika(-ov) na drugih sedežih razen vozniškega ob čelnem trčenju; | | |

1.26 | "naprava za zadrževanje otrok" pomeni sklop elementov, ki predstavljajo kombinacijo trakov ali gibljivih delov z varovalno sponko, naprav za nastavitev, pritrdilnih elementov ter v nekaterih primerih dopolnilnega sedeža in/ali zaslona za primer trka, ki jih je mogoče pritrditi v vozilu na motorni pogon. Ta sistem je konstruiran tako, da ob trku ali nenadnem zmanjšanju hitrosti vozila z omejitvijo gibanja telesa uporabnika zmanjša nevarnost poškodbe; | | |

1.27 | "obrnjen v smer, nasprotno smeri vožnje" pomeni obrnjenost v smer, ki je nasprotna smeri vožnje vozila. | | |

2. | ES-HOMOLOGACIJA SESTAVNEGA DELA | | |

2.1 | Vloga za podelitev ES-homologacije sestavnega dela | | |

2.1.1 | Vlogo za podelitev ES-homologacije sestavnega dela na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS za tip varnostnih pasov vloži proizvajalec.Vlogo za podelitev ES-homologacije sestavnega dela na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS za tip sistema za zadrževanje potnikov vloži njegov proizvajalec ali pa proizvajalec vozila, v katero bo tak sistem vgrajen. | | |

2.1.2 | Vzorec opisnega lista je v Dodatku 1 Priloge II. | | |

2.1.3 | Tehnični službi, ki opravlja preskuse za homologacijo sestavnega dela, je treba predložiti naslednje vzorce. | | |

2.1.3.1 | Šest vzorcev, od katerih je eden referenčni vzorec. | | |

2.1.3.2 | 10 metrov vsake vrste traku, uporabljene za ta tip varnostnega pasu. | | |

2.1.3.3 | Tehnična služba, ki izvaja preskuse za homologacijo sestavnega dela, je upravičena zahtevati dodatne vzorce. | | |

2.1.4 | Pri sistemih za zadrževanje potnikov mora vložnik tehnični službi, ki opravlja preskuse za homologacijo sestavnega dela za sisteme za zadrževanje potnikov, predložiti dva vzorca, ki lahko vključujeta dva vzorca pasov iz točke 2.1.2.1 in, po izbiri proizvajalca, eno vzorčno vozilo tistega tipa, ki mu je treba podeliti homologacijo, ali pa del ali dele vozila, ki jih tehnična služba šteje za bistvene. | | |

2.1.5 | Pri sistemih za zadrževanje otrok je treba predložiti štiri vzorce: | | |

2.1.5.1 | 10 metrov vsake vrste traku, uporabljene pri sistemu za zadrževanje otrok, razen mednožnega dela pasu, pri katerem je treba predložiti dva metra; in | | |

2.1.5.2 | navodila in podatke o pakiranju v skladu z odstavkom 14 Priloge XVII. | | |

2.1.5.3 | Tehnična služba, ki izvaja preskuse za homologacijo sestavnega dela, je upravičena zahtevati dodatne vzorce. | | |

2.1.5.4 | Če se pri prenosnih ležiščih za otroka zadrževalni sistem lahko uporablja v kombinaciji z več tipi prenosnih ležišč, mora proizvajalec sistema za zadrževanje predložiti njihov seznam. | | |

2.1.5.5 | Če se za pritrditev sistema za zadrževanje otrok uporablja homologiran varnostni pas za odrasle osebe, je treba v vlogi navesti kategorijo varnostnega pasu za odrasle, ki ga je treba uporabiti, npr. statični trebušni pas. | | |

2.1.6 | Pred podelitvijo homologacije se mora pristojni organ prepričati, da obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotavljanje učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje. | | |

2.2 | Oznake | | |

2.2.1 | Vzorci tipa pasu ali tipa sistema za zadrževanje potnikov, dostavljeni za pridobitev ES-homologacije sestavnega dela po 2.1.3 ali 2.1.4, morajo biti jasno in neizbrisno označeni z imenom proizvajalca, znamko ali oznako. | | |

2.2.2 | Vzorci sistema za zadrževanje otrok, dostavljeni skladno s točkama 2.1.5 in 2.1.5.1, morajo biti jasno in neizbrisno označeni z imenom proizvajalca, njegovimi začetnicami ali znamko. | | |

2.2.2.1 | Eden izmed plastičnih delov naprave za zadrževanje otrok (npr. školjka, zaslon, oblazinjenje itd.) razen pasov, mora biti jasno (in neizbrisno) označen z letom proizvodnje. | | |

2.2.2.2 | Če se sistem za zadrževanje otrok uporablja skupaj z varnostnim pasom za odraslo osebo, mora biti pravilen potek naleganja trakov jasno označen z risbo, trajno nameščeno na sistemu za zadrževanje otrok. Če je sistem za zadrževanje otrok pritrjen na svoje mesto z varnostnim pasom za odraslo osebo, mora biti potek naleganja varnostnega pasu za sisteme, obrnjene naprej, in za tiste, obrnjene nazaj, jasno razviden na izdelku z barvnimi oznakami. Za označitev naleganja varnostnega pasu, ko je otroški sedež obrnjen v smeri vožnje, se uporabi rdeča barva, za primer, ko je otroški sedež obrnjen nazaj, pa modra. Isti barvi se uporabita tudi na nalepkah na napravi, ki označujejo način uporabe. Posamezne lege naleganja trebušnega in ramenskega dela varnostnega pasu morajo biti označene na izdelku z barvnimi oznakami in/ali besedami. Označbe, določene zgoraj, morajo biti vidne, ko je naprava za zadrževanje otrok v vozilu. Pri sistemih za zadrževanje otrok razreda 0 morajo biti te oznake vidne tudi takrat, ko je otrok nameščen v sami napravi. | | |

2.2.2.3 | Na sistemih za zadrževanje otrok, obrnjenih nazaj, mora biti trajno pritrjena nalepka z naslednjim opozorilom, ki je vidna tudi po vgraditvi naprave:ZELO NEVARNONe uporabljajte na sedežih, zavarovanih z zračno blazinoTa nalepka mora biti v jeziku države, v kateri se naprava prodaja. | | |

2.2.2.4 | Pri sistemih za zadrževanje otrok, ki se lahko uporabljajo obrnjeni v smeri vožnje ali pa v nasprotni smeri, je treba navesti tudi:POMEMBNONE UPORABLJAJTE OBRNJENO V SMERI VOŽNJE, ČE OTROK NE PRESEGA TEŽE …(Glej navodila za uporabo) | | |

2.3 | Splošne zahteve | | |

2.3.1 | Vsak vzorec, predložen skladno z 2.1, mora ustrezati zahtevam iz 2.3 do 2.7. | | |

2.3.2 | Pri sistemih za zadrževanje otrok mora vsak vzorec, predložen skladno z 2.1, ustrezati bistvenim zahtevam iz Priloge XVII. | | |

2.3.3 | Pas ali sistem za zadrževanje potnikov mora biti konstruiran in izdelan tako, da ob pravilni vgradnji in uporabi zadovoljivo deluje in zmanjšuje možnost telesnih poškodb ob nesreči. | | |

2.4 | Togi deli | | |

2.4.1 | Splošno | | |

2.4.1.1 | Togi deli, kot so sponke, naprave za nastavitev, pritrdilni elementi in podobno, ne smejo imeti ostrih robov, ki bi lahko povzročili obrabo ali trganje pasu zaradi drgnjenja. | | |

2.4.1.2 | Vsi deli sistema pasov, ki bi lahko bili izpostavljeni koroziji, morajo biti primerno zaščiteni. Po opravljenem korozijskem preskusu, predpisanem v 2.7.2, izkušen opazovalec ne sme s prostim očesom videti nobenih znakov slabšega stanja, ki bi lahko ogrozilo pravilno delovanje naprave, niti nobene omembe vredne korozije. | | |

2.4.1.3 | Togi deli, namenjeni absorpciji energije ali ki bodo izpostavljeni obremenitvam ali pa bodo obremenitev prenašali naprej, ne smejo biti lomljivi. | | |

2.4.1.4 | Togi in plastični deli varnostnega pasu morajo biti nameščeni tako, da se pri normalni uporabi motornega vozila ne morejo ujeti pod drseč sedež ali med vrata vozila. Če eden od delov ne ustreza navedenim zahtevam, je treba na njem opraviti preskus s "hladnim udarcem", določen v 2.7.6.4. Če so po opravljenem preskusu vidne razpoke na plastičnih prevlekah ali ohišjih togih delov, je treba te plastične dele odstraniti, na ostalem delu sklopa varnostnega pasu pa preskusiti preostalo varnost. Če je preostali del še vedno varen ali če vidne razpoke niso prisotne, je treba ponovno preveriti, ali resnično ustreza zahtevam iz 2.4.2, 2.4.3 in 2.6. | | |

2.4.1.5 | Uporaba materiala, katerega lastnosti glede zadrževanja vode so enake lastnostim poliamida 6, je prepovedana pri vseh mehanskih delih, na katerih delovanje bi ta lastnost lahko škodljivo vplivala. | | |

2.4.2 | Sponka | | |

2.4.2.1 | Sponka mora biti narejena tako, da je izključena vsaka možnost nepravilne uporabe; med drugim ne sme biti mogoče, da bi sponka ostala v napol zaprtem položaju. Postopek odpiranja sponke mora biti očiten. Deli sponke, ki bi lahko prišli v stik s telesom uporabnika, morajo imeti površino najmanj 20 cm2 in širino vsaj 46 mm, izmerjeno v ravnini, ki je največ 2,5 mm oddaljena od stične površine.Pri sponkah H-pasov se šteje, da je zgornja zahteva izpolnjena, če je stična površina sponke s telesom uporabnika od 20 do 40 cm2. | | |

2.4.2.2. | Tudi kadar sponka ni obremenjena, mora ostati zaprta ne glede na svoj položaj. Odpreti je ne sme biti mogoče s silo, manjšo od 1 daN.Sponka mora biti narejena tako, da jo je lahko prijeti in uporabljati. Odpreti se mora pod obremenitvijo, podrobneje določeno v 2.7.9.2.Sponka se mora odpirati s pritiskom na gumb ali podobno napravo. Projekcija površine gumba v legi sprostitve sponke na površino, pravokotno na smer začetnega premika gumba, mora imeti naslednje mere: pri napravah, obdanih z ohišjem, površino, ne manjšo od 4,5 cm2, ter širino, ne manjšo od 15 mm,pri napravah, ki niso obdane z ohišjem, površino, ne manjšo od 2,5 cm2, ter širino, ne manjšo od 10 mm.Ta površina mora biti obarvana rdeče. Noben drug del sponke ne sme biti iste barve. | | |

2.4.2.3 | Sponka mora prenesti večkratno zapiranje in odpiranje. Pred dinamičnim preskusom, navedenim v 2.7.8, mora prestati 5000 odpiranj in zapiranj pri običajnih pogojih uporabe. Pri sponkah H-pasov se ta preskus lahko opravi tudi, če se ne uporabijo vsi jezički. | | |

2.4.2.4 | Po opravljenih preskusih iz 2.7.6.3 mora sponka normalno delovati. | | |

2.4.2.5 | Sila, potrebna za odpiranje sponke v preskusu iz 2.7.9, ne sme presegati 6 daN. | | |

2.4.2.6 | Trdnost sponke se preskusi skladno z zahtevami iz 2.7.6.1 in 2.7.6.5, kar je primerneje. Pri predpisani obremenitvi se sponka ne sme zlomiti, deformirati ali se odtrgati. | | |

2.4.2.7 | Če se pri sponkah, ki vsebujejo skupni element za dve napravi, lahko sponka ene naprave uporablja skupaj z ustreznim delom te naprave in z enakim delom druge naprave, se trdnost in odpiranje preskusita s preskusoma iz 2.7.8 in 2.7.9 za oba možna načina uporabe. | | |

2.4.3 | Naprava za nastavitev pasu | | |

2.4.3.1 | Dva vzorca vsake naprave za nastavitev pasu se preskusita skladno z zahtevami iz 2.7.4. Zdrs pasu pri posameznem vzorcu naprave za nastavitev ne sme presegati 25 mm, vsi premiki pri vseh napravah za nastavitev pasu pa ne dolžine 40 mm. | | |

2.4.3.2 | Trdnost vseh naprav za nastavitev se preskusi skladno z 2.7.6.1. Pri predpisani obremenitvi se naprave ne smejo zlomiti ali odtrgati. | | |

2.4.3.3 | Pri izvajanju preskusa skladno z 2.7.6.6 sila, potrebna za rokovanje s katero koli ročno napravo, ne sme presegati 5 daN. | | |

2.4.4 | Pritrdilni elementi in naprave za nastavitev pasu po višiniTrdnost pritrdilnih elementov se preskusi, kakor je določeno v 2.7.6.1 in 2.7.6.2. Trdnost dejanskih naprav za nastavitev pasu po višini se preskusi, kakor je določeno v 2.7.6.2 te direktive, če naprave niso bile že preskušene na vozilu ob uporabi spremenjene Direktive Sveta 76/115/EGS [3]o pritrdiščih varnostnih pasov. Pri napetosti, ki jo ustvari predpisana obremenitev, se ti deli ne smejo zlomiti ali odtrgati. | | |

2.4.5 | NavijalaNavijala morajo izpolnjevati spodaj navedene zahteve in uspešno prestati trdnostne preskuse, predpisane v 2.7.6.1 in 2.7.6.2. | | |

2.4.5.1 | Navijala s samodejno zaskočitvijo | | |

2.4.5.1.1 | Trak varnostnega pasu, opremljen z navijalom s samodejno zaskočitvijo, se med položajema zaskočitve navijala ne sme premakniti za več kot 30 mm. Ko se uporabnik pasu nasloni nazaj, mora pas bodisi ostati v svojem prvotnem položaju ali pa se mora samodejno vrniti v ta položaj po zaporednih premikih uporabnika pasu naprej. | | |

2.4.5.1.2 | Če je navijalo del trebušnega pasu, uvlečna sila navijala, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom po točki 2.7.7.4, ne sme biti manjša od 0,7 daN. Pri podobnih meritvah navijala, ki je del diagonalnega varnostnega pasu, uvlečna sila ne sme biti manjša od 0,2 daN in ne večja od 0,7 daN. Če trak teče čez prekretno vodilo, se uvlečna sila meri na prosti dolžini traku med preskusno lutko ter prekretnim vodilom. Če ima varnostni pas napravo, ki pri ročnem ali samodejnem upravljanju preprečuje, da bi se trak navil do konca, pri meritvi uvlečne sile takšna naprava ne sme delovati. | | |

2.4.5.1.3 | Trak mora dopuščati ponavljajoče se izvlečenje in navijanje skladno s postopkom iz 2.7.7.1, dokler se ne doseže 5000 izvlečenj in navijanj. Nato se na navijalu opravi korozijski preskus, predpisan v 2.7.2, ki mu sledi preskus odpornosti proti prahu iz 2.7.7.3. Po vsem tem mora uspešno prestati nadaljnjih 5000 izvlečenj in navijanj in še vedno izpolnjevati zahteve iz 2.4.5.1.1 in 2.4.5.1.2. Po zgoraj navedenih preskusih mora navijalo še vedno pravilno delovati in učinkovito navijati trak. | | |

2.4.5.2 | Navijala z zaskočitvijo v sili | | |

2.4.5.2.1 | Pri preskušanju skladno z 2.7.7.2 mora navijalo, ki se zaskoči v sili, izpolniti naslednje zahteve. Pri enostranski občutljivosti v skladu z 1.8.4.1 veljajo samo določbe glede pojemka vozila. | | |

2.4.5.2.1.1 | Navijalo tipa 4 se mora zaskočiti, ko pojemek vozila doseže vrednost 0,45 g, navijalo tipa 4N pa takrat, ko pojemek vozila doseže vrednost 0,85 g. | | |

2.4.5.2.1.2 | Navijalo tipa 4 se ne sme zaskočiti pri pospeševanju trakov, merjenem v smeri izvlečenja, ki je nižje od 0,8 g, navijalo tipa 4N pa se ne sme zaskočiti pri pospeševanju trakov, nižjem od 1,0 g. | | |

2.4.5.2.1.3 | Poleg tega se navijalo ne sme zaskočiti, ko je senzor nagnjen pod kotom, ki ne presega 12o v kateri koli smeri od osnovne lege namestitve po navodilih proizvajalca. | | |

2.4.5.2.1.4 | Navijalo se mora zaskočiti, ko je senzor nagnjen pod kotom, ki ni manjši od 27o pri navijalih tipa 4 oziroma od 40o pri navijalih tipa 4N v kateri koli smeri od osnovne lege namestitve po navodilih proizvajalca. | | |

2.4.5.2.1.5 | Če je delovanje navijala odvisno od zunanjega signala ali vira energije, mora ta naprava zagotavljati samodejno zaskočitev navijala v primeru odpovedi ali prekinitve signala ali vira energije. Vendar pri navijalu z več občutljivostmi ni potrebno, da je ta zahteva izpolnjena, če je samo ena občutljivost odvisna od zunanjega signala ali vira energije in če je pri izpadu signala ali vira energije voznik o tem obveščen z vidnimi ali zvočnimi sredstvi. | | |

2.4.5.2.2 | Pri preskušanju v skladu z 2.7.7.2 mora navijalo z zaskočitvijo v sili z več občutljivostmi, ki vključujejo občutljivost traku, ustrezati zgoraj navedenim zahtevam, poleg tega pa se zaskočiti, ko je pospešek pasu najmanj 2,0 g, merjen v smeri izvlečenja pasu. | | |

2.4.5.2.3 | Pri nobenem izmed preskusov, navedenih v 2.4.5.2.1 in 2.4.5.2.2, premik traku, preden se navijalo zaskoči, ne sme presegati 50 mm, izhajajoč iz dolžine, določene v 2.7.7.2.1. Šteje se, da navijalo ustreza zahtevam iz 2.4.5.2.1.2, če se pri vrednostih pospeška traku, predpisanih v navedeni točki, ne zaskoči, dokler ni bilo odvitih vsaj prvih 50 mm traku, izhajajoč iz dolžine, določene v 2.7.7.2.1. | | |

2.4.5.2.4 | Če je navijalo del trebušnega pasu, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 0,7 daN, merjena na prosti dolžini traku med preskusno lutko in navijalom skladno z 2.7.7.4. Pri podobnih meritvah navijala, ki je del diagonalnega traku, sila navijanja traku ne sme biti manjša od 0,2 daN in ne večja od 0,7 daN. Če trak poteka čez prekretno vodilo, se sila navijanja traku meri na prosti dolžini traku med preskusno lutko in prekretnim vodilom, če ima varnostni pas napravo, ki pri ročnem ali samodejnem upravljanju preprečuje, da bi se trak navil do konca; takšna naprava ne sme delovati pri merjenju sile navijanja traku. | | |

2.4.5.2.5 | Trak mora dopuščati ponavljajoče izvlečenje in navijanje skladno s postopkom iz 2.7.7.1, dokler se ne dopolni 40000 izvlečenj in navijanj. Nato se na navijalu opravi korozijski preskus, predpisan v 2.7.2, ki mu sledi preskus odpornosti proti prahu iz 2.7.7.3. Po vsem tem mora uspešno prestati nadaljnjih 5000 izvlečenj in navijanj in nato še vedno izpolnjevati zahteve iz 2.4.5.2.1, 2.4.5.2.2, 2.4.5.2.3 in 2.4.5.2.4. Po zgoraj navedenih preskusih mora navijalo še vedno pravilno delovati in učinkovito navijati trak. | | |

2.4.6 | Zategovalnik varnostnega pasu | | |

2.4.6.1 | Po opravljenem korozijskem preskusu skladno z 2.7.2 mora zategovalnik (vključno s senzorjem za udarec, priključenim nanj z originalnimi vtikači, skozi katere ne teče tok) delovati normalno. | | |

2.4.6.2 | Zagotoviti je treba, da nenamerno delovanje naprave ne vključuje nevarnosti telesne poškodbe uporabnika. | | |

2.4.6.3 | Pri pirotehničnih zategovalnikih varnostnega pasu | | |

2.4.6.3.1 | Po kondicioniranju skladno z 2.7.10.2, pri čemer temperatura ne sme sprožiti delovanja zategovalnika, mora ta delovati normalno. | | |

2.4.6.3.2 | Sprejeti je treba varnostne ukrepe zaradi preprečevanja vžiga sosednjih vnetljivih materialov z izhajajočimi vročimi plini. | | |

2.5 | Trakovi | | |

2.5.1 | Splošno | | |

2.5.1.1 | Trakovi morajo biti takšni, da je njihov pritisk na telo uporabnika varnostnega pasu čimbolj enakomerno porazdeljen po njihovi celotni širini ter da se tudi obremenjeni ne zvijajo. Sposobni morajo biti prevzeti in preoblikovati energijo. Trakovi morajo imeti obdelane robove, ki se med uporabo ne smejo razplesti. | | |

2.5.1.2 | Trak pod obremenitvijo 980 daN ne sme biti ožji od 46 mm. To mero je treba meriti med preskusom natezne trdnosti, predpisanim v 2.7.5, brez zaustavitve preskusne naprave. | | |

2.5.2 | Natezna trdnost po kondicioniranju pri sobni temperaturiPri dveh vzorcih traku, kondicioniranih skladno z 2.7.3.1, obremenitev pri raztrganju, merjena po postopku iz točke 2.7.5, ne sme biti manjša od 1470 daN. Razlika med obremenitvijo dveh vzorcev ne sme presegati 10 % tiste izmerjene obremenitve, ki je bila višja. | | |

2.5.3 | Natezna trdnost po kondicioniranju v posebnih razmerahPri dveh vzorcih traku, kondicioniranih skladno z eno od določb 2.7.3 (razen 2.7.3.1), obremenitev pri raztrganju ne sme biti manjša od 75 % povprečja obremenitev, določenih v preskusu iz 2.5.2, in ne manj kot 1470 daN. Tehnična služba lahko opusti enega ali več teh preskusov, če sestava uporabljenega materiala ali podatki, ki so na voljo, kažejo, da so takšni preskusi odveč. | | |

2.6 | Komplet varnostnih pasov ali sistem za zadrževanje potnikov | | |

2.6.1 | Zahteve za dinamični preskus | | |

2.6.1.1 | Na kompletu varnostnih pasov ali sistemu za zadrževanje potnikov se opravi dinamični preskus skladno z 2.7.8. | | |

2.6.1.2 | Dinamični preskus se opravi na dveh kompletih pasov, ki pred tem nista bila obremenjena, izjema so pasovi, ki so del sistemov za zadrževanje potnikov, kjer se dinamični preskus izvede na sistemih za zadrževanje potnikov, namenjenih skupini sedežev, ki pred tem še niso bili obremenjeni. Sponke varnostnih pasov, namenjenih za preskušanje, morajo ustrezati zahtevam iz točke 2.4.2.3. Pri varnostnih pasovih z navijalom se predhodno preskusi odpornost navijala proti prahu po točki 2.7.7.3; poleg tega se pri varnostnih pasovih ali sistemih za zadrževanje potnikov, ki imajo pirotehnični zategovalnik, ta naprava predhodno kondicionira, kakor je določeno v točki 2.7.10.2. | | |

2.6.1.2.1 | Na varnostnih pasovih se predhodno opravi preskus odpornosti proti koroziji po točki 2.7.2, nato pa se na sponki opravi 500 odpiranj in zapiranj pri normalnih pogojih uporabe. | | |

2.6.1.2.2 | Pri varnostnih pasovih z navijalom se na navijalu opravijo preskusi po točki 2.4.5.1 ali 2.4.5.2. Če je bilo navijalo že preskušeno z vidika odpornosti proti koroziji po predpisih iz točke 2.6.1.2.1, tega preskusa ni treba ponoviti. | | |

2.6.1.2.3 | Pri varnostnih pasovih, namenjenih za uporabo z napravo za nastavitev pasu po višini, kakor je opredeljena v točki 1.8.6 zgoraj, se naprava za preskus nastavi v najneugodnejšo lego, ki jo izbere tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov. Vendar, če naprava za nastavitev po višini vključuje pritrdišče, kot omogoča Direktiva Sveta 76/115/EGS [4], lahko tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov, po želji uporabi določbe iz točke 2.7.8.1 spodaj. | | |

2.6.1.2.4 | Pri varnostnih pasovih z zategovalnikom se lahko premik, predpisan v točki 2.6.1.4.1 spodaj, zmanjša za polovico. Za namene te točke mora zategovalnik delovati. | | |

2.6.1.3 | Pri tem preskusu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: | | |

2.6.1.3.1 | noben del varnostnega pasu ali sistema za zadrževanje potnikov, ki varuje uporabnika, se ne sme zlomiti, nobena sponka, sistem zaskočitve ali nastavitve se ne sme odpreti in | | |

2.6.1.3.2 | pri trebušnem pasu se sme preskusna lutka v predelu medenice premakniti naprej za 80 do 200 mm. Pri H-pasu se lahko najmanjši premik, predpisan za predel medenice, zmanjša za polovico. Pri drugih vrstah pasov je lahko premik v predelu medenice od 80 do 200 mm ter od 100 do 300 mm v predelu prsnega koša. Ti premiki so premiki v smislu merilnih točk, prikazanih na sliki 6 v Prilogi VIII. | | |

2.6.1.3.3 | Pri varnostnih pasovih za uporabo na zunanjem prednjem sedežu, pred katerim je nameščena zračna blazina, je premik referenčnih točk na prsnem košu lahko večji od vrednosti, določenih v točki 2.6.1.3.2 zgoraj, če njena hitrost pri tej vrednosti ne presega 24 km/h. | | |

2.6.1.4 | Pri sistemu za zadrževanje potnikov: | | |

2.6.1.4.1 | premik referenčnih točk na prsnem košu sme presegati vrednosti iz točke 2.6.1.3.2, če je z izračunom ali nadaljnjimi preskusi mogoče dokazati, da noben del trupa ali glave preskusne lutke, uporabljene pri dinamičnem preskušanju, ne bo prišel v stik s katerim koli prednjim trdim delom vozila, ne glede na stik prsnega koša z volanom, če le-ta izpolnjuje zahteve Direktive Sveta 74/297//EGS [5], in če ne pride do takšnega stika pri hitrosti, višji od 24 km/h. Za takšno oceno mora biti sedež v položaju, ki ga določa točka 2.7.8.1.5. | | |

2.6.1.4.2 | Pri vozilih, pri katerih se uporabljajo takšne naprave, morata sistema odmikanja in zaskočitve, ki uporabnikom vseh sedežev omogočata, da zapustijo vozilo, po opravljenem dinamičnem preskusu še vedno delovati ročno. | | |

2.6.1.5 | Z odstopanjem od omenjenega je odmik pri sistemih za zadrževanje potnikov lahko večji od vrednosti, opredeljenih v točki 2.6.1.3.2, če je pri zgornjem pritrdišču, vgrajenem na sedežu, upoštevano odstopanje, predvideno v točki 5.5.4 Priloge I k Direktivi 76/115/EGS. Podatki o zadevnem sistemu za zadrževanje potnikov morajo biti navedeni v dopolnilu certifikata o homologaciji iz dodatkov 3 in 4 k Prilogi II. | | |

2.6.2 | Natezna trdnost po postopku drgnjenja | | |

2.6.2.1 | Za oba vzorca, kondicionirana po točki 2.7.3.6, se ugotovi natezna trdnost v skladu z 2.5.2 in 2.7.6. Znašati mora vsaj 75 % povprečja obremenitev, pri katerih se trak pretrga, izmerjenih med preskusi na nedrgnjenih pasovih, in ne sme biti manjša od najmanjše obremenitve, določene za preskušanje. Razlika med natezno trdnostjo obeh vzorcev ne sme presegati 20 % večje od izmerjene natezne trdnosti. Pri postopkih tipa 1 in tipa 2 se preskus natezne trdnosti opravi samo na vzorcih traku (točka 2.7.5). Pri postopkih tipa 3 se preskus natezne trdnosti opravi na traku in ustreznih togih delih (točka 2.7.6). | | |

| Postopek tipa 1 | Postopek tipa 2 | Postopek tipa 3 |

Pritrdilni element | — | — | x |

Prekretno vodilo | — | x | — |

Uho za trak na sponki | — | x | x |

Naprava za nastavitev | x | — | x |

Deli, prišiti na trak | — | — | x |

| | |

2.7 | Preskusi | | |

2.7.1 | Uporaba vzorcev, namenjenih preskušanju za pridobitev ES-homologacije sestavnega dela za tip pasu ali sistema za zadrževanje potnikov (glej Prilogo XIV). | | |

2.7.1.1 | Dva vzorca pasov oziroma sistemov za zadrževanje potnikov sta potrebna za pregled sponke, za preskus sponke pri nizki temperaturi, po potrebi za preskus pri nizki temperaturi, opisan v točki 2.7.6.4, preskus trajnosti sponke, preskus odpornosti pasu proti koroziji, za preskuse delovanja navijala ter za preskus odpiranja sponke po dinamičnem preskusu. Eden od teh dveh vzorcev se uporabi za pregled pasu oziroma sistema za zadrževanje potnikov. | | |

2.7.1.2 | En varnostni pas oziroma sistem za zadrževanje potnikov je potreben za pregled sponke ter za preskuse trdnosti sponke, vgradnje pritrdilnih elementov, naprav za nastavitev pasu in navijal, če je potrebno. | | |

2.7.1.3 | Dva pasova oziroma sistema za zadrževanje potnikov sta potrebna za pregled sponke, za preskus mikro zdrsa in preskus drgnjenja. Na enem od teh dveh vzorcev se opravi preskus delovanja naprave za nastavitev pasu. | | |

2.7.1.4 | En vzorec traku se uporabi pri preskušanju odpornosti traku proti trganju. Del tega vzorca je treba shraniti, dokler je homologacija dela veljavna. | | |

2.7.2 | Korozijski preskus | | |

2.7.2.1 | V prostor za preskušanje se namesti celoten komplet varnostnih pasov skladno z Prilogo XIII. Pri kompletu, ki vsebuje navijalo, mora biti pas odvit na celotno dolžino minus 300 ± 3 mm. Razen kratkih prekinitev, ki so morda potrebne, npr. za preverjanje in dodajanje raztopine soli, mora biti pas izpostavljen preskusu nepretrgoma 50 ur. | | |

2.7.2.2 | Po končanem preskusu se pas previdno umije ali potopi v čisto tekočo vodo, ki ni toplejša od 38 °C, da se odstranijo morebitni ostanki soli, nato se pas suši pri sobni temperaturi 24 ur pred pregledom skladno s točko 2.4.1.2. | | |

2.7.3 | Kondicioniranje trakov pri preskusu natezne trdnostiOdrezani vzorci traku, kakor je navedeno v točki 2.1.2.2, se kondicionirajo na naslednji način: | | |

2.7.3.1 | Kondicioniranje pri sobni temperaturiTrak mora biti najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 20 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %. Če se preskus ne opravi takoj po kondicioniranju, se pas do preskusa shrani v nepredušno zaprti posodi. Natezna trdnost se izmeri v petih minutah potem, ko se trak vzame iz okolja kondicioniranja ali iz zaprte posode. | | |

2.7.3.2 | Kondicioniranje s svetlobo | | |

2.7.3.2.1 | Uporabijo se določbe priporočila ISO/R 105-B 02-1978. Trak se izpostavi svetlobi tako dolgo, da preskusni etalon modre barve št. 7 obledi do kontrasta, ki ustreza stopnji štiri na lestvici sive barve. | | |

2.7.3.2.2 | Po tem kondicioniranju trak ostane najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 20 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %. Če preskusa ni mogoče opraviti takoj po kondicioniranju, se pas do preskusa shrani v nepredušno zaprti posodi. Natezna trdnost se izmeri v petih minutah potem, ko se trak vzame iz okolja kondicioniranja ali iz zaprte posode. | | |

2.7.3.3 | Kondicioniranje pri nizkih temperaturah | | |

2.7.3.3.1 | Trak mora biti najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 20 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %. | | |

2.7.3.3.2 | Nato trak ostane uro in pol na ravni podlagi v komori, v kateri je temperatura zraka –30 ± 5 °C. Nato se pregane in pregib obteži z dvokilogramsko utežjo, predhodno ohlajeno na –30 ± 5 °C. Potem, ko je bil trak obtežen 30 minut v isti komori, se utež odstrani in v petih minutah potem, ko se trak vzame iz komore, se izmeri natezna trdnost. | | |

2.7.3.4 | Kondicioniranje pri visokih temperaturah | | |

2.7.3.4.1 | Trak mora biti tri ure v prostoru s temperaturo 60 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %. | | |

2.7.3.4.2 | Natezna trdnost se ugotovi v petih minutah potem, ko se trak vzame iz takšnega vročega prostora. | | |

2.7.3.5 | Kondicioniranje v vodi | | |

2.7.3.5.1 | Trak mora biti tri ure v celoti potopljen v destilirano vodo s temperaturo 20 ± 5 °C, ki ji je bilo dodanega malo omakalnega sredstva. Uporabi se lahko katero koli omakalno sredstvo, primerno za preskušano vlakno. | | |

2.7.3.5.2 | Natezna trdnost se ugotovi v desetih minutah potem, ko se trak vzame iz vode. | | |

2.7.3.6 | Kondicioniranje z drgnjenjem | | |

2.7.3.6.1 | Postopek drgnjenja se opravi povsod tam, kjer je trak v stiku s togim delom pasu. Vendar pa preskusa drgnjenja tipa 1 (2.7.3.6.4.1) ni treba izvajati na napravi za nastavitev pasu, kjer preskus mikro zdrsa (2.7.4) kaže, da pas zdrsne za manj kot polovico predpisane dolžine. Nastavitev na napravi za preskušanje mora približno ohraniti relativno pozicijo traku in stične površine. | | |

2.7.3.6.2 | Vzorci, izpostavljeni drgnjenju, morajo ostati vsaj 24 ur v okolju s temperaturo 20 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %. Sobna temperatura med preskušanjem mora biti med 15 in 30 °C. | | |

Spodnja tabela navaja zahteve za vsak postopek drgnjenja:

| Breme (daN) | Frekvenca (Hz) | Število ciklov | Premik (mm) |

Postopek tipa 1 | 2,5 | 0,5 | 5000 | 300 ± 20 |

Postopek tipa 2 | 0,5 | 0,5 | 45000 | 300 ± 20 |

Postopek tipa 3 [8] | 0 — 5 | 0,5 | 45000 | — |

Premik iz petega stolpca tabele predstavlja amplitudo nihanja traku naprej in nazaj.

| | |

2.7.3.6.4 | Posebni pogoji postopka | | |

2.7.3.6.4.1 | Postopek tipa 1: za primere, ko trak drsi skozi napravo za nastavitevEn del traku se stalno obremeni z navpično silo 2,5 daN.Drugi del, ki poteka vodoravno, se vpne v napravo, ki izvaja gibanje naprej in nazaj.Naprava za nastavitev se namesti tako, da vodoravni del traku ostane obtežen z bremenom (glej sliko 1 v Prilogi XII). | | |

2.7.3.6.4.2 | Postopek tipa 2: za primere, ko trak pri prehodu skozi togi del spremeni smerMedsebojni kot obeh delov traku mora ustrezati kotu, prikazanemu na sliki 2 v Prilogi XII.Na trak mora trajno delovati sila 0,5 daN. Če trak pri prehodu skozi togi del večkrat spremeni smer, se sila 0,5 daN lahko poveča tako, da se doseže predpisani premik traku skozi togi del, ki znaša 300 mm. | | |

2.7.3.6.4.3 | Postopek tipa 3: za primere, ko je trak pritrjen na togi del tako, da je prišit ali pritrjen na podoben načinSkupni premik mora biti 300 ± 20 mm, sila 5 daN pa mora delovati le v času, ki ustreza premiku 100 ± 20 mm za vsak polovični cikel (glej sliko 3 v Prilogi XII). | | |

2.7.4 | Preskus mikro zdrsa (glej sliko 3 v Prilogi XII) | | |

2.7.4.1 | Pred preskusom mikro zdrsa morajo biti deli oz. naprave varnostnega pasu najmanj 24 ur v okolju s temperaturo 20 ± 5 °C ter relativno vlago 65 ± 5 %. | | |

2.7.4.2 | Zagotovi se, da prosti del traku za nastavitev na preskusni napravi gleda v smeri navzgor ali navzdol tako kakor v vozilu. | | |

2.7.4.3 | Sila 5 daN (utež) mora delovati na nižji konec dela traku.Drugi del se vpne v napravo, ki izvaja gibanje naprej in nazaj z amplitudo 300 ± 20 mm (glej sliko). | | |

2.7.4.4 | Če obstaja prosti del, ki se uporablja kot rezervni trak, ne sme biti na noben način pritrjen ali pripet na obteženi del pasu. | | |

2.7.4.5 | Zagotovi se, da je konkavna stran traku na preskusni napravi v ohlapnem položaju glede na napravo za nastavitev obrnjena v isto smer kakor v vozilu.Sila 5 daN na preskusni napravi se vodi navpično tako, da ne pride do nihanja uteži ali zvijanja traku.Pritrdilni element mora biti pritrjen na utež 5 daN na enak način kakor v vozilu. | | |

2.7.4.6 | Pred dejanskim začetkom preskusa se postopek ponovi 20-krat, da se samozatezni mehanizem pravilno namesti. | | |

2.7.4.7 | Opravi se 1000 ciklov s frekvenco 0,5 na sekundo s skupno amplitudo 300 ± 20 mm. Sila 5 daN mora delovati le v času, ki ustreza premiku 100 ± 20 mm za vsak polovični cikel. | | |

2.7.5 | Preskus natezne trdnosti traku (statični preskus) | | |

2.7.5.1 | Preskus se vsakokrat izvede na dveh novih vzorcih traku, ki sta dovolj dolga ter sta bila kondicionirana skladno z eno od določb v 2.7.3. | | |

2.7.5.2 | Vsak trak se pritrdi v vpenjalne čeljusti trgalnega stroja. Vpenjalne čeljusti morajo biti izdelane tako, da ne pride do trganja pasu v točki ali blizu točke stika s čeljustmi. Hitrost premikanja znaša okrog 100 mm na minuto. Na začetku preskusa je prosta dolžina vzorca traku med čeljustma stroja 200 ± 40 mm. | | |

2.7.5.3 | Ko sila doseže 980 daN, se širina traku izmeri brez zaustavitve delovanja stroja. | | |

2.7.5.4 | Obremenitev se nato povečuje, dokler se trak ne strga. Sila, pri kateri se pas strga, se zabeleži. | | |

2.7.5.5 | Če pas zdrsne ali se strga v točki stika s katero od čeljusti ali na dolžini 10 mm od nje, preskus ni veljaven. Izvede se nov preskus na novem vzorcu traku. | | |

2.7.6 | Statični preskus sestavnih delov varnostnega pasu, ki vsebujejo toge dele | | |

2.7.6.1 | Sponka in naprava za nastavitev morata biti s pritrdilnimi elementi varnostnega pasu vpeti v trgalni stroj in obremenjeni s silo 980 daN. Pri H-pasovih se sponka pritrdi na preskusno napravo s trakovi, pritrjenimi na sponko, ter z jezičkom ali jezički, nameščenimi približno simetrično glede na geometrijsko središče sponke. Če pa je sponka ali naprava za nastavitev del pritrdilnega elementa oz. skupnega dela pri tritočkovnem pasu, se sponka ali naprava za nastavitev preskuša s pritrdilnim elementom skladno s točko 2.7.6.2, razen pri navijalih s prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču traku. V tem primeru mora biti obremenitev pri preskusu 980 daN in dolžina preostanka traku, navita na kolut v trenutku zaskočitve, čim bližja meri 450 mm. | | |

2.7.6.2 | Pritrdilni elementi in morebitne naprave za nastavitev pasov po višini se preskušajo tako, kakor je opisano v 2.7.6.1, le da je sila 1470 daN. Pri tem se v skladu z določbami drugega stavka točke 2.7.8.1 uporabijo najneugodnejši pogoji, ki se lahko pojavijo v vozilu, v katerem je pas pravilno nameščen. Pri navijalih se preskus opravi s popolnoma odvitim trakom. | | |

2.7.6.3 | Dva vzorca celotnega kompleta pasu se postavita za dve uri v komoro s temperaturo –10 ± 1 °C. Potem, ko se vzameta iz komore, se pripadajoči deli sponke ročno zaprejo. | | |

2.7.6.4 | Dva vzorca celotnega kompleta pasu se postavita za dve uri v komoro s temperaturo –10 ± 1 °C. Preskušani trdi in plastični deli se nato drug za drugim položijo na ravno jekleno podlago (ki je bila predhodno skupaj s pasovi v komori), ležečo na vodoravni površini kompaktnega trdega bloka z maso najmanj 100 kg; v času 30 sekund potem, ko so vzeti iz komore, se spusti nanje 18-kilogramska jeklena masa, ki pod vplivom težnosti pade z višine 300 mm. Stran, s katero ta masa udari, mora imeti trdoto najmanj 45 HRC ter obliko izbočene površine s prečnim polmerom 10 mm in vzdolžnim polmerom 150 mm. En vzorec se preskusi z vzdolžno osjo udarne mase v smeri osi pasu, drugi vzorec pa pod kotom 90o na pas. | | |

2.7.6.5 | Sponke z deli, ki so skupni dvema varnostnima pasovoma, se obremenijo tako, da se simulirajo pogoji v vozilu, kjer so sedeži v srednji poziciji svoje namestitve. Smer obremenitve se ugotovi skladno s točko 2.7.8.1. Na vsakega od obeh pasov se sočasno deluje s silo 1470 daN. Naprava, primerna za zgoraj opisani preskus, je prikazana v Prilogi XI. | | |

2.7.6.6 | Pri preskusu katere koli ročne naprave za nastavitev mora trak enakomerno teči skozi takšno napravo, upoštevajoč pogoje normalne uporabe, s približno hitrostjo 100 mm/s, največja silo pa se izmeri z natančnostjo 0,1 daN potem, ko se je premaknilo prvih 25 mm pasu. Preskus se opravi v obeh smereh drsenja pasu skozi napravo za nastavitev, pred meritvami pa se opravi 10 ponavljanj. | | |

2.7.7 | Dodatni preskusi navijal | | |

2.7.7.1 | Vzdržljivost navijala | | |

2.7.7.1.1 | Trak se izvleče in spusti, da se zategne nazaj, tolikokrat, kot je zahtevano, in sicer največ 30-krat na minuto. Pri navijalih z zaskočitvijo v sili se v vsakem petem postopku opravi sunkovit poteg, da se navijalo zaskoči. Enako število teh sunkovitih potegov se izvede pri vsaki od petih različnih dolžin izvlečenja, ki predstavljajo 90, 80, 75, 70 in 65 % celotne dolžine traku na navijalu. Če pa je na voljo več kot 900 mm traku, se zgornji odstotki nanašajo na zadnjih 900 mm traku, ki ostane navit na navijalu. | | |

2.7.7.1.2 | Naprava, primerna za izvajanje preskusov iz 2.7.7.1.1, je prikazana v Prilogi IV. | | |

2.7.7.2 | Zaskočitev navijala z zaskočitvijo v sili | | |

2.7.7.2.1 | Zaskočitev navijalo se preskusi, ko ostane na kolutu mehanizma navitih 300 ± 3 mm traku. | | |

2.7.7.2.1.1 | Pri navijalu, kjer zaskočitev sproži premikanje traku, se trak izvleče v smeri, enaki tisti, ki se normalno pojavi, ko je navijalo nameščeno v vozilu. | | |

2.7.7.2.1.2 | Občutljivost navijala na pojemek vozila se preskuša pri zgoraj omenjenem izvlečenem delu, in sicer v obeh smereh vzdolž dveh pravokotnih osi, ki sta vodoravni, če je navijalo nameščeno v vozilo po navodilih proizvajalca varnostnih pasov. Eno od smeri preskušanja izbere tehnična služba, ki izvaja preskuse za pridobitev homologacije, da se dosežejo najneugodnejše razmere za aktiviranje sistema zaskočitve. | | |

2.7.7.2.2 | Naprava, primerna za izvajanje preskusov iz 2.7.7.2.1, je prikazana v Prilogi V. Naprava mora biti izdelana tako, da se doseže zahtevani pospešek, preden se več kot 5 mm pasu izvleče iz navijala, in da se vračanje pasu opravi ob povprečnem naraščanju pospeška za najmanj 25 g/s in ne več kot 150 g/s. | | |

2.7.7.2.3 | Za preskus zahtev iz 2.4.5.2.1.3 in 2.4.5.2.1.4 se navijalo namesti na vodoravno mizo, ki se nagiba s hitrostjo, ne večjo od 2o na sekundo, dokler ne pride do zaskočitve. Preskus se ponovi v drugih smereh, da se tako preveri, ali so zahteve izpolnjene. | | |

2.7.7.3 | Odpornost proti prahu | | |

2.7.7.3.1 | Navijalo se namesti v prostor za preskušanje, kakor ga prikazuje Priloga VI. Njegov relativni položaj mora biti enak tistemu v vozilu. Prostor za preskušanje mora vsebovati količino prahu, ki izpolnjuje zahteve iz točke 2.7.7.3.2. 500 mm traku se izvleče iz navijala, tako da ostane izvlečen, vendar se v minuti ali dveh po vsakem premešanju prahu naredi 10 kompletnih izvlečenj in navijanj.V času petih ur se prah premeša vsakih 20 minut v trajanju 5 sekund s pomočjo stisnjenega zraka, ki je suh in brez mazivnih olj in izhaja skozi odprtino s premerom 1,5 ± 0, 1 mm pri tlaku 5,5 × 105± 0, 5 × 105 Pa. | | |

Prah, uporabljen v preskusu iz 2.7.7.3.1, mora vsebovati približno 1 kg suhega kremena. Filter, ki prepušča delce, mora ustrezati naslednjim zahtevam:

(a) odprtina, velika 150 mm, premer žice 104 µm: prepušča 99 do 100 %;

(b) odprtina, velika 105 mm, premer žice 64 µm: prepušča 76 do 86 %;

(c) odprtina, velika 75 mm, premer žice 52 µm: prepušča 60 do 70 %.

| | |

2.7.7.4 | Sila navijanja traku | | |

2.7.7.4.1 | Sila pri navijanju se meri na varnostnem pasu, nameščenem na preskusni lutki, tako kakor pri dinamičnem preskusu iz 2.7.8. Napetost v traku se meri čim bližje dotikališča traku z lutko (vendar brez dotika z njo), medtem ko se trak navija s hitrostjo približno 0,6 m na minuto. | | |

2.7.8 | Dinamični preskusi varnostnih pasov ali sistema za zadrževanje potnikov | | |

2.7.8.1 | Komplet varnostnih pasov se namesti na preskuševalni voziček s sedežem in pritrdišči, kakor to zahteva Priloga VII. Če je varnostni pas namenjen za določeno vozilo ali za določene tipe vozil, razdaljo med preskusno lutko in pritrdišči določi tehnična služba, ki opravlja preskuse, po navodilih za vgradnjo, priloženih pasu, ali po podatkih, ki jih predloži proizvajalec vozila. Če je bil dinamični preskus opravljen za en tip vozila, ga ni treba ponavljati za druge tipe vozil, če je razdalja med posameznimi pritrdišči in ustreznimi pritrdišči preskušanega varnostnega pasu manjša od 50 mm. Alternativno lahko proizvajalci določijo hipotetično lego pritrdišča pri preskusu, da bi zajeli čim večje število dejanskih pritrdiščnih točk. Če ima pas napravo za nastavitev pasu po višini, kakor je določena v 1.8.6 zgoraj, morata biti lega naprave in način njene pritrditve enaka kakor v konstrukciji vozila. | | |

2.7.8.1.1 | Pri varnostnem pasu ali sistemu za zadrževanje potnikov, katerega zategovalniki se opirajo na dele, ki niso vgrajeni v samem sklopu varnostnega pasu, se sklop varnostnega pasu pritrdi na preskuševalni voziček skupaj s potrebnimi dodatnimi deli vozila skladno z zahtevami točk 2.7.8.1.2 do 2.7.8.1.6.Če teh naprav ni mogoče preskušati na preskuševalnem vozičku, lahko proizvajalec z običajnim preskusom čelnega trka pri hitrosti 50 km/h po postopku standarda ISO 3560 (1975/11/1 — Cestna vozila — Preskus čelnega trčenja s fiksno oviro) dokaže, da naprava izpolnjuje zahteve direktive.Če je varnostni pas del sklopa, ki je predmet vloge za podelitev homologacije sestavnega dela kot sistem za zadrževanje potnikov, mora biti ta varnostni pas nameščen na tisti del konstrukcije vozila, kjer je normalno nameščen, ta del pa je treba pritrditi na preskuševalni voziček na spodaj opisani način. | | |

2.7.8.1.2 | Način pritrditve vozila med preskusom ne sme okrepiti pritrdišč sedežev ali varnostnih pasov ali zmanjšati normalne deformacije konstrukcije.Prisoten ne sme biti noben prednji del vozila, ki bi s tem, ko omejuje gibanje lutke naprej, razen njenih nog, zmanjšal obremenitev, ki ji je med preskusom izpostavljen sistem za zadrževanje potnikov. Manjkajoči deli konstrukcije vozila se lahko zamenjajo z deli z enako trdnostjo, če ne ovirajo gibanja lutke naprej. | | |

2.7.8.1.3 | Naprava za pritrditev je zadovoljiva, če ne vpliva na področje, ki se razteza po celotni širini konstrukcije, in če je vozilo ali konstrukcija fiksirana spredaj na razdalji, ki ni manjša od 500 mm od pritrdišča preskušanega sistema za zadrževanje potnikov. Zadaj mora biti konstrukcija pritrjena na razdalji za pritrdišči, ki je dovolj velika, da izpolnjuje zahteve iz 2.7.8.1.2. | | |

2.7.8.1.4 | Sedeži morajo biti prilagojeni in postavljeni v tak položaj za voznika ali potnika, za katerega tehnična služba, ki izvaja homologacijske preskuse, meni, da glede na položaj preskusne lutke v vozilu zagotavlja najneugodnejše pogoje glede trdnosti. Položaj sedežev mora biti naveden v poročilu. Če ima sedež nastavljiv naslon, mora biti naslon v položaju, ki ga določi proizvajalec, če pa tega podatka ni, mora biti naslon nameščen tako, da je njegov naklon kar najbližje 25o pri vozilih kategorij M1 in N1 oziroma kar najbližje 15o pri vozilih vseh drugih kategorij. | | |

2.7.8.1.5 | Pri ocenjevanju izpolnjevanja zahtev iz 2.6.1.4.1 se upošteva sedež v njegovem najbolj sprednjem položaju za voznika ali potnika, odvisno od mer preskusne lutke. | | |

2.7.8.1.6 | Vsi sedeži iste sedežne skupine se preskušajo sočasno. | | |

2.7.8.2 | Varnostni pas mora biti nameščen na preskusno lutko, opisano v Prilogi VIII. Deska, debela 25 mm, se namesti med hrbet lutke in naslon sedeža. Pas se namesti na lutko tako, da se trdno prilega. Nato se deska odstrani, lutka pa namesti tako, da se po celotni dolžini hrbta dotika naslona sedeža. Preveri se, da način spenjanja obeh delov sponke ne zmanjšuje zanesljivosti zapiranja sponke. | | |

2.7.8.3 | Prosti deli traku morajo segati dovolj daleč od naprav za nastavitev, da dovoljujejo drsenje. | | |

2.7.8.4 | Nato se preskuševalni voziček pospeši tako, da ima v trenutku trka lastno hitrost 50 ± 1 km/h, preskusna lutka pa mora ostati stabilna. Pot zaustavitve vozička mora biti 400 ± 50 mm. Med zaviranjem mora ostati voziček v vodoravnem položaju. Voziček se zavira z napravo, ki jo prikazuje Priloga VII, ali katero koli drugo napravo, ki daje enake rezultate. Naprava mora izpolnjevati zahteve iz Priloge IX. | | |

2.7.8.5 | Izmerijo se hitrost preskuševalnega vozička v trenutku pred trčenjem, nagib preskusne lutke naprej ter hitrost prsnega koša pri nagibu 300 mm. | | |

2.7.8.6 | Po trčenju se vizualno ocenijo varnostni pas ali sistem za zadrževanje potnikov ter njegovi togi deli, brez odpiranja sponke, da se ugotovi, ali je prišlo do kakšne poškodbe ali trganja. Pri sistemih za zadrževanje potnikov se po preskusu opravi pregled, da se ugotovi, ali je prišlo do trajne deformacije delov ohišja vozila, pritrjenih na voziček. Vsaka takšna ugotovljena deformacija se upošteva pri vsakem izračunu v skladu z 2.6.1.4.1. | | |

2.7.9 | Preskus odpiranja sponke | | |

2.7.9.1 | Za ta preskus se uporabijo pasovi, ki so že prestali dinamični preskus skladno z 2.7.8. | | |

2.7.9.2 | Varnostni pas se sname s preskuševalnega vozička brez odpiranja sponke. Sponka se prek pasov, pripetih nanjo, obremeni z natezno silo tako, da so vsi pasovi obremenjeni s silo 60/n daN: "n" je število pasov, pripetih na sponko, ko je zaprta, njihovo število pa naj bi bilo 2. Če je sponka povezana s togim delom, mora sila delovati tako, da se upošteva kot, ki ga tvorita sponka in togi del med dinamičnim preskusom. Na geometrični center gumba za odpiranje sponke se deluje s silo s hitrostjo 400 ± 20 mm/min, in sicer vzdolž fiksne osi, ki poteka vzporedno s smerjo začetnega gibanja gumba sponke. Med delovanjem sile, potrebne za odpiranje sponke, se sponka s trdno oporo drži na mestu. Ta sila ne sme preseči vrednosti iz točke 2.4.2.5. Dotikalna točka opreme za preskus mora biti kroglaste oblike s polmerom 2,5 ± 0, 1 mm. Imeti mora gladko kovinsko površino. | | |

2.7.9.3 | Izmeri se sila, ki odpre sponko, ter zabeleži vsaka napaka sponke. | | |

2.7.9.4 | Po preskusu odpiranja sponke se pregledajo sestavni deli pasu ali sistema za zadrževanje potnikov, na katerih so že bili opravljeni preskusi, predpisani v 2.7.8, v poročilu o preskusu pa navede obseg poškodb, nastalih na varnostnem pasu ali sistemu za zadrževanje potnikov pri dinamičnem preskusu. | | |

2.7.10 | Dodatni preskusi na varnostnih pasovih z zategovalniki — kondicioniranjeZategovalnik se lahko sname z varnostnega pasu, ki ga je treba preskusiti, in postavi 24 ur na temperaturo 60 ± 5 °C. Nato se temperatura za dve uri poviša na 100 ± 5 °C. V nadaljevanju kondicioniranja se pas postavi 24 ur na temperaturo –30 ± 5 °C. Po umiku iz prostora za kondicioniranje se zategovalnik segreje na temperaturo okolja. Če je bil snet z varnostnega pasu, se nanj ponovno pritrdi. | | |

2.7.11 | Poročilo o preskusuPoročilo o preskusu mora vsebovati rezultate preskusov, predpisanih v točki 2.7, in zlasti hitrost preskusnega vozička, največji odklon lutke naprej, položaj sponke, silo, potrebno za odpiranje sponke, ter vsako napako ali trganje. Če v skladu s točko 2.7.8.1 niso bile spoštovane zahteve Priloge VII glede pritrdišč, morajo biti v poročilu navedeni način namestitve pasu ali sistema za zadrževanje potnikov ter pomembni koti in mere. Poročilo mora omeniti tudi vsako zvijanje ali zlom sponke med preskusom.V poročilu o preskusu sistema za zadrževanje potnikov morajo biti podrobno razloženi način pritrditve ohišja vozila na preskusni voziček, položaj sedežev ter naklon naslonov sedežev. Če je odklon lutke naprej presegel vrednosti, predpisane v 2.6.1.3, mora biti navedeno, ali so bile izpolnjene zahteve iz 2.6.1.4.1. | | |

2.8 | Skladnost proizvodnje | | |

2.8.1 | Vsak varnostni pas ali sistem za zadrževanje potnikov, homologiran po tej direktivi, mora biti izdelan tako, da ustreza homologiranemu tipu in da izpolnjuje zahteve točk 2.3, 2.4, 2.5, 2.6 in 2.7 zgoraj. | | |

2.8.2 | Zaradi preverjanja izpolnjevanja zahtev iz točke 2.8.1 je treba opravljati primerne kontrole proizvodnje. | | |

2.8.3 | Praviloma je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje skladnosti proizvodnje v skladu z določbami člena 10 Direktive 70/156/EGS. | | |

2.8.3.1 | Posebne zahteve, ki določajo potrebne preskuse ter njihovo pogostnost, so opredeljene v Prilogi XVI k tej direktivi oziroma v Prilogi 16 k dokumentu, na katerega se sklicuje Priloga XVII, kar pride v poštev. | | |

2.9 | Navodila | | |

2.9.1 | Za vsak varnostni pas, ki se dobavlja ločeno od vozila, mora(-jo) biti v navodilih o pakiranju in vgradnji jasno naveden(-i) tip(-i) vozil, za katerega (katere) je namenjen. | | |

2.9.2 | Vsak sistem za zadrževanje otrok mora imeti navodila, ki so opredeljena v Prilogi X. | | |

3. | ZAHTEVE ZA VGRADNJO V VOZILO | | |

3.1 | Oprema vozila [6] | | |

3.1.1 | Z izjemo zložljivih sedežev (kakor so opredeljeni v Direktivi 76/115/EGS) in sedežev za uporabo le pri mirujočem vozilu morajo imeti sedeži vozil, zajetih s členom 9, kategorij M in N (razen tistih vozil kategorij M2 in M3, ki so namenjena tako za mestno vožnjo kot za stoječe potnike) varnostne pasove ali sisteme za zadrževanje potnikov, ki izpolnjujejo zahteve te direktive. | | |

3.1.2 | Tipi varnostnih pasov ali sistemov za zadrževanje potnikov za vsak sedež, kjer je potrebna njihova vgradnja, morajo ustrezati tistim, ki so določeni v Prilogi XV (pri katerih se ne smejo uporabljati niti navijala brez zaskočitve (1.8.1) niti navijala z ročno sprostitvijo (1.8.2)). Za vse sedeže, za katere so v Prilogi XV predpisani trebušni pasovi tipa B, je dovoljena uporaba trebušnih pasov tipa Br3, razen če se pri uporabi navijejo tako, da po normalnem zapenjanju v precejšnji meri zmanjšajo udobnost uporabnika. | | |

3.1.3 | Če ima vozilo vgrajen sistem za zadrževanje otrok, mora biti ta skladen z ustreznimi zahtevami iz Priloge XVII. | | |

3.1.4 | Če varnostni pasovi niso predpisani, se lahko po izbiri proizvajalca vgradi kateri koli tip varnostnih pasov ali sistemov za zadrževanje potnikov. Kot alternativa za trebušne pasove za tiste sedeže, za katere so trebušni pasovi predpisani v Prilogi XV, se lahko vgradijo pasovi razreda A tistih tipov, ki so dovoljeni v Prilogi XV. | | |

3.1.5 | Pri tritočkovnih pasovih z navijali mora eno navijalo delovati vsaj na diagonalnem delu pasu. | | |

3.1.6 | Razen pri vozilih kategorije M je namesto navijala razreda 4 (1.8.4) dovoljeno navijalo z zaskočitvijo v sili razreda 4N (1.8.5), če je bilo tehnični službi, pristojni za opravljanje preskusov, dokazano, da navijalo razreda 4 ne bi bilo primerno. | | |

3.1.7 | Za prednje zunanje in sredinsko postavljene sedeže, prikazane v Prilogi XV in označene s simbolom *, se štejejo za primerne trebušni pasovi tipa, določenega v omenjeni prilogi, če je vetrobransko steklo zunaj referenčnega območja, določenega v Prilogi II k Direktivi 74/60/EGS.Glede na varnostne pasove se vetrobransko steklo šteje za del referenčnega območja, če lahko pride v statični stik s preskusno napravo na način, opisan v Prilogi II k Direktivi 74/60/EGS. | | |

3.1.8 | Za vsa sedežna mesta iz Priloge XV, označena s simbolom , morajo biti na "izpostavljenih sedežnih mestih", kakor so opredeljena v 3.1.9, vgrajeni trebušni pasovi razredov, kakor so določeni v Prilogi XV. | | |

- med dvema vodoravnima ravninama, od katerih ena poteka skozi točko H, druga pa 400 mm nad njo,

- med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, simetričnima glede na točko H in med seboj oddaljenima 400 mm,

- za prečno navpično ravnino 1,30 m od točke H.

V tej zahtevi izraz "zaščitni zaslon" pomeni površino s primerno trdnostjo in brez vmesnih praznin, skozi katere bi lahko potekala geometrijska projekcija krogle s premerom 165 mm v vzdolžni vodoravni smeri.

Sedež se šteje za "izpostavljeno sedežno mesto", če je površina zaščitnega zaslona v zgoraj določenem prostoru manjša od 800 cm2.

| | |

Vsak sedež, označen v Prilogi XV s simbolom

+++++ TIFF +++++

, mora biti opremljen s tritočkovnimi varnostnimi pasovi kategorije, kakor je določena v Prilogi XV, razen:

- če je neposredno pred sedežem sedež ali drugi deli vozila, skladni s točko 3.5 Dodatka 1 Priloge III k Direktivi Sveta 74/408/EGS [7], ali

- če noben del vozila ni in ne more priti pri premikajočem se vozilu v referenčno območje ali

- če deli vozila znotraj omenjenega referenčnega območja izpolnjujejo zahteve za absorpcijo energije, določeno v Dodatku 6 Priloge III k Direktivi 74/408/EGS,

kadar se lahko vgradijo dvotočkovni pasovi tipa, kakor je določeno v Prilogi XV.

| | |

3.1.11 | Razen če je v točki 3.1.12 predvideno drugače, mora biti na vsakem potniškem sedežu, zaščitenem z zračno blazino, opozorilo, da se na tem sedežu ne sme uporabljati sistem za zadrževanje otrok, obrnjen nazaj. Opozorilna nalepka v obliki piktograma, ki lahko vključuje razlago, mora biti trajno pritrjena in nameščena tako, da jo hitro opazi oseba, ki bi na ta sedež hotela namestiti sistem za zadrževanje otrok, obrnjen nazaj. Na sliki 1 je prikazan primer možne oblike piktograma. Trajno napotilo mora biti vedno vidno, če opozorilo ni vidno, ko so vrata zaprta. | | |

3.1.12 | Zahteve točke 3.1.11 se ne uporabljajo, če je vozilo opremljeno z mehanizmom, ki samodejno zaznava prisotnost nazaj obrnjenega sistema za zadrževanje otrok in ki zagotavlja, da se zračna blazina ne sproži, ko je nameščen ta sistem za zadrževanje otrok. | | |

3.1.13 | Za sedeže, ki jih je za uporabo pri mirujočem vozilu mogoče obrniti ali namestiti v druge smeri, zahteve točke 3.1.1 veljajo samo za tiste smeri, ki so namenjene za normalno uporabo pri vožnji vozila po cesti, skladno s to direktivo. V opisnem listu mora biti o tem vključena opomba. | | |

3.2 | Splošne zahteve | | |

3.2.1 | Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov morajo biti pritrjeni na pritrdišča skladno z določbami Direktive 76/115/EGS. | | |

3.2.2 | Varnostni pasovi in sistemi za zadrževanje potnikov morajo biti nameščeni tako, da ob pravilni uporabi zadovoljivo delujejo in zmanjšujejo možnost telesnih poškodb ob nesreči. Nameščeni morajo biti zlasti tako, da: | | |

3.2.2.1 | pasovi ne morejo zavzeti lege, ki bi lahko povzročila nevarnost za potnike; | | |

3.2.2.2 | je ob pravilni namestitvi možnost zdrsa pasu z ramena uporabnika zaradi njegovega pomika naprej kar najmanjša; | | |

3.2.2.3 | je nevarnost poslabšanja stanja pasu zaradi stika s trdimi deli vozila ali sedeža zmanjšana na minimum. | | |

3.2.2.4 | Vsak varnostni pas za vsak sedež mora biti izdelan in nameščen tako, da je pripravljen za uporabo. Če se celoten sedež ali blazina sedeža in/ali naslon lahko preklopijo zaradi omogočanja dostopa v zadnji del vozila oziroma zaradi prevoza blaga ali prtljage, morajo biti po preklapljanju in vračanju sedežev v položaj za sedenje varnostni pasovi, predvideni za te sedeže, dostopni za uporabo ali pa jih ena oseba lahko ponovno najde pod sedežem ali za njim po navodilih za uporabo vozila, pri čemer ni potrebno, da bi bila ta oseba za to usposobljena ali imela izkušnje. | | |

Tehnična služba mora preveriti, da v primeru, kadar je jeziček sponke v zapeti sponki in uporabnika ni na sedežu:

- morebitna ohlapnost pasu ne preprečuje pravilne namestitve sistema za zadrževanje otrok po navodilih proizvajalca in

- se pri tritočkovnih pasovih lahko na trebušnem delu pasu vzpostavi natezna sila najmanj 50 N, če se z natezno silo deluje od zunaj na diagonalnem delu pasu.

| | |

3.3 | Posebne zahteve za toge dele varnostnih pasov ali sistemov za zadrževanje potnikov | | |

3.3.1 | Togi deli, kot so sponke, naprave za nastavitev in pritrdilni elementi, ne smejo v nesreči povečati možnosti telesnih poškodb za uporabnika ali druge potnike v vozilu. | | |

3.3.2 | Naprava za odpiranje sponke mora biti uporabniku jasno vidna in lahko dosegljiva, narejena pa tako, da je ni mogoče odpreti po nesreči ali zaradi nepazljivosti. Sponka mora biti nameščena tudi tako, da je lahko dosegljiva reševalcu, ki mora v sili osvoboditi uporabnika.Sponka mora biti nameščena tako, da jo lahko uporabnik pasu, tako neobremenjeno kot takrat, ko nosi težo uporabnika, odpre z enim samim enostavnim gibom ene roke v eni smeri. Pri varnostnih pasovih ali sistemih za zadrževanje potnikov na prednjih zunanjih sedežih, razen pri H-pasovih, mora biti mogoče na enak način sponko tudi zapreti.Prepričati se je treba, da stična površina sponke v stiku z uporabnikom ustreza zahtevam iz točke 2.4.2.1 te priloge. | | |

3.3.3 | Ob uporabi pasu se mora pas samodejno prilagoditi uporabniku ali pa mora biti narejen tako, da je ročna naprava za nastavitev lahko dosegljiva, ko uporabnik sedi, ter je primerna in lahka za uporabo. Prav tako mora omogočati uporabniku, da jo zategne z eno roko in pas prilagodi svoji telesni zgradbi in položaju sedeža v vozilu. | | |

3.3.4 | Varnostni pasovi ali sistemi za zadrževanje potnikov z navijali morajo biti nameščeni tako, da lahko navijala delujejo pravilno in učinkovito ščitijo trak. | | |

3.4 | Pri obveščanju uporabnikov vozila o napravah za prevoz otrok je treba upoštevati zahteve Priloge XVIII. | | |

4. | VLOGA ZA PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE ZA TIP VOZILA GLEDE NA NAMESTITEV VARNOSTNIH PASOV IN SISTEMOV ZA ZADR EVANJE POTNIKOV | | |

4.1 | Vlogo za podelitev homologacije na podlagi člena 3(4) Direktive 70/156/EGS za tip vozila glede na namestitev varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje potnikov vloži proizvajalec vozila. | | |

4.2 | Vzorec opisnega lista je v Prilogi II, Dodatek 2. | | |

4.3 | Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se preda vozilo, ki predstavnik tipa za homologacijo. | | |

5. | PODELITEV ES-HOMOLOGACIJE | | |

5.1 | Če so ustrezne zahteve izpolnjene, se ES-homologacija podeli na podlagi člena 4(3), in če pride v poštev, člena 4(4) Direktive 70/156/EGS. | | |

5.2 | Vzorec certifikata o ES-homologaciji je podan v: | | |

5.2.1 | Prilogi II, Dodatek 3, za vloge iz točke 2.1; | | |

5.2.2 | Prilogi II, Dodatek 4, za vloge iz točke 4. | | |

5.3 | Za vsak homologirani tip varnostnega pasu ali sistema za zadrževanje potnikov in za vsak homologirani tip vozila se podeli homologacijska številka skladno s Prilogo VII k Direktivi 70/156/EGS. Ista država članica ne sme podeliti iste številke drugemu tipu varnostnega pasu ali sistema za zadrževanje potnikov ali drugemu tipu vozila. | | |

6. | SPREMEMBA TIPA IN SPREMEMBA HOMOLOGACIJ | | |

Ob spremembi tipa vozila ali tipa varnostnega pasu ali sistema za zadrževanje potnikov, homologiranega na podlagi te direktive, veljajo določbe člena 5 Direktive 70/156/EGS.

+++++ TIFF +++++

Slika 1Piktogram(glej točko 3.1.11) | | |

PRILOGA II

HOMOLOGACIJSKA DOKUMENTACIJA

Dodatek 1

OPISNI LIST št.…

v zvezi z ES-homologacijo sestavnega dela varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje potnikov (77/541/EGS), nazadnje spremenjeno z Direktivo 2000/…/ES

Naslednje podatke, kjer so potrebni, je treba posredovati v trojniku in morajo vsebovati seznam. Risbe, če so priložene, morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne v formatu A4 ali zložene na ta format. Tudi fotografije, če so priložene, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

0. | SPLOŠNO |

0.1 | Znamka (blagovna znamka proizvajalca): |

0.2 | Tip in trgovska oznaka: |

0.5 | Ime in naslov proizvajalca: |

0.7 | Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije: |

0.8 | Naslov(-i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn): |

1. | SEZNAM VOZIL, V KATERA BO NAPRAVA VGRAJENA (če pride v poštev) |

2. | OPIS NAPRAVE |

2.1 | Varnostni pas |

2.1.1 | Oblika varnostnega pasu (dvotočkovni pas, tritočkovni pas, statični, samodejni): |

2.1.2 | Podatki o tkanini (blago, tkanje, mere in barva): |

2.1.3 | Tip navijala (oznaka navijala skladno s točko 1.1.3.2.2 Priloge III k Direktivi 77/541/EGS): |

2.1.3.1 | Podatki o dodatnih funkcijah, če pride v poštev: |

2.1.4 | Risbe togih delov (skladno s točko 1.2.1 Priloge I k Direktivi 77/541/EGS): |

2.1.5 | Shema sklopa varnostnega pasu, na kateri so razvidni togi deli in njihova lega: |

2.1.6 | Navodila za vgradnjo, ki med drugim kažejo namestitev navijala in njegove naprave za zaznavanje: |

2.1.7 | Če obstaja naprava za nastavitev varnostnega pasu po višini, navedba, ali se le-ta šteje za del varnostnega pasu: |

2.1.8 | Za zategovalnik popolni tehnični opis izdelave in delovanja, vključno z morebitno napravo za zaznavanje, ter opis načina aktiviranja in preprečevanja nenamernega aktiviranja: |

2.2 | Sistem za zadrževanje potnikov Poleg podatkov, zahevanih v točki 2.1 zgoraj |

2.2.1 | Risbe ustreznih delov ohišja vozila in morebitnih okrepitev pritrdišč sedežev: |

2.2.2 | Risbe sedeža, ki kažejo njegovo konstrukcijo, sistem za nastavitev in pritrdilne dele, ob navedbi uporabljenega materiala: |

2.2.3 | Risba ali fotografija pritrjenega sistema za zadrževanje potnikov: |

2.3 | Sistem za zadrževanje otrok |

2.3.1 | Kategorija(-e): |

2.3.2 | Skupina(-e) glede na težo: |

2.3.3 | Naprej obrnjeni sistem za zadrževanje otrok/nazaj obrnjeni sistem za zadrževanje otrok/prenosno ležišče za otroka [1] |

2.3.4 | Vgrajena/nevgrajena/delna/podporna blazina [1] |

2.3.5 | Tip varnostnega pasu: (za odrasle osebe) tritočkovni pas/(za odrasle) trebušni pas/posebni tip pasu/navijalo [1] |

2.3.6 | Druge lastnosti: sklop sedeža/zaslon proti udaru [1] |

2.3.7 | Risbe, sheme in načrti sistema za zadrževanje otrok, vključno z morebitnim vgrajenim navijalom, sklopom sedeža, zaslonom proti udaru: |

2.3.8 | Izjava o strupenosti skladno s točko 6.1.5 Priloge XVII: |

2.3.9 | Izjava o vnetljivosti skladno s točko 6.1.6 Priloge XVII: |

Datum, spis

Dodatek 2

OPISNI LIST št.…

na podlagi Priloge I k Direktivi Sveta 70/156/EGS [1] o ES-homologaciji vozil glede na varnostne pasove in sisteme za zadrževanje potnikov (77/541/EGS), nazadnje spremenjeni z Direktivo 2000/…/ES

Naslednji podatki, kjer so potrebni, morajo biti posredovani v trojniku in morajo vsebovati seznam. Risbe, če so priložene, morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne v formatu A4 ali zložene na ta format. Tudi fotografije, če so priložene, morajo prikazovati zadostne podrobnosti.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

0. | SPLOŠNO | | | |

0.1 | Znamka (blagovna znamka proizvajalca): | | | |

0.2 | Tip in trgovska oznaka: | | | |

0.3 | Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je oznaka na vozilub: | | | |

0.3.1 | Mesto te oznake: | | | |

0.4 | Kategorija vozilac: | | | |

0.5 | Ime in naslov proizvajalca: | | | |

0.8 | Naslov(-i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn): | | | |

1. | SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU | | | |

1.1 | Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: | | | |

9. | NADGRADNJA | | | |

9.10.3 | Sedeži | | | |

9.10.3.1 | Število: | | | |

9.10.3.2 | Lega in razmestitev: | | | |

9.10.3.2.1 | Prostori za sedenje, namenjeni za uporabo samo pri mirujočem vozilu: | | | |

9.10.3.4 | Tehnične značilnosti: za sedeže, ki niso bili homologirani kot sestavni deli, opis in risbe: | | | |

9.10.3.4.1 | sedežev in njihovih pritrditev: | | | |

9.10.3.4.2 | naprave za nastavitev: | | | |

9.10.3.4.3 | naprave za premikanje in blokiranje lege: | | | |

9.10.3.4.4 | pritrditve varnostnih pasov, če so ti vključeni v konstrukcijo sedežev: | | | |

9.12 | Varnostni pasovi in/ali drugi sistemi za zadrževanje potnikov | | | |

| | Popolna oznaka ES-homologacije | Izvedenka (če obstaja) | Naprava za nastavitev varnostnega pasu po višini (navesti da/ne/po želji) |

Prva vrsta sedežev | L | | | |

C | | | |

R | | | |

Druga vrsta sedežev [2] | L | | | |

C | | | |

R | | | |

| | | |

[3]

| | Prednja zračna blazina | Bočna zračna blazina | Zategovalnik varnostnega pasu |

Prva vrsta sedežev | L | | | |

C | | | |

R | | | |

Druga vrsta sedežev [3] | L | | | |

C | | | |

R | | | |

| | | |

9.12.3 | Število in lega pritrdišč varnostnih pasov in dokazilo o skladnosti z Direktivo 76/115/EGS (tj. številka ES-homologacije ali poročilo o preskusu): | | | |

Datum, spis

Dodatek 3

VZOREC

[največji format: A4 (210 x 297 mm)]

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

ig homologacijskega organa

Sporočilo o

- homologaciji [1]

- razširitvi homologacije [2]

- zavrnitvi homologacije [3]

- preklicu homologacije [4]

tipa vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote [5] v skladu z Direktivo…/…/EGS, nazadnje spremenjeno z Direktivo…/…/ES.

Št. homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1 | Znamka (tovarniško ime proizvajalca): |

0.2 | Tip in trgovska oznaka: |

0.3 | Oznake za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti [6] [7]: |

0.3.1 | Mesto te oznake: |

0.4 | Kategorija vozila [6] [8]: |

0.5 | Ime in naslov proizvajalca: |

0.7 | Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način pritrditve oznake ES-homologacije: |

0.8 | Naslov(-i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn): |

ODDELEK II

1. | Dodatni podatki (kjer je to potrebno) (glej Dopolnilo) |

2. | Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov: |

3. | Datum poročila o preskusu: |

4. | Številka poročila o preskusu: |

5. | Opombe (glej Dopolnilo) |

6. | Kraj: |

7. | Datum: |

8. | Podpis: |

9. | Priložen je seznam dokumentov, ki se hranijo pri tehnični službi, ki je opravila homologacijo, in se lahko pridobijo na zahtevo. |

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št.… v zvezi s homologacijo sestavnega dela za varnostne pasove in sisteme za zadrževanje potnikov skladno z Direktivo 77/541/EGS, nazadnje spremenjeno z Direktivo…/…/ES

1. | Dodatni podatki |

1.1 | Sestava: (uporabijo se simboli in oznake, predpisani v točkah 1.1.3 in 1.1.4 Priloge III: če pride v poštev, se navedejo dodatne lastnosti, kot so naprava za nastavitev po višini, zategovalnik itd.) |

1.2 | Vozila, za katera je naprava namenjena: |

1.3 | Mesto na vozilih, kjer se pritrdi naprava: [1] |

1.4 | Dopolnilni podatki za sisteme za zadrževanje otrok |

1.4.1 | Kategorija(-e): |

1.4.2 | Skupine glede na težo otroka: |

1.4.3 | Naprej obrnjeni sistem za zadrževanje otrok/nazaj obrnjeni sistem za zadrževanje otrok/prenosno ležišče za otroka [2] |

1.4.4 | Vgrajena/nevgrajena/delna/podporna blazina [2] |

1.4.5 | Tip varnostnega pasu: (za odrasle) tritočkovni pas/(za odrasle) trebušni pas/posebni tip varnostnega pasu/navijala [2] |

1.4.6 | Druge lastnosti: otroški sedež/zaslon proti udaru [2] |

5. | Opombe: |

Dodatek 4

VZOREC

(največji format: A4 (210 x 297 mm))

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

ig homologacijskega organa

Sporočilo o

- homologaciji [1],

- razširitvi homologacije [2],

- zavrnitvi homologacije [3],

- preklicu homologacije [4],

za tip vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote [5] v skladu z Direktivo…/…/EGS, nazadnje spremenjeno z Direktivo…/…/ES.

Št. homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1 | Znamka (blagovna znamka proizvajalca): |

0.2 | Tip in trgovska oznaka: |

0.3 | Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti [6] [7]: |

0.3.1 | Mesto te oznake: |

0.4 | Kategorija vozila [6] [8]: |

0.5 | Ime in naslov proizvajalca: |

0.7 | Za sestavne dele in samostojne tehnične enote mesto in način namestitve oznake ES-homologacije: |

0.8 | Naslov(-i) proizvodne(-ih) tovarne (tovarn): |

ODDELEK II

1. | Dodatni podatki (če je potrebno) (glej dopolnilo): |

2. | Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov: |

3. | Datum poročila o preskusu: |

4. | Številka poročila o preskusu: |

5. | Opombe (glej Dopolnilo): |

6. | Kraj: |

7. | Datum: |

8. | Podpis: |

9. | Priložen je seznam dokumentov, ki se hranijo pri tehnični službi, ki je opravila homologacijo, in se lahko pridobijo na zahtevo. |

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št.… v zvezi s homologacijo vozila skladno z Direktivo 77/541/EGS, nazadnje spremenjeno z Direktivo…/…/ES

1. | Dodatni podatki: |

1.1 | Oznaka varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje potnikov, ki se lahko vgradijo v vozilo: |

1.1.1 | Znamka: |

1.1.2 | Oznaka homologacije sestavnega dela: |

1.1.3 | Namestitev v vozilu: |

1.2 | Pritrdišča varnostnih pasov: |

1.2.1 | Homologacijska številka: |

1.3 | Sedeži: |

1.3.1 | Homologacijska številka, če obstaja: |

5. | Opombe: |

PRILOGA III

OZNAKA ES-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

1.1 | Vsak varnostni pas ali sistem za zadrževanje potnikov, skladen s tipom, homologiranim na podlagi te direktive, mora imeti oznako ES-homologacije sestavnega dela. Oznaka ES-homologacije sestavnega dela vključuje: |

1.1.1 | pravokotnik, ki obkroža malo črko "e" in ji sledi črkovna ali številčna oznaka države članice, ki je podelila ES-homologacijo sestavnega dela: 1za Nemčijo,2za Francijo,3za Italijo,4za Nizozemsko,5za Švedsko,6za Belgijo,9za Španijo,11za Združeno kraljestvo,12za Avstrijo,13za Luksemburg,17za Finsko,18za Dansko,21za Portugalsko,23za Grčijo,IRLza Irsko. |

1.1.2 | V bližini pravokotnika "osnovno homologacijsko številko" iz 4. Dela homologacijske številke iz Priloge VII k Direktivi 70/156/EGS, pred katero sta dve številki, ki označujeta zaporedno številko zadnje pomembnejše tehnične spremembe Direktive 77/541/EGS v času podelitve ES-homologacije sestavnega dela. V tej direktivi je zaporedna številka 04 za varnostne pasove in sisteme za zadrževanje za odrasle osebe, 03 pa za sisteme za zadrževanje otrok. |

1.1.3 | Naslednji dodatni znak ali znake, nameščene nad pravokotnikom. |

1.1.3.1 | Črko "A" za tritočkovni pas, črko "B" za trebušni pas in črko "S" za pas posebnega tipa. |

1.1.3.2 | Simboli iz točke 1.1.3.1 se dopolnijo z naslednjimi oznakami. |

1.1.3.2.1 | Z malo črko "e" pri varnostnih pasovih z napravo za absorpcijo energije. |

1.1.3.2.2 | Z malo črko "r" pri varnostnih pasovih z navijalom, ki ji sledita številka tipa uporabljenega navijala v skladu s točko 1.8 Priloge I ter mala črka "m", če je uporabljeno navijalo z zaskočitvijo v sili z več občutljivostmi. |

1.1.3.2.3 | Z malo črko "p", če ima varnostni pas zategovalnik. |

1.1.3.3 | Če je varnostni pas del sistema za zadrževanje potnikov, se pred simboli iz točke 1.1.3.1 nahaja črka "Z". |

1.1.4 | Na varnostnih pasovih z navijalom tipa 4N je tudi simbol, sestavljen iz pravokotnika, v katerem je prečrtano vozilo kategorije M1, kar pomeni, da je na vozilih te kategorije prepovedana uporaba tega tipa navijala. |

1.1.5 | Če je varnostni pas homologiran skladno z določbami točke 2.6.1.3.3 Priloge I k tej direktivi, je v pravokotniku beseda "AIRBAG". |

1.1.6 | Pri sistemih za zadrževanje otrok je nad pravokotnikom naslednje dodatno besedilo: |

1.1.6.1 | beseda(-e) "univerzalni", "omejeni", "poluniverzalni" ali "za določeno vozilo" odvisno od kategorije sistema za zadrževanje potnikov, |

1.1.6.2 | razpon teže, za katero je namenjen sistem za zadrževanje otrok, in sicer: do 10 kg; do 13 kg; 9 do 18 kg; 15 do 25 kg; 22 do 36 kg; do 18 kg; 9 do 25 kg; 15 do 36 kg; do 25 kg; 9 do 36 kg; do 36 kg, |

1.1.6.3 | znak "Y" pri varnostnem pasu s trakom v koraku, |

1.1.6.4 | znak "S" pri "sistemu za zadrževanje za posebne potrebe". |

1.2 | Podatki iz točke 1.1 morajo biti jasno čitljivi in neizbrisni in morajo biti navedeni na nalepki ali pa neposredno označeni. Nalepka ali oznaka mora biti odporna proti obrabi. |

2. | SHEME OZNAK ES-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA |

+++++ TIFF +++++

2.1 | Varnostni pas z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije sestavnega dela je tritočkovni pas "A" z napravo za absorpcijo energije (e), homologiran na Nizozemskem (e 4) skladno s to direktivo (04) z osnovno homologacijsko številko 2439. |

+++++ TIFF +++++

2.2 | Varnostni pas z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je trebušni pas "B", opremljen z navijalom tipa 4 z več občutljivostmi in homologiran na Nizozemskem (e4) skladno s to direktivo (04) z osnovno homologacijsko številko 2439. |

+++++ TIFF +++++

2.3 | Varnostni pas z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije je poseben tip pasu "S" z napravo za absorpcijo energije (e), ki je del sistema za zadrževanje potnikov "Z", homologiran na Nizozemskem (e 4) skladno s to direktivo (04) z osnovno homologacijsko številko 2439. |

+++++ TIFF +++++

2.4 | Varnostni pas s to homologacijsko oznako je tritočkovni pas "A" z navijalom "r4N" z več občutljivostmi "m" tipa 4N, ki mu je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela na Nizozemskem "e4" skladno s to direktivo (04) z osnovno homologacijsko številko 2439. Ta varnostni pas ne sme biti vgrajen v vozila kategorije M1. Opomba:Osnovna homologacijska številka in simboli morajo biti tik ob pravokotniku. |

+++++ TIFF +++++

2.5 | Varnostni pas s to homologacijsko oznako je tritočkovni pas "A" z vgrajeno napravo za absorpcijo energije "e", odobren, ker izpolnjuje posebne zahteve točke 2.6.1.3.3 Priloge I k tej direktivi; opremljen je z navijalom "r4" tipa 4 z več občutljivostmi "m", pri čemer mu je bila ES-homologacija sestavnega dela podeljena na Nizozemskem "e4" v skladu s to direktivo (04) z osnovno homologacijsko številko 2439. Ta varnostni pas mora biti vgrajen v vozilo, ki je na zadevnem sedežnem mestu opremljeno z zračno blazino. |

PRILOGA IV

PRIMER NAPRAVE ZA PRESKUS TRAJNOSTI MEHANIZMA NAVIJALA

+++++ TIFF +++++

PRILOGA V

PRIMER NAPRAVE ZA PRESKUS ZASKOČITVE NAVIJAL Z ZASKOČITVIJO V SILI

Spodnja slika prikazuje primerno napravo, ki jo sestavljajo odmikač na motorni pogon, katerega dročnik je z žicami pritrjen na majhen voziček na tračnicah. Dročnik odmikača vsebuje napravo, ki absorbira vsako gibanje, če bi se kolut navijala zaskočil pred koncem celotnega giba dročnika. Kombinacija oblike odmikača in števila vrtljajev motorja mora zagotavljati pospešek, določen v točki 2.7.7.2.2 iz Priloge I, gib pa mora biti večji od največjega dovoljenega gibanja pasu pred zaskočitvijo.

Na vozičku je vrtljiv nosilec, da se navijalo lahko namesti v različne položaje glede na smer gibanja vozička.

Pri preskušanju občutljivosti navijal na premikanje pasu se navijalo namesti na primeren trden nosilec, trak pa je pritrjen na voziček.

Pri opravljanju zgornjih preskusov je treba vključiti vsak nosilec itd., ki ga dobavi proizvajalec ali njegov zastopnik, zaradi čim boljše ponazoritve predvidene namestitve varnostnega pasu v vozilu.

Vsak dodatni nosilec itd., potreben zaradi ponazoritve predvidene namestitve varnostnega pasu v vozilu, mora zagotoviti proizvajalec ali njegov zastopnik.

+++++ TIFF +++++

PRILOGA VI

PRIMER NAPRAVE ZA PRESKUS ODPORNOSTI NAVIJAL PROTI PRAHU

+++++ TIFF +++++

PRILOGA VII

OPIS PRESKUŠEVALNEGA VOZIČKA, SEDE A, PRITRDIŠČ IN NAPRAVE ZA ZAUSTAVLJANJE

1. | PRESKUŠEVALNI VOZIČEK Pri preskušanju varnostnih pasov mora imeti voziček, na katerega je pritrjen samo sedež, maso 400 ± 20 kg. Pri preskušanju sistemov za zadrževanje potnikov pa mora imeti voziček, skupaj s pritrjeno strukturo vozila, na katero je zadrževalni sistem pritrjen, maso 800 kg. Vendar se lahko po potrebi skupna masa vozička in strukture vozila povečata tako, da se dodaja po 200 kg. V nobenem primeru se skupna masa ne sme razlikovati od nazivne vrednosti za več kot ± 40 kg. |

2. | SEDE Razen pri preskušanju sistemov za zadrževanje potnikov mora imeti sedež trdno strukturo z gladko površino. Upoštevati je treba podrobnosti, ki jih prikazuje slika 1, ter zagotoviti, da noben kovinski del ne pride v stik z varnostnim pasom. |

3. | PRITRDIŠČA Pritrdišča morajo biti nameščena, kakor to prikazuje slika 1. Črne pike, ki predstavljajo razporeditev pritrdišč, kažejo, kje morajo biti konci pasu povezani s preskuševalnim vozičkom ali napravami za merjenje sil, odvisno od primera. Pri običajni uporabi so pritrdišča v točkah A, B in K, če trak med zgornjim robom sponke in odprtino za pritrditev opornika traku ni daljši od 250 mm. V nasprotnem se uporabita točki A1 in B1. Pritrdišča morajo biti na trdni konstrukciji. Zgornje pritrdišče se ne sme premakniti za več kot 0,2 mm po dolžini, ko se v tej smeri obremeni s silo 98 daN. Preskuševalni voziček mora biti izdelan tako, da ne pride do nobenih trajnih deformacij na tistih delih, kjer so med preskušanjem pritrdišča. Vsaka točka pritrdišča sme odstopati od lege točk pritrdišč največ 50 mm od ustreznih točk A, B in K, prikazanih na sliki 1, oziroma točk A1, B1 in K, odvisno od primera. Če je zaradi pritrditve navijala potrebno še četrto pritrdišče, mora le-to: biti nameščeno v navpični vzdolžni ravnini, ki poteka skozi točko K,omogočati nagib navijala pod kotom, ki ga je predpisal proizvajalec,biti nameščeno na loku kroga s središčem v točki K in polmerom KB1 = 790 mm, če razdalja med zgornjim prekretnim vodilom traku in koncem traku v navijalu ni manjša od 540 mm oziroma v vseh drugih primerih na loku kroga s središčem K in polmerom 350 mm. |

3.1 | Pri varnostnem pasu z napravo za nastavitev pasu po višini, kakor je določeno v točki 1.8.6 te direktive, mora biti le-ta pritrjena bodisi na trdni okvir ali pa na del vozila, na katerem je ponavadi vgrajena, ki je trdno pritrjen na preskuševalni voziček. |

4. | NAPRAVA ZA ZAUSTAVLJANJE Napravo sestavljata dva enaka prevzemnika energije, nameščena vzporedno, razen pri sistemih za zadrževanje potnikov, kjer se uporabijo štirje prevzemniki energije pri nazivni masi 800 kg. Po potrebi se uporabi dodatni prevzemnik energije za vsakih dodatnih 200 kg nazivne mase. Vsak prevzemnik energije vsebuje: zunanji okvir, ki ga predstavlja jeklena cev,poliuretansko cev za absorpcijo energije,ovalno brušeno jekleno glavo, ki se vtisne v prevzemnik energije,drog ter naletno ploščo.Mere različnih delov prevzemnika energije kažejo slike 2, 3 in 4. Značilne vrednosti absorptivnega materiala so prikazane spodaj. Tik pred vsakim preskusom je treba cevi kondicionirati najmanj 12 ur pri temperaturi med 15 in 25 °C, ne da bi bile pri tem v uporabi. Med dinamičnim preskusom varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje potnikov mora biti temperatura naprave za zaustavljanje enaka kot pri kalibracijskem preskusu z dovoljenim odstopanjem ± 2 °C. Zahteve za napravo za zaustavljanje so navedene v Prilogi IX. Sprejemljiva je tudi vsaka druga naprava, ki daje enakovredne rezultate. |

ZNAČILNE VREDNOSTI MATERIALA, KI ABSORBIRA ENERGIJO

(metoda ASTM D 735, če ni navedeno drugače)

Trdota po Shoru A: | | 95 ± 2 pri 20 ± 5 °C |

Porušitvena trdnost: | | Ro ≥ 343 daN/cm2 |

Najmanjši raztezek: | | Ao ≥ 400 % |

Modul: | | pri 100-odstotnem raztezku: ≥ 108 daN/cm2 |

| pri 300-odstotnem raztezku: ≥ 235 daN/cm2 |

Krhkost pri nizkih temperaturah (metoda ASTM D 736): | pet ur pri –55 °C |

Stisljivost (metoda B): | 22 ur pri 70 °C ≤ 45 % |

Gostota pri 25 °C: | | 1,05 do 1,10 |

Staranje na zraku (metoda ASTM D 573): | |

70 ur pri 100 °C | — trdota po Shoru A: | največja sprememba ± 3 |

— porušitvena trdnost: | zmanjšanje < 10 % Ro |

— raztezek: | zmanjšanje < 10 % Ao |

— masa: | zmanjšanje < 1 % |

Potopitev v olje (metoda ASTM št. 1 Oil): | |

70 ur pri 100 °C | — trdota po Shoru A: | največja sprememba ± 4 |

— porušitvena trdnost: | zmanjšanje < 15 % Ro |

— raztezek: | zmanjšanje < 10 % Ao |

— prostornina: | nabreknjenje < 5 % |

Potopitev v olje (metoda ASTM št. 3 Oil): | |

70 ur pri 100 °C | — porušitvena trdnost: | zmanjšanje < 15 % Ro |

— raztezek: | zmanjšanje < 15 % Ao |

— prostornina: | nabreknjenje < 20 % |

Potopitev v destilirano vodo: | |

— en teden pri 70 °C | — porušitvena trdnost: | zmanjšanje < 35 % Ro |

— raztezek: | povečanje < 20 % Ao |

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

PRILOGA VIII

OPIS PRESKUSNE LUTKE

1. | TEHNIČNA SPECIFIKACIJA PRESKUSNE LUTKE |

1.1 | Splošno Glavne značilnosti preskusne lutke so prikazane na naslednjih slikah in v naslednjih tabelah: slika 1pogled od strani na glavo, vrat in trup;slika 2pogled od spredaj na glavo, vrat in trup;slika 3pogled od strani na kolk, stegno in spodnji del noge;slika 4pogled od spredaj na kolk, stegno in spodnji del noge;slika 5glavne mere;slika 6__NEWLINE__lutka v sedečem položaju, ki prikazuje:mesto težišča,točke, na katerih se merijo premiki,višino ramen;tabela 1masa glave, vratu, trupa, stegna in spodnjega dela noge;tabela 2tekoče številke delov, nazivi, material in glavne mere sestavnih delov lutke. |

1.2 | Opis lutke |

1.2.1 | Sestava spodnjega dela noge (glej sliki 3 in 4) Spodnji del noge sestavljajo trije sestavni deli: plošča stopala (30),cev, ki predstavlja golenico (29),cev, ki predstavlja koleno (26).Cev, ki predstavlja koleno, ima dva nastavka, ki omejujeta gibanje spodnjega dela noge glede na stegno. Spodnji del noge se lahko obrne nazaj za približno 120o glede na iztegnjen položaj. |

1.2.2 | Sestava stegna (glej sliki 3 in 4) Stegno sestavljajo trije deli: cev, ki predstavlja koleno (22),drog, ki predstavlja stegnenico (21),cev, ki predstavlja kolk (20).Gibanje kolena omejujeta dva utora v cevi, ki predstavlja koleno (22), v katera se lahko zaskočita nastavka spodnjega dela noge. |

1.2.3 | Sestava trupa (glej sliki 1 in 2) Trup sestavljajo naslednji deli: cev, ki predstavlja kolk (2),veriga s valjčki (4),rebra (6) in (7),grodnica (8),deli, kamor je pritrjena veriga (3 in deloma 7 ter 8). |

1.2.4 | Vrat (glej sliki 1 in 2) Vrat je sestavljen iz sedmih poliuretanskih diskov (9). Stopnja trdote vratu se lahko nastavlja z regulatorjem napetosti verige. |

1.2.5 | Glava (glej sliki 1 in 2) Glava (15) je votla; poliuretan je okrepljen z jeklenimi obroči (17). Regulator napetosti verige, s katerim se nastavlja vrat, sestavljajo poliamidna kocka (10), cevni distančnik (11) in napenjalec (12 in 13). Glava se lahko zavrti okoli zgiba med prvim in drugim vratnim vretencem (zgib atlas osi), ki vključuje napenjalec (14 in 18), cevni distančnik (16) in poliamidni blok (10). |

1.2.6 | Kolenski spoj (glej sliko 4) Spodnji del noge in stegno sta povezana s cevjo (27) in napenjalcem (28). |

1.2.7 | Kolčni spoj (glej sliko 4) Stegna in trup povezujejo cev (23), drsne ploščice (24) in napenjalec (25). |

Tip: | mešanica PU 123 CH |

Trdota: | 50 do 60 po Shoru A |

|

1.2.9 | Prevleka Preskusna lutka je oblečena s posebno prevleko. |

2. | POPRAVEK MASE Zaradi nastavitve določenih vrednosti preskusne lutke in njene skupne mase je treba popraviti porazdelitev mase s pomočjo šestih uteži po 1 kg, ki se pritrdijo na kolčni spoj. Na hrbtni del trupa pa se lahko pritrdi še šest poliuretanskih uteži po 1 kg. |

- trdota: 7 do 10 po Shoru A,

- debelina: 25 ± 5 mm.

Blazina mora biti zamenljiva. |

4. | NASTAVITEV ZGIBOV |

4.1 | Splošno Za dosego ponovljivih rezultatov je treba podrobno določiti in preveriti trenje vsakega zgiba. |

4.2 | Kolenčni zgib: zategniti kolenčni zgib; nastaviti stegno in spodnji del noge v navpični položaj; zavrteti spodnji del noge za 30o; postopoma popuščati napenjalec, dokler spodnji del noge ne pade zaradi svoje lastne teže; blokirati napenjalec v tem položaju. |

4.3 | Kolčni zgib: povečati togost kolčnih zgibov zaradi nastavitve; postaviti stegna v vodoravni položaj, trup pa v navpični položaj; zavrteti trup naprej, dokler s stegni ne tvori kota 60o; postopoma popuščati napenjalec, dokler trup ne pade zaradi svoje lastne teže; blokirati napenjalec v tem položaju. |

4.4 | Zgib atlas osi: Ta zgib mora biti nastavljen tako, da se glava pod vplivom lastne teže ne nagne niti naprej niti nazaj. |

4.5 | Vrat: avrat se lahko nastavi z regulatorjem napetosti verige (13); ko je vrat nastavljen, se mora zgornji konec regulatorja napetosti pri obremenitvi v vodoravni smeri s silo 10 daN premakniti za 40 do 60 mm. |

TABELA 1

Sestavni deli preskusne lutke | Masa v kilogramih |

Glava in vrat | 4,6 ± 0, 3 |

Trup in roke | 40,3 ± 1, 0 |

Stegna | 16,2 ± 0, 5 |

Spodnji del noge in stopalo | 9,0 ± 0, 5 |

Skupna masa skupaj z utežmi za uravnavanje | 75,5 ± 1, 0 |

TABELA 2

Zap. št | Naziv | Material | Mere |

1 | Telo | poliuretan | – |

2 | Kolčna cev | jeklo | 76 × 70 × 100 mm |

3 | Pritrditev verige | jeklo | 25 × 10 × 70 mm |

4 | Veriga z valjčki | jeklo | 3/4 mm |

5 | Ramenski del | poliuretan | – |

6 | Profil | jeklo | 30 × 30 × 3 × 250 mm |

7 | Rebra | perforirana jeklena plošča | 400 × 85 × 1,5 mm |

8 | Grodnica | perforirana jeklena plošča | 250 × 90 × 1,5 mm |

9 | Diski (6) | poliuretan | Ø 90 × 20 mm, Ø 80 × 20 mm Ø 75 × 20 mm, Ø 70 × 20 mm Ø 65 × 20 mm, Ø 60 × 20 mm |

10 | Blok | poliamid | 60 × 60 × 25 mm |

11 | Cevni distančnik | jeklo | 40 × 40 × 2 × 50 mm |

12 | Vijak napenjalca | jeklo | M16 × 90 mm |

13 | Matica napenjalca | jeklo | M16 |

14 | Napenjalec za zgib atlas osi | jeklo | Ø 12 × 130 mm (M12) |

15 | Glava | poliuretan | – |

16 | Cevni distančnik | jeklo | Ø 18 × 13 × 17 mm |

17 | Plošča za okrepitev | jeklo | 30 × 3 × 500 mm |

18 | Matica napenjalca | jeklo | M12 |

19 | Stegno | poliuretan | – |

20 | Kolčna cev | jeklo | 76 × 70 × 80 mm |

21 | Stegnenica | jeklo | 30 × 30 × 440 mm |

22 | Kolenska cev | jeklo | 52 × 46 × 40 mm |

23 | Cev, ki spaja kolke | jeklo | 70 × 64 × 250 mm |

24 | Torne ploščice (4) | jeklo | 160 × 75 × 1 mm |

25 | Napenjalec | jeklo | M12 × 320 mm vijak in matica |

26 | Kolenska cev | jeklo | 52 × 46 × 160 mm |

27 | Vezna cev kolena | jeklo | 44 × 39 × 190 mm |

28 | Plošča napenjalca | jeklo | Ø 70 × 4 mm |

29 | Golenica | jeklo | 50 × 50 × 2 × 460 mm |

30 | Plošča stopala | jeklo | 100 × 170 × 3 mm |

31 | Izravnalne uteži prsnega koša (6) | poliuretan | po 1 kg |

32 | Blazina | poliuretanska pena | 350 × 250 × 25 mm |

33 | Prevleka | trakovi iz bombaža in poliamida | |

34 | Izravnalne uteži kolčnega zgiba (6) | jeklo | masa po 1 kg |

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Preskusna lutka sedi v položaju, kakor kaže slika 1 Priloge VII.

G = težišče,

T = merilna točka na trupu (nameščena je spredaj na srednjici preskusne lutke),

P = merilna točka na medenici (nameščena je zadaj na srednjici preskusne lutke).

PRILOGA IX

OPIS KRIVULJE POJEMKA PRESKUŠEVALNEGA VOZIČKA GLEDE NA ČAS

(Krivulja za preskušanje naprav za zaustavljanje)

+++++ TIFF +++++

| t | g |

A | 10 | 15 |

B | 15 | 20 |

C | 25 | 26 |

D | 45 | 26 |

E | 55 | 20 |

F | 60 | 0 |

G | 18 | 32 |

H | 60 | 32 |

I | 80 | 0 |

Krivulja pojemka preskuševalnega vozička, tehtanega skupaj z balastom, ki da skupno maso 455 kg ± 20 kg pri preskušanju varnostnih pasov ter 910 kg ± 40 kg pri preskušanju sistemov za zadrževanje potnikov (sedežev z varnostnim pasom) pri nazivni masi vozička in strukture vozila 800 kg, mora ostati znotraj zgornjega diagonalno črtkanega območja. Po potrebi se lahko nazivna masa vozička s pritrjeno strukturo vozila dodatno povečuje po 200 kg, v tem primeru je treba dodati dodatno balastno maso v vrednosti 28 kg na vsakih dodanih 200 kg. V nobenem primeru pa se pri kalibraciji skupna masa vozička, strukture vozila ter balasta ne sme razlikovati od nazivne vrednosti mase preskusov za več kot ± 40 kg. Med kalibracijo vozička mora biti razdalja za zaustavitev preskuševalnega vozička 400 ± 20 mm, hitrost vozička pa mora biti 50 ± 1 km/h.

V obeh gornjih primerih mora imeti merilna oprema v glavnem linearni frekvenčni odziv do 60 Hz in uporabno mejno frekvenco 100 Hz. Mehanska lastna nihanja, povezana z vgradnjo tipal, ne smejo izkrivljati odčitanih podatkov. Upoštevati je treba tudi vpliv dolžine kabla in temperature na frekvenčni odziv [1].

PRILOGA X

NAVODILA ZA UPORABO

Vsak varnostni pas mora imeti navodila, ki morajo v jeziku ali jezikih države članice, kjer bo pas v prodaji, vsebovati naslednje:

1. | Navodila za vgradnjo (niso potrebna, če proizvajalec dobavlja vozilo z že vgrajenimi varnostnimi pasovi), v katerih je podrobneje navedeno, za katere tipe vozil je pas primeren ter pravilen način pritrditve varnostnega pasu na vozilo, skupaj z opozorilom o obrabi pasov. |

2. | Navodila za uporabo (če proizvajalec dobavlja vozilo z že vgrajenimi varnostnimi pasovi, so lahko vključena v priročnik o uporabi vozila), ki morajo vsebovati potrebna navodila, da bi uporabnik imel kar največjo korist od varnostnega pasu. V teh navodilih naj bo navedeno naslednje: (a)pomembnost uporabe pasu na vsaki vožnji;(b)pravilni način uporabe pasu in zlasti:pravilni položaj sponke,pomembnost tesnega prileganja pasov, kadar so v uporabi,pravilni položaj pasov ter opozorilo, da se ne smejo zvijati,dejstvo, da lahko vsak pas uporablja le en uporabnik ter da se s pasom ne sme pripeti otrok, ki sedi v naročju sopotnika;(c)način zapiranja in odpiranja sponke;(d)način nastavitve pasov;(e)način ravnanja z navijalom, če je del varnostnega pasu, ter način preverjanja, če se je zaskočilo;(f)priporočen način čiščenja pasov ter ponovno sestavljanje po čiščenju tam, kjer je to mogoče;(g)potreba po zamenjavi varnostnega pasu, če je bil v uporabi med težjo nesrečo, če kaže resnejše znake obrabe, če je strgan ali, pri varnostnem pasu, opremljenim z zategovalnikom, če je bil le-ta aktiviran;(h)dejstvo, da se pas ne sme na noben način spreminjati ali prilagajati, ker lahko tako postane neučinkovit; zlasti tam, kjer obstaja možnost razstavitve pasu, morajo obstajati navodila, kako se pas pravilno ponovno sestavi;(i)dejstvo, da je pas namenjen uporabi odraslim osebam;(j)hranjenje pasu, ki se ne uporablja. |

3. | Pri varnostnih pasovih, opremljenih z navijalom tipa 4N, mora biti v navodilih za vgradnjo in na embalaži navedeno, da ta varnostni pas ni ustrezen za vgradnjo v osebna vozila z več kot devetimi sedeži, vključno z vozniškim sedežem. |

4. | Proizvajalec vozila mora v priročnik o uporabi vozila vključiti obvestilo o primernosti vsakega potniškega sedeža za prevoz otrok, mlajših od 12 let (oziroma višine 1,5 m), ali za pritrditev sistemov za zadrževanje otrok. To obvestilo mora biti napisano v nacionalnem jeziku ali vsaj v enem izmed nacionalnih jezikov države, kjer bo pas v prodaji. |

4.1 | Za vsak sedež, obrnjen v smeri vožnje, mora proizvajalec bodisi: |

4.1.1 | navesti, da je sedež primeren za sisteme za zadrževanje otrok univerzalne kategorije; |

4.1.2 | navesti seznam sistemov za zadrževanje univerzalnih ali poluniverzalnih, omejenih kategorij ali kategorij, specifičnih za določeno vozilo, ki so primerni za ta sedež, pri tem pa navesti starostno dobo, za katero so posamezni sistemi za zadrževanje otrok namenjeni; |

4.1.3 | dobaviti vgrajen sistem za zadrževanje otrok ob navedbi starosti otrok, za katero je določena oblika sistema za zadrževanje namenjena kot ustrezna; ali |

4.1.4 | poljubno kombinacijo točk 4.1.1, 4.1.2 in 4.1.3. |

4.1.5 | Če določen razpon starosti ni zajet z zahtevami iz točk 4.1.1 — 4.1.4 glede na določene sedeže, mora proizvajalec navesti, da se na določenem sedežu ne bi smeli voziti otroci določene starosti. |

4.1.6 | V Dodatku 1 k tej prilogi je naveden primer primerne oblike za takšne podatke. |

Dodatek 1

Starostna skupina | Sedež |

Prednji potniški | Zadnji potniški | Zadnji sredinski | Dodatni sedeži |

< 10 kg (0 do 9 mesecev) | X | U | L | — |

< 13 kg (0 do 24 mesecev) | U | U | L | — |

9 do 18 kg (9 do 48 mesecev) | UV | U | L | — |

15 do 36 kg (4 do 12 let) | U | U | B | — |

LEGENDA

U : primeren za "univerzalno" kategorijo sistemov za zadrževanje otrok, homologiranih za uporabo za to starostno skupino.

UV : primeren za "univerzalno" kategorijo sistemov za zadrževanje otrok, obrnjenih v smeri vožnje, homologiranih za uporabo za to starostno skupino.

L : primeren za določene sisteme za zadrževanje otrok, navedene na priloženem seznamu. Ti sistemi za zadrževanje otrok so lahko za "določeno vozilo", "omejeni", "poluniverzalni" ali "univerzalni".

B : vgrajen sistem za zadrževanje otrok, homologiran za to starostno skupino.

X : sedež ni primeren za otroke v tej starostni skupini.

PRILOGA XI

PRESKUŠANJE DVOJNE SPONKE

(navedeno v 2.7.6.5 Priloge I)

+++++ TIFF +++++

PRILOGA XII

PRESKUŠANJE DRGNJENJA IN MIKRO ZDRSA

+++++ TIFF +++++

Primeri namestitve med preskusom glede na tip naprave za nastavitev

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

PRILOGA XIII

KOROZIJSKI PRESKUS

1. | PRESKUSNA NAPRAVA |

1.1 | Napravo sestavljajo komora s slano meglo, posoda z raztopino soli, dovod primerno pripravljenega stisnjenega zraka, ena ali več razpršilnih šob, podloge za preskušane vzorce, priprava za ogrevanje komore in potrebna merilna oprema. Velikost in podrobnosti zgradbe naprave niso določene, vendar pa morajo biti izpolnjeni pogoji za preskušanje. |

1.2 | Pomembno je zagotoviti, da kapljice raztopine, ki se nabirajo na stropu ali pokrovu komore, ne padajo na vzorce pasov in |

1.3 | da se kapljice raztopine, ki padajo z vzorcev pasov, ne vračajo nazaj v zbiralno posodo in ponovno razpršijo. |

1.4 | Naprava ne sme biti sestavljena iz materiala, ki vpliva na korozivnost slane megle. |

2. | NAMESTITEV PRESKUSNIH VZORCEV V KOMORI S SLANO MEGLO |

2.1 | Vzorci, razen navijal, morajo biti podprti ali obešeni pod kotom 15o do 30o proti navpičnici in po možnosti vzporedni z glavno smerjo vodoravnega toka slane megle skozi komoro, kar se nanaša na glavni del preskušane površine. |

2.2 | Navijala morajo biti podprta ali obešena tako, da so osi koluta, kjer je navit trak, pravokotne na glavno smer vodoravnega toka slane megle skozi komoro. Prav tako mora biti v to smer usmerjena odprtina navijala. |

2.3 | Vsak vzorec varnostnega pasu mora biti postavljen tako, da se slana megla lahko prosto nabira na vseh vzorcih. |

2.4 | Vsak vzorec pasu mora biti postavljen tako, da raztopina soli ne more kapljati z enega vzorca na drugega. |

3. | RAZTOPINA SOLI |

3.1 | Raztopina soli se pripravi tako, da se 5 ± 1 masni del natrijevega klorida raztopi v 95 delih destilirane vode. Sol naj bo natrijev klorid brez primesi niklja in bakra, v suhem stanju pa naj vsebuje največ 0,1 % natrijevega jodida in skupaj največ 0,3 % nečistoč. |

3.2 | Raztopina mora biti takšna, da ima dobljena raztopina po razpršitvi pri 35 °C pH vrednost med 6,5 in 7,2. |

4. | DOVOD ZRAKA Stisnjeni zrak pri vstopu v razpršilno šobo ali šobe, ki pršijo raztopino soli, ne sme vsebovati olj in nečistoč, pri čemer je treba vzdrževati tlak med 70 kN/m2 in 170 kN/m2. |

5. | POGOJI V KOMORI S SLANO MEGLO |

5.1 | V komori s slano meglo mora imeti območje, kjer so izpostavljeni vzorci, temperaturo 35 ± 5 °C. V tem območju naj bosta tudi najmanj dva čista zbiralnika slane megle, da se prepreči zbiranje kapljic raztopine, ki padajo s preskusnih vzorcev ali od drugod. Zbiralnika naj bosta blizu preskusnih vzorcev, eden čim bližje šobam in drugi čim dlje od šob. Slana megla naj bo taka, da se na vsakih 80 cm2 vodoravne zbiralne površine zbere v vsakem zbiralniku povprečno med 1,0 in 2,0 ml raztopine na uro, če se opravljajo meritve najmanj 16 ur. |

5.2 | Šoba ali šobe naj bodo usmerjene ali speljane stran tako, da ne pršijo neposredno na preskusne vzorce. |

PRILOGA XIV

ČASOVNO ZAPOREDJE PRESKUSOV

Ustrezna točka direktive | Preskus | Vzorci |

Št. pasu ali sistema za zadrževanje potnikov | Št. traku |

1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 |

2.2, 2.3.2, 2.4.1.1, 2.5.1.1 | Pregled pasu ali sistema za zadrževanje potnikov | × | | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.2.1, 2.4.2.2 | Pregled sponke | × | × | × | × | × | | | | | | | | | | | |

2.4.2.6, 2.4.2.7, 2.7.6.1, 2.7.6.5 | Preskus trdnosti sponke | | | × | | | | | | | | | | | | | |

2.4.3.2, 2.7.6.1 | Preskus trdnosti naprave za nastavitev (in po potrebi navijal) | | | × | | | | | | | | | | | | | |

2.4.4, 2.7.6.2 | Preskus trdnosti pritrdišč (in po potrebi navijal) | | | × | | | | | | | | | | | | | |

2.4.2.4, 2.7.6.3 | Preskus sponke pri nizki temperaturi | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.1.4, 2.7.6.4 | Preskus togih delov z udarcem pri nizkih temperaturah | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.3.3, 2.7.6.6 | Možnost nastavitve | | | | × | | | | | | | | | | | | |

| Kondicioniranje/preskušanje pasu ali sistema za zadrževanje potnikov pred dinamičnim preskusom: | | | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.2.3, 2.6.1.2 | trajnost sponke | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.1.2, 2.7.2 | odpornost togih delov proti koroziji | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

| kondicioniranje navijal | | | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.5.1.1, 2.4.5.2.1, 2.4.5.2.2, 2.4.5.2.3, 2.7.7.2 | prag zaskočitve | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.5.1.2, 2.4.5.2.4, 2.7.7.4 | sila navijanja | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.5.1.3, 2.4.5.2.5, 2.7.7.1 | trajnost | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.5.1.3, 2.4.5.2.5, 2.7.2 | korozija | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.5.1.3, 2.4.5.2.5, 2.7.7.3 | prah | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.5.1.2, 2.7.5 | Preskušanje širine traku | | | | | | × | × | | | | | | | | | |

| Preskušanje trdnosti traku po: | | | | | | | | | | | | | | | | |

2.5.2, 2.7.5, 2.7.3.1 | kondicioniranju na sobni temperaturi | | | | | | × | × | | | | | | | | | |

2.5.3, 2.7.5, 2.7.3.2 | izpostavljanju svetlobi | | | | | | | | × | × | | | | | | | |

2.5.3, 2.7.5, 2.7.3.3 | kondicioniranju pri nizki temperaturi | | | | | | | | | × | × | | | | | | |

2.5.3, 2.7.5, 2.7.3.4 | kondicioniranju pri visoki temperaturi | | | | | | | | | | | × | × | | | | |

2.5.3, 2.7.5, 2.7.3.5 | kondicioniranju v vodi | | | | | | | | | | | | × | × | | | |

2.4.3.1, 2.7.4 | Preskus mikro zdrsa | | | | × | × | | | | | | | | | | | |

2.6.2, 2.7.3.6 | Preskus drgnjenja | | | | × | × | | | | | | | | | | | |

2.6.1, 2.7.8 | Dinamični preskus | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.4.2.5, 2.4.2.7, 2.7.8, 2.7.9 | Preskus odpiranja sponke | × | × | | | | | | | | | | | | | | |

2.7.1.4 | Obdržani vzorec traku | | | | | | | | | | | | | | | × | |

PRILOGA XV

MINIMALNE ZAHTEVE ZA VARNOSTNE PASOVE IN NAVIJALA

A : tritočkovni pas (trebušni in diagonalni del).

B : dvotočkovni (trebušni) pas.

R : navijalo.

M : navijalo z zaskočitvijo v sili z več občutljivostmi.

3 : navijalo s samodejno zaskočitvijo.

4 : navijalo z zaskočitvijo v sili.

N : višji prag odziva (glej točke 1.8.3 do 1.8.5 v Prilogi I).

Opomba:

V vseh primerih se namesto varnostnih pasov tipa A ali B lahko vgradijo varnostni pasovi tipa S, če se uporabijo pritrdišča, skladna z Direktivo 76/115/EGS.

Kategorija vozila | Sedeži, obrnjeni v smeri vožnje | Nazaj obrnjeni sedeži |

Zunanji sedeži | Sredinski sedeži |

Prednji | Drugi | Prednji | Drugi |

M1 | Ar4m | Ar4m | Ar4m | Ar4 Ar4m | B, Br3, Br4m |

M2 ≤ 3,5 t | Ar4m, Ar4Nm | Ar4m, Ar4Nm | Ar4m, Ar4Nm | Ar4m, Ar4Nm | Br3, Br4m, Br4Nm |

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

M2 > 3,5 t | Br3, Br4m, Br4Nm ali Ar4m, Ar4Nmz | Br3, Br4m, Br4Nm ali Ar4m, Ar4Nmz | Br3, Br4m, Br4Nm ali Ar4m, Ar4Nmz | Br3, Br4m, Br4Nm ali Ar4m, Ar4Nmz | Br3, Br4m, Br4Nm |

M3 | Pogoji, ko je dovoljen trebušni pas, točka 3.1.10 | Pogoji, ko je dovoljen trebušni pas, točka 3.1.10 | Pogoji, ko je dovoljen trebušni pas, točka 3.1.10 | Pogoji, ko je dovoljen trebušni pas, točka 3.1.10 | |

N1 | Ar4m, Ar4Nm | B, Br3, Br4m, Br4Nm ali nobeden | B, Br3, Br4m, Br4Nm ali A, Ar4m, Ar4Nm* | B, Br3, Br4m, Br4Nm ali nobeden | Nobeden |

| Točki 3.1.8 in 9 trebušni pas predpisan na izpostavljenih sedežih | Točka 3.1.7 trebušni pas dovoljen, če vetrobransko steklo ni v referenčnem območju | Točki 3.1.8 in 9 trebušni pas predpisan na izpostavljenih sedežih | |

N2 | B, Br3, Br4m, Br4Nm ali A, Ar4m, Ar4Nm* | B, Br3, Br4m, Br4Nm ali nobeden | B, Br3, Br4m, Br4Nm ali A, Ar4m, Ar4Nm* | B, Br3, Br4m, Br4Nm ali nobeden | Nobeden |

N3 | Točka 3.1.7 trebušni pas dovoljen, če je vetrobransko steklo zunaj referenčnega območja, in za vozniški sedež | Točki 3.1.8 in 9 trebušni pas predpisan na izpostavljenih sedežih | Točka 3.1.7 trebušni pas dovoljen, če vetrobransko steklo ni v referenčnem območju | Točki 3.1.8 in 9 trebušni pas predpisan na izpostavljenih sedežih | |

PRILOGA XVI

KONTROLA SKLADNOSTI PROIZVODNJE

1. | PRESKUSI Varnostni pasovi morajo biti skladni z zahtevami, na katerih temeljijo naslednji preskusi. |

1.1 | Preverjanje praga zaskočitve in trajnosti navijal z zaskočitvijo v sili Skladno z določbami točke 2.7.7.2 v najneugodnejši smeri, ki pride v poštev po preskušanju trajnosti, podrobneje opisanem v točkah 2.7.2, 2.7.7.1 in 2.7.7.3, kakor zahteva točka 2.4.5.2.5. |

1.2 | Preverjanje trajnosti navijal s samodejno zaskočitvijo Skladno z določbami točke 2.7.7.1, dopolnjenimi s preskusi iz točk 2.7.2 in 2.7.7.3, kakor zahteva točka 2.4.5.1.3. |

1.3 | Preskušanje trdnosti trakov po kondicioniranju Po postopku iz točke 2.7.5 po kondicioniranju skladno z zahtevami točk 2.7.3.1 do 2.7.3.5. |

1.3.1 | Preskušanje trdnosti trakov po drgnjenju Skladno s postopkom iz točke 2.7.5 po kondicioniranju skladno z zahtevami iz točke 2.7.3.6. |

1.4 | Preskušanje mikro zdrsa Po postopku iz točke 2.7.4. |

1.5 | Preskušanje togih delov Po postopku iz točke 2.7.6. |

1.6 | Preverjanje zahtev učinkovitosti varnostnega pasu ali sistema za zadrževanje potnikov pri dinamičnem preskusu |

1.6.1 | Preskusi s kondicioniranjem |

1.6.1.1 | Varnostni pasovi ali sistemi za zadrževanje potnikov z navijalom z zaskočitvijo v sili: po določbah iz točk 2.7.8 in 2.7.9 ob uporabi pasu, na katerem je bilo predhodno opravljenih 45000 ciklov preskušanja trajnosti navijala, predpisanega v točki 2.7.7.1, in preskusi iz točk 2.4.2.3, 2.7.2 in 2.7.7.3. |

1.6.1.2 | Varnostni pasovi ali sistemi za zadrževanje potnikov, opremljeni z navijalom s samodejno zaskočitvijo: skladno z določbami točk 2.7.8 in 2.7.9 ob uporabi pasu, na katerem je bilo predhodno opravljenih 10000 ciklov preskušanja trajnosti navijala po točki 2.7.7.1 in tudi preskusi iz točk 2.4.2.3, 2.7.2 in 2.7.7.3. |

1.6.1.3 | Statični varnostni pas: skladno z določbami točk 2.7.8 in 2.7.9 na varnostnem pasu, na katerem je bil opravljen preskus iz točk 2.4.2.3 in 2.7.2. |

1.6.2 | Preskusi brez predhodnega kondicioniranja Skladno z določbami točk 2.7.8 in 2.7.9. |

2. | POGOSTNOST PRESKUSOV IN REZULTATI |

2.1 | Pogostnost preskušanja skladno z zahtevami točk 1.1 do 1.5 mora temeljiti na statističnem preverjanju in naključnih vzorcih in mora biti skladna z enim od običajnih postopkov zagotavljanja kakovosti. |

2.1.1 | Poleg tega je pri navijalih z zaskočitvijo v sili treba preveriti vse sklope: |

2.1.1.1 | bodisi skladno z določbami točk 2.7.7.2.1 in 2.7.7.2.2 v najneugodnejši smeri, kakor je določeno v točki 2.7.7.2.1.2. Rezultati preskusov morajo izpolnjevati zahteve točk 2.4.5.2.1.1 in 2.4.5.2.3, |

2.1.1.2 | ali pa skladno z določbami točke 2.7.7.2.3 v najneugodnejši smeri. Vendar je hitrost odklona lahko večja od predpisane, če ne vpliva na rezultate preskusa. Rezultati preskusa morajo izpolnjevati zahteve točke 2.4.5.2.1.4. |

2.2.1 | Preskusi s kondicioniranjem |

2.2.1.1 | Pri varnostnih pasovih z navijalom z zaskočitvijo v sili je treba vsako vrsto zaskočnega mehanizma preskušati po zahtevah iz točke 1.6.1.1 te priloge [1], in sicer: če je dnevna proizvodnja večja od 1000 varnostnih pasov: enega na 100000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na dva tedna,če je dnevna proizvodnja 1000 varnostnih pasov ali manj: enega na 10000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na leto. |

2.2.1.2 | Pri varnostnih pasovih z navijalom s samodejno zaskočitvijo in pri statičnih varnostnih pasovih je treba le-te preskušati po zahtevah iz točke 1.6.1.2 oziroma točke 1.6.1.3 te priloge, in sicer: če je dnevna proizvodnja večja od 1000 varnostnih pasov: enega na 100000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na dva tedna,če je dnevna proizvodnja 1000 varnostnih pasov ali manj: enega na 10000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na leto. |

2.2.2 | Preskusi brez kondicioniranja |

2.2.2.1 | Pri varnostnih pasovih z navijalom z zaskočitvijo v sili je treba po zahtevah iz točke 1.6.2 te priloge preskusiti naslednje število pasov: |

2.2.2.1.1 | pri proizvodnji najmanj 5000 varnostnih pasov na dan dva pasova na 25000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na dan za vsako vrsto zaskočnega mehanizma; |

2.2.2.1.2 | pri proizvodnji manj od 5000 varnostnih pasov na dan en pas na 5000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na leto za vsako vrsto zaskočnega mehanizma. |

2.2.2.2 | Pri varnostnih pasovih z navijali s samodejno zaskočitvijo in pri statičnih pasovih je treba preskušati naslednje število vzorcev po zahtevah iz točke 1.6.2 te priloge: |

2.2.2.2.1 | pri proizvodnji najmanj 5000 pasov na dan en pas na 25000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na dan za vsak homologirani tip; |

2.2.2.2.2 | pri proizvodnji manj od 5000 pasov na dan en pas na 5000 izdelanih pasov z najmanjšo pogostnostjo enkrat na leto za vsak homologirani tip. |

2.2.3 | Rezultati Rezultati morajo izpolnjevati zahteve točke 2.6.1.3.1 Priloge I. Med preskusom s kondicioniranjem skladno s točko 1.6.1 te priloge se premik preskusne lutke naprej preverja po poenostavljeni prilagojeni metodi glede na točko 2.6.1.3.2 Priloge I (ali točko 2.6.1.4, kjer pride v poštev). |

2.2.3.1 | Pri homologaciji skladno s točko 2.6.1.3.3 Priloge I k tej direktivi in točko 1.6.1 te priloge se noben del pasu ne sme strgati ali sneti, hitrost referenčne točke prsnega koša pri premiku 300 mm pa ne sme biti večja od 24 km/h. |

2.3 | Če vzorec ne prestane določenega preskusa, je treba opraviti še en preskus z istimi zahtevami na najmanj treh drugih vzorcih. Če pri dinamičnih preskusih eden izmed teh vzorcev ne opravi preskusa, mora imetnik homologacije ali njegov pooblaščeni zastopnik obvestiti pristojni organ, ki je podelil homologacijo, in navesti sprejete ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodnje. |

PRILOGA XVII

ZAHTEVE ZA SISTEME ZA ZADR EVANJE OTROK

Zahteve za homologacijo sistemov za zadrževanje otrok so navedene v točkah 2, 6, 7, 8, 9 in 14 Pravilnika ECE R 14 Ekonomske komisije za Evropo ZN [1] skupaj s prilogami 3 do 21 ter do in vključno z amandmaji 03.

(Sklicevanje na pravilnike R 14, R 16 in R 21 v točkah 6 do 8 je treba razumeti kot Direktivo 76/115/EGS, kot to direktivo in kot Direktivo 74/60/EGS).

PRILOGA XVIII

ZAHTEVE ZA VGRADNJO SISTEMOV ZA ZADR EVANJE OTROK

Zahteve za vgradnjo sistemov za zadrževanje otrok so v Prilogi 13 Konsolidirane resolucije R. E.3 ECE, v točki 5.2 in Dodatku 2, ponatisnjenih v Dodatku k tej prilogi.

Dodatek 1

Spodaj ponatisnjeno besedilo se nanaša na Prilogo 13 (točka 5.2 in Dodatek 2) h konsolidirani resoluciji R. E.3 (dokument TRANS/WP.29/78/Rev.1 z dne 11. avgusta 1997).

PRILOGA 13

PRIPOROČILO O ZAHTEVAH ZA VGRADNJO VARNOSTNIH PASOV IN SISTEMOV ZA ZADR EVANJE POTNIKOV ZA ODRASLE OSEBE V MOTORNIH VOZILIH, KI UPORABLJAJO SEDE E, OBRNJENE V SMERI VO NJE, IN SEDE E, OBRNJENE V SMERI, KI JE NASPROTNA SMERI VO NJE

5.2 | Sistem za zadrževanje otrok "univerzalne" kategorije pomeni sistem za zadrževanje otrok, homologiran kot "univerzalna" kategorija po amandmajih 03 Pravilnika ECE R 44. Sedežni prostori, ki jih je proizvajalec vozila navedel kot primerne za vgradnjo sistemov za zadrževanje otrok "univerzalne" kategorije, morajo ustrezati zahtevam Dodatka 2 k tej prilogi. |

Dodatek 2

Zahteve za vgradnjo sistemov za zadrževanje otrok "univerzalne" kategorije, ki se pritrdijo z varnostnimi pasovi vozila

1. | SPLOŠNO |

1.1 | Preskusni postopek in zahteve iz tega dodatka se uporabijo za ugotavljanje ustreznosti sedežnih prostorov za pritrditev sistemov za zadrževanje otrok "univerzalne" kategorije. |

1.2 | Preskusi se lahko izvajajo v vozilu ali v ustreznem delu vozila. |

2. | PRESKUSNI POSTOPEK |

2.1 | Sedež se nastavi popolnoma nazaj in v najnižjo lego. |

2.2 | Naklon naslona sedeža se nastavi v lego, kakor jo je predpisal proizvajalec. Če takega predpisa ni, se uporabi naklon 25 stopinj glede na navpičnico ali pa najbližja fiksna lega naslona. |

2.3 | Ramensko pritrdišče se nastavi v najnižjo lego. |

2.4 | Naslon sedeža in blazina se prekrijeta z bombažno tkanino. |

2.5 | Preskuševalna priprava (kakor je opisana na sliki 1 tega dodatka) se namesti na sedež vozila. |

2.6 | Če je sedež namenjen za namestitev univerzalnega sistema za zadrževanje otrok, obrnjenega naprej, ali za namestitev enakega sistema, obrnjenega nazaj, se upoštevajo zahteve točk 2.6.1, 2.7, 2.8, 2.9 in 2.10. Če je sedež konstruiran samo za namestitev univerzalnega sistema za zadrževanje otrok, obrnjenega naprej, se upoštevajo zahteve točk 2.6.2, 2.7, 2.8, 2.9 in 2.10. |

2.6.1 | Trak varnostnega pasu se namesti okoli preskuševalne priprave v približno pravilni legi, kakor kažeta sliki 2 in 3, nato pa se zapre sponka. |

2.6.2 | Trebušni trak varnostnega pasu se namesti v približno točno lego okoli spodnjega dela preskuševalne priprave s polmerom 150 mm, kakor kaže slika 3, nato pa se zapre sponka. |

2.7 | Zagotovi se, da je preskuševalna priprava nameščena s svojo srednjico na navidezni srednjici sedežnega mesta z dovoljenim odstopanjem ± 25 mm tako, da je njena srednjica vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila. |

2.8 | Zagotovi se, da pas ne nalega ohlapno. Uporabi se zadostna sila, da se odstrani ohlapnost traku, vendar trak ne sme biti zategnjen. |

2.9 | Preskuševalna priprava se potisne nazaj s silo 100 N ± 10 N, ki deluje vzporedno s spodnjo površino, in nato preneha. |

2.10 | Na zgornjo površino preskuševalne priprave se pritisne navzdol s silo 100 N ± 10 N in preneha. |

3. | ZAHTEVE |

3.1 | Podlaga preskuševalne priprave se mora dotikati prednjega in tudi zadnjega dela površine blazine sedeža. Če do tega stika ne pride zaradi reže v preskuševalni pripravi za namestitev varnostnega pasu, se ta reža lahko pokrije vzporedno s spodnjo površino preskuševalne priprave. |

3.2 | Trebušni del varnostnega pasu se mora dotikati preskuševalne priprave na obeh straneh na zadnji strani poti trebušnega pasu (glej sliko 3). |

3.3 | Če pri nastavitvah, navedenih v točkah 2.1, 2.2 in 2.3, zgornje zahteve niso izpolnjene, se sedež, naslon sedeža in pritrdišča varnostnega pasu lahko nastavijo v alternativno lego, ki jo je določil proizvajalec za normalno uporabo, pri kateri je treba ponoviti zgornji postopek pritrditve in ponovno preveriti in izpolniti zahteve. |

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

[8] Glej 2.7.3.6.4.3

[1] Nepotrebno črtati.

[1] Številke točk in opombe, uporabljene v tem opisnem listu, ustrezajo tistim iz Priloge I k Direktivi 70/156/EGS. Točke, ki niso bistvene za to direktivo, so izpuščene.

[2] Po potrebi se tabela lahko razširi za vozila z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.

[3] Po potrebi se tabela lahko razširi za vozila z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po sredini vozila več kot trije sedeži.

[1] Nepotrebno črtati.

[2] Nepotrebno črtati.

[3] Nepotrebno črtati.

[4] Nepotrebno črtati.

[5] Nepotrebno črtati.

[6] Nepotrebno črtati.

[7] Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis tipa vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, na katere se nanaša ta certifikat o homologaciji, se ti znaki v dokumentaciji označijo s simbolom "?" (npr. ABC??123??).

[8] Kakor je določeno v Prilogi II k Direktivi 70/156/EGS.

[1] Če je varnostni pas homologiran skladno z določbami točke 2.6.1.3.3 Priloge I k tej direktivi, se ta pas lahko pritrdi na zunanji prednji sedež, pred katerim je zračna blazina, samo, če je zadevno vozilo homologirano po Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 96/79/ES (UL L 18, 21.1.1997, str. 7).

[2] Nepotrebno črtati.

[1] Nepotrebno črtati.

[2] Nepotrebno črtati.

[3] Nepotrebno črtati.

[4] Nepotrebno črtati.

[5] Nepotrebno črtati.

[6] Nepotrebno črtati.

[7] Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis tipa vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, na katere se nanaša ta certifikat o homologaciji, se ti znaki v dokumentaciji označijo s simbolom "?" (npr. ABC??123??).

[8] Kakor je določeno v Prilogi II k Direktivi 70/156/EGS.

[1] Te zahteve so skladne s priporočilom standarda ISO R-6478/1980.

[1] V tej prilogi izraz "vrsta zaskočnega mehanizma" pomeni vsa navijala z zaskočitvijo v sili, katerih mehanizmi se razlikujejo samo po kotu občutljivosti senzorja glede na sistem referenčnih osi vozila.

[1] Ponatisnjeno in objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

--------------------------------------------------