32004R0817

Uredba Komisije (ES) št. 817/2004

z dne 29. aprila 2004

o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb [1], in zlasti členov 34, 45 in 50 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 1257/1999 je vzpostavila enotni pravni okvir za podporo za razvoj podeželja iz EKUJS. Zlasti je v naslovu II podrobno določila ukrepe, upravičene do podpore, njihove cilje in merila za pridobitev podpore. Ta pravni okvir se uporablja v zvezi s podporo za razvoj podeželja po vsej Skupnosti.

(2) Za dopolnitev tega okvira je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 445/2002 z dne 26. februarja 2002 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) [2], ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z uporabo instrumentov, ki so se uporabljali na podlagi različnih uredb Sveta, razveljavljenih s členom 55(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(3) Uredba Komisije (ES) št. 445/2002 z dne 26. februarja 2002 je bila bistveno spremenjena. Poleg tega so bili ob spremembi Uredbe (ES) št. 1257/2002 uvedeni štirje novi ukrepi, za katere so potrebna podrobna pravila. Glede na pridobljene izkušnje od začetka programskega obdobja bi bilo treba nekatere določbe tudi pojasniti, zlasti določbe, ki se nanašajo na postopek za spremembo programskih dokumentov, na finančno poslovodenje programov in na kontrole. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo zato treba sprejeti novo uredbo o podrobnih pravilih in Uredbo (ES) št. 445/2002 razveljaviti.

(4) Ta pravila bi morala upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti in bi zato morala biti omejena na to, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

(5) V zvezi z merili za pridobitev podpore Uredba (ES) št. 1257/1999 določa tri temeljne pogoje za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva in predelovalne obrate ter pri podpori za mlade kmete. Opredeliti bi bilo treba, do kdaj morajo biti ti pogoji izpolnjeni, vključno z odobreno prekoračitvijo roka za izpolnitev minimalnih standardov, ki jo lahko države članice odobrijo za nekatere upravičence v primerih, ko se naložba izvaja zaradi doseganja teh standardov.

(6) Podpora Skupnosti za naložbe v kmetijska gospodarstva in predelovalne obrate je mogoča pod pogojem, da je za zadevne proizvode mogoče najti običajne trge. Določiti bi bilo treba podrobna pravila za vrednotenje takih običajnih trgov.

(7) Podpora za poklicno usposabljanje ne bi smela zajemati rednega izobraževanja s področja kmetijstva in gozdarstva.

(8) V zvezi s pogoji glede podpore za predčasno upokojitev je treba rešiti posebne probleme, ki nastanejo, kadar gre za prenos kmetijskega gospodarstva z več prenosniki ali pa s kmeta zakupnika.

(9) Kompenzacijska nadomestila, ki se izplačujejo na območjih z omejenimi možnostmi za zemljišče, ki ga skupaj uporablja več kmetov, bi bilo treba izplačati vsakemu posameznemu kmetu sorazmerno z deležem, do katerega ga je kmet upravičen uporabljati.

(10) Opredeliti bi bilo treba pristojnosti in potrebna sredstva organov in subjektov, izbranih za opravljanje storitev svetovanja na kmetijah.

(11) V zvezi s kmetijsko okoljsko podporo in podporo za dobro počutje živali bi morala opredelitev minimalnih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati kmetje v okviru različnih kmetijskih okoljskih zavez in zavez v zvezi z dobrim počutjem živali, zagotoviti uravnoteženo uporabo kmetijsko okoljskih podpor, ki upoštevajo njihove cilje in tako prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja.

(12) Glede podpore za kmete, ki sodelujejo v shemi kakovosti hrane, bi bilo treba navesti proizvode, na katere se ta podpora nanaša in vrste stalnih stroškov, ki se lahko upoštevajo za izračun zneska pomoči.

(13) Za zagotovitev komplementarnosti med promocijskimi ukrepi iz člena 24d Uredbe (ES) št. 1257/1999 in ureditvijo akcij informiranja in promocije, vzpostavljenimi z Uredbo (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu [3], bi bilo treba določiti podrobne zahteve za podporo za promocijo kakovostnih proizvodov, zlasti glede upravičencev in upravičenih aktivnosti. Za preprečitev vsakega tveganja dvojnega financiranja, informacijski in promocijski ukrepi, ki se financirajo na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000, niso upravičeno do podpore za razvoj podeželja.

(14) Določiti bi bilo treba merila za izbor naložb za izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov. Izkušnje kažejo, da bi morala ta merila za izbor temeljiti bolj na splošnih načelih kakor na sektorskih pravilih.

(15) Najbolj oddaljene regije Skupnosti bi morale biti pod določenimi pogoji izvzete iz druge alinee člena 28(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, po kateri ni mogoče odobriti podpore za naložbe, namenjene predelavi ali trženju proizvodov iz tretjih držav.

(16) Gozdove, ki niso upravičeni do podpore na podlagi člena 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, bi bilo treba podrobneje opredeliti.

(17) Določiti bi bilo treba podrobne pogoje za podporo za pogozdovanje kmetijskih zemljišč in izplačila za aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje ekološke stabilnosti gozdov.

(18) Na podlagi člena 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 se podpora odobri za ukrepe, ki so povezani s kmetijskimi dejavnostmi in njihovim preusmerjanjem ter z dejavnostmi na podeželju, ki ne sodijo v področje uporabe nobenega drugega ukrepa. Glede na širok izbor ukrepov, ki jih lahko zajema ta člen, bi bilo treba predvsem državam članicam prepustiti, da določijo pogoje za podporo kot sestavni del svojega programiranja.

(19) Treba bi bilo določiti skupna pravila za več ukrepov, da se zagotovi zlasti uporaba skupnih standardov dobre kmetijske prakse, kadar se ukrepi nanašajo na navedeno merilo, in fleksibilnost, potrebna za upoštevanje dolgoročnih zavez, da se upoštevajo primeri, ki bi lahko vplivali na te zaveze, ne da se ogrozilo učinkovito izvajanje različnih ukrepov podpore.

(20) Treba bi bilo določiti jasno ločnico med finančno podporo za razvoj podeželja in finančno podporo skupnih ureditev trgov. Vse izjeme od načela, da ukrepi, zajeti v programih podpor v okviru skupnih ureditev trgov, niso upravičeni do podpore za razvoj podeželja, morajo predlagati države članice v svojem programiranju razvoja podeželja v skladu s svojimi posebnimi potrebami in nadaljnjimi preglednimi postopki.

(21) Plačila podpore za razvoj podeželja se morajo upravičencem izplačati v celoti.

(22) Uredba Komisije (ES) št. 1685/2000 [4] določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) 1260/1999 z dne 21. junija 1999 s splošnih določbah o strukturnih skladih [5], glede upravičenosti izdatkov, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov in s tem iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS. Zaradi skladnosti bi se morala tudi Uredba (ES) št. 1685/2000 uporabljati za ukrepe, ki jih delno financira Jamstveni oddelek EKUJS, razen če ni drugače določeno v Uredbi (ES) št. 1257/1999, v Uredbi Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [6] ali v tej uredbi.

(23) Pogosto so določeni standardni stroški na enoto za nekatere naložbe, ki se delno financirajo po prvi, drugi in šesti alinei člena 30(1) in člena 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999. Zaradi jasnosti in poenostavitve upravljanja teh ukrepov bi morali biti od 2000 dalje upravičenci oproščeni zahteve, da predložijo račune v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1685/2000. Določiti bi bilo treba pogoje, pod katerimi lahko država članica uporabi takšne standardne stroške, da se zagotovi učinkovito upravljanje.

(24) Odločba Komisije 1999/659/ES z dne 8. septembra 1999 o določitvi okvirne dodelitve sredstev Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada za ukrepe za razvoj podeželja po državah članicah za obdobje od leta 2000 do 2006 [7] podrobno določa vrsto izdatkov, ki se krijejo iz dodeljenih sredstev državam članicam. Poleg tega se lahko na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 2603/1999 z dne 9. decembra 1999 o določbah za prehod na podporo za razvoj podeželja, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. 1257/1999 [8], izplačila, ki izhajajo iz nekaterih zavez, prevzetih pred 1. januarjem 2000, pod določenimi pogoji vključijo v programiranje razvoja podeželja za 2000–2006. Zato bi bilo treba podrobno določiti, kaj vključuje skupni znesek podpore Skupnosti, določen za vsak načrt za razvoj podeželja na podlagi enotnega programskega dokumenta, ki ga je odobrila Komisija.

(25) Za zagotovitev bolj prilagodljivega finančnega upravljanja, bi morale imeti države članice, ki so se odločile za regionalno programiranje razvoja podeželja, možnost za odobritev celotnega zneska podpore Skupnosti za vsak regionalni program, določen v posebni odločbi, ki vsebuje zbirno preglednico podpore za celotno državo članico.

(26) Člen 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike [9] določa, da zneski, ki se zberejo iz sankcij za kršitve zahtev o varstvu okolja ali iz modulacije, ostanejo na voljo državam članicam kot dodatna podpora Skupnosti za nekatere ukrepe za razvoj podeželja. Treba bi bilo podrobno opredeliti, na kaj natančno se nanaša odobritev Komisije v primeru takih ukrepov.

(27) Določiti bi bilo treba podrobna pravila za predložitev načrtov za razvoj podeželja in njihovo revizijo.

(28) Da bi pospešili vzpostavitev načrtov za razvoj podeželja in njihovo preučitev ter odobritev Komisije, bi bilo treba določiti skupna pravila za strukturo in vsebino teh načrtov, ki bi temeljila na zahtevah, določenih zlasti v členu 43 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(29) Določiti bi bilo treba zahteve za spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja, da bi Komisiji omogočili, da jih hitro in učinkovito pregleda.

(30) Postopek upravljalnega odbora mora veljati le za tiste spremembe, ki vsebujejo pomembne spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja. O drugih spremembah bi morale odločiti države članice in jih sporočiti Komisiji.

(31) Za zagotovitev učinkovitega in rednega spremljanja bi morale države članice pripraviti prečiščeno in posodobljeno elektronsko različico programskih dokumentov, ki so na voljo Komisiji.

(32) Določiti bi bilo treba podrobna pravila o finančnem načrtovanju in prispevkih za financiranje ukrepov, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS po členu 35(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

(33) V tej zvezi bi morale države članice redno poročati Komisiji o stanju financiranja ukrepov za razvoj podeželja.

(34) Treba bi bilo sprejeti ukrepe, ki bi zagotovili, da se odobrene pravice, namenjene za podporo za razvoj podeželja, učinkovito uporabljajo, zlasti z zagotovitvijo, da Komisija odobri začetno predplačilo plačilnim agencijam in da se dodeljena sredstva prilagodijo glede na potrebe in pretekle rezultate. Treba bi bilo tudi predvideti možnost odobritve predplačil nekaterim kategorijam upravičencev pod določenimi pogoji, da bi pospešili izvajanje naložbenih ukrepov.

(35) Poleg posebnih pravil, določenih v tej uredbi, bi bilo treba uporabljati splošna pravila o proračunski disciplini, zlasti tista, ki se nanašajo na nepopolna ali nepravilna poročila držav članic.

(36) Podrobno finančno upravljanje ukrepov za razvoj podeželja bi morale urejati uredbe za uporabo Uredbe (ES) št. 1258/1999.

(37) Določiti bi bilo treba postopke in zahteve za spremljanje in vrednotenje po načelih, ki se uporabljajo za druge ukrepe podpore Skupnosti, zlasti tistih, ki jih določa Uredba (ES) št. 1260/1999.

(38) Upravna pravila bi morala omogočati boljše upravljanje, spremljanje in nadzor podpore za razvoj podeželja. Zaradi enostavnosti bi bilo treba, kadar je mogoče, uporabljati integrirani administrativni in kontrolni sistem iz naslova II, poglavja IV Uredbe Sveta (EGS) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete [10], za katerega so podrobna pravila za izvajanje določena v Uredbi Komisije (ES) št. 2419/2001 [11].

(39) Treba bi bilo predvideti sistem sankcij na ravni Skupnosti, pa tudi na ravni države članice.

(40) Informacije o razmerah v zvezi z izvajanjem prejšnjih spremljevalnih ukrepov iz uredb Sveta (EGS) št. 2078/92 [12], 2079/92 [13] in 2080/92 [14] bi bilo treba vključiti v letno poročilo iz člena 48(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999, če so takšni ukrepi del finančnega programiranja 2000–06. V informacije, ki jih morajo države članice pošiljati do 30. septembra vsako leto, bi bilo treba vključiti tudi izdatke, nastale na podlagi takih ukrepov.

(41) Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske strukture in razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA

ODDELEK 1 Naložbe v kmetijska gospodarstva

Člen 1

Odobrena prekoračitev roka za izpolnitev minimalnih standardov, ki jo lahko države članice odobrijo na podlagi člena 5(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, ne sme biti daljša kakor šestintrideset mesecev od datuma, na katerega standard postane obvezen za kmeta. Konec naložbenega obdobja iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 mora biti v obdobju odobrene prekoračitve roka, kakor je določena v prvem odstavku.

Odobrena prekoračitev roka, kakor je določena v prvem odstavku, se ne uporablja za vloge za podporo, vložene pred 7. majem 2004.

Člen 2

1. Za namene člena 6 Uredbe (ES) št. 1257/1999 se obstoj običajnih trgov oceni na ustrezni ravni glede na:

(a) zadevne proizvode;

(b) vrste naložb;

(c) obstoječo in načrtovano zmogljivost.

2. Upoštevajo se vse omejitve proizvodnje ali omejitve podpore Skupnosti v okviru skupnih ureditev trgov.

3. Če skupna ureditev trga nalaga omejitve pri proizvodnji ali omejitve glede podpore Skupnosti na ravni posameznih kmetov, kmetijskih gospodarstev ali predelovalnih obratov, ne dobi podpore nobena naložba, ki bi povečala proizvodnjo prek navedenih omejitev.

Člen 3

Člen 4(2) te uredbe se uporablja tudi za naložbe mladih kmetov.

ODDELEK 2 Mladi kmetje

Člen 4

1. Pogoji za pomoč za začetek delovanja mladih kmetov, določeni v členu 8(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, morajo biti izpolnjeni v času sprejetja posamične odločbe o odobritvi podpore.

2. Po vzpostavitvi se lahko odobri rok, ki ne presega petih let, za izpolnitev zahtev, ki se nanašajo na poklicno znanje in usposobljenost, ekonomsko sposobnost in minimalne standarde v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali, če mladi kmet potrebuje čas za prilagoditev, da bi vzpostavil ali prestrukturiral kmetijsko gospodarstvo.

Člen 5

Posamična odločba o odobritvi pomoči, predvideni v členu 8 Uredbe (ES) št. 1257/1999, se sprejme najpozneje 12 mesecev po vzpostavitvi dejavnosti, kakor je opredeljeno z veljavnimi predpisi držav članic.

ODDELEK 3 Usposabljanje

Člen 6

Podpora za poklicno usposabljanje ne vključuje praktičnih tečajev ali usposabljanja, ki je del običajnih programov ali sistemov kmetijskega in gozdarskega izobraževanja na srednješolski ali višji ravni.

ODDELEK 4 Predčasna upokojitev

Člen 7

Če kmetijo prenaša več prenosnikov, je skupna podpora omejena na znesek, predviden za enega prenosnika.

Člen 8

Nekomercialne kmetijske dejavnosti, ki jih nadaljuje prenosnik v skladu s prvo alineo člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, niso upravičene do podpore v okviru skupne kmetijske politike.

Člen 9

Kmet zakupnik lahko prenese sproščeno zemljišče na lastnika pod pogojem, da je zakup končan in so izpolnjene zahteve, ki se nanašajo na prevzemnika, določene v členu 11(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Člen 10

Sproščeno zemljišče se lahko vključi v postopek komasacije in arondacije ali preprosto v izmenjavo parcel.

V takih primerih se pogoji, ki se uporabljajo za sproščeno zemljišče, uporabljajo za površine, ki so agronomsko enakovredne sproščenemu zemljišču.

Države članice lahko določijo, da prevzame sproščeno zemljišče v upravljanje subjekt, ki se zaveže, da ga bo pozneje namenil prevzemniku, ki izpolnjuje pogoje, določene za predčasno upokojitev.

ODDELEK 5 Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami

Člen 11

Kompenzacijskih plačila za površine, ki jih skupno uporablja več kmetov za pašne živali, se lahko odobrijo vsakemu od teh kmetov sorazmerno z njegovo uporabo ali pravico do uporabe zadevnega zemljišča.

ODDELEK 6 Izpolnjevanje standardov

Člen 12

Organi in subjekti, izbrani za opravljanje storitev svetovanja na kmetijah iz člena 21d(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999, zagotovijo, da so v skladu s predpisanimi zahtevami iz člena 21d(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 na voljo ustrezni viri v obliki usposobljenega osebja, upravne in tehnične zmogljivosti ter izkušnje in zanesljivost pri svetovanju.

ODDELEK 7 Kmetijsko okolje in dobro počutje živali

Člen 13

Vsaka zaveza za ekstenziviranje živinoreje ali drugačno upravljanje živinoreje mora biti v skladu najmanj z naslednjimi pogoji:

(a) upravljanje s travinjami se nadaljuje;

(b) živina se razporedi po kmetiji, tako da se ohranja celotna pašna površina in da ne pride niti do prevelike niti do premajhne izrabe;

(c) gostota živali se opredeli z upoštevanjem vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru zaveze omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno zavezo.

Člen 14

1. Podpora se lahko nanaša na naslednje zaveze:

(a) rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so avtohtone na zadevnem območju in so v nevarnosti, da se jih preneha gojiti;

(b) ohranjanje rastlinskih genskih virov, naravno prilagojenih lokalnim in regionalnim razmeram, ki jim grozi genetska erozija.

2. Lokalne pasme in rastlinski genski viri morajo imeti pomembno vlogo pri ohranjanju okolja na površinah, na katere se nanaša ukrep, predviden v odstavku 1.

Vrste domačih živali, upravičene do pomoči, in merila za določanje praga opuščanja reje lokalnih pasem so opredeljena v preglednici v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 15

Za namene drugega pododstavka člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se šteje, da naložba ne prinaša dobička, če običajno ne povzroči znatnega neto povečanja vrednosti ali donosnosti kmetije.

Člen 16

Kmetijske okoljske zaveze, ki presegajo minimalno obdobje petih let iz člena 23(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, ne trajajo dlje, kakor je smiselno potrebno za doseganje okoljskih učinkov. Navadno ne trajajo več kakor 10 let, razen v primeru posebnih zavez, ko je nujno potrebno daljše obdobje.

Člen 17

Različne kmetijske okoljske zaveze in/ali zaveze v zvezi z dobrim počutjem živali se lahko kombinirajo, če se dopolnjujejo in so med seboj združljive.

Če se kmetijski okoljski ukrepi kombinirajo, raven podpore upošteva izpad dohodka in posebne dodatne stroške, ki izhajajo iz kombinacije.

Člen 18

1. Referenčna raven za izračun izpada dohodka in dodatnih stroškov, ki izhajajo iz prevzetih zavez, je običajna dobra kmetijska praksa na območju, na katerem se uporabi ukrep.

Gospodarske posledice opustitve rabe zemljišča ali določenega načina kmetovanja se lahko upoštevajo, če to opravičujejo agronomske ali okoljske okoliščine.

2. Če so prevzete zaveze običajno izražene v drugačnih enotah kot so tiste iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1257/1999, lahko države članice izračunajo plačila na podlagi teh drugih enot. V posebnih primerih države članice zagotovijo, da se spoštujejo največji letni zneski, ki so upravičeni do podpore Skupnosti, navedene v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1257/1999. V ta namen lahko država članica:

(a) določi omejitev glede števila enot rabe na hektar kmetije, za katero se uporabljajo kmetijske okoljske zaveze;

ali

(b) določi skupni največji znesek za vsako udeleženo kmetijo in zagotovi, da so izplačila za vsako kmetijo v skladu s to omejitvijo.

3. Izplačila lahko temeljijo na omejitvah glede uporabe umetnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ali drugih vložkov le, če so take omejitve tehnično in ekonomsko merljive.

Člen 19

Države članice na podlagi objektivnih meril določijo potrebo po zagotovitvi spodbude, kakor je predvideno v tretji alinei prvega pododstavka člena 24(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Spodbude ne smejo presegati 20 % izpada dohodka in dodatnih stroškov zaradi prevzete zaveze, razen v primeru posebnih zavez, pri katerih se višja stopnja šteje kot nujna za izvajanje ukrepa.

Člen 20

Kmet, ki da kmetijsko okoljsko zavezo ali zavezo v zvezi z dobrim počutjem živali v zvezi z enim delom kmetije, mora na vsej kmetiji izpolnjevati najmanj standard dobre kmetijske prakse.

Člen 21

1. Države članice lahko odobrijo, da se zaveza v času uresničevanja pretvori v drugo, pod pogojem da:

(a) je vsaka taka pretvorba nedvomno koristna za okolje in za dobro počutje živali;

(b) se obstoječa zaveza znatno okrepi;

in

(c) da odobreni program vključuje zadevne zaveze.

Kmetijska okoljska zaveza se lahko pretvori v zavezo za pogozdovanje kmetijskih zemljišč po členu 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999 ob upoštevanju pogojev, navedenih v točkah (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka. Kmetijska okoljska zaveza preneha, ne da bi se zahtevalo povračilo.

2. Države članice lahko dovolijo, da se kmetijske okoljske zaveze in zaveze v zvezi z dobrim počutjem živali prilagodijo v času, ko se uporabljajo, če odobreni program vključuje področje uporabe za take prilagoditve in je prilagoditev ustrezno utemeljena glede na cilje zaveze.

ODDELEK 8 Kakovost hrane

Pododdelek 1 Sodelovanje v shemah kakovosti hrane

Člen 22

1. Podpora, ki je predvidena v členu 24b Uredbe (ES) št. 1257/1999, se lahko odobri kmetom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane samo, če je kmetijski proizvod ali živilo uradno priznano na podlagi uredb, naštetih v odstavku 2 navedenega člena, ali na podlagi nacionalnih shem, predvidenih v odstavku 3 navedenega člena.

2. Če je za določen proizvod podpora iz člena 24b Uredbe št. 1257/1999 za sodelovanje v shemi kakovosti hrane iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 [15] vključena v programski dokument za razvoj podeželja, se stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v tej shemi kakovosti, ne morejo upoštevati pri izračunu zneska podpore v okviru ukrepa za kmetijsko okolje za podporo ekološkega kmetovanja za isti proizvod.

3. Za namene člena 24c Uredbe (ES) št. 1257/1999 "stalni stroški" pomenijo stroške, ki nastanejo pri vključitvi v shemo kakovosti in letni prispevek za sodelovanje v taki shemi, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, ki so potrebni za preverjanje izpolnjevanja pogojev sheme.

Pododdelek 2 Promocija kakovostnih proizvodov

Člen 23

Za namene člena 24d(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 "skupina proizvajalcev" pomeni organizacijo, ne glede na pravno obliko, ki združuje subjekte, ki dejavno sodelujejo v shemi kakovosti iz člena 24b Uredbe (ES) št. 1257/1999 za določen kmetijski proizvod ali živilo.

Strokovne in/ali medstrokovne organizacije, ki predstavljajo en ali več sektorjev, ne izpolnjujejo pogojev za "skupino proizvajalcev" v smislu prvega odstavka.

Člen 24

Za namene člena 24d(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 so informacijske, promocijske in oglaševalske dejavnosti, upravičene do podpore, dejavnosti, katerih namen je pripraviti potrošnike, da kupujejo kmetijske proizvode ali živila, zajeta v shemah kakovosti, ki so vključeni v programski dokument v okviru ukrepa "sodelovanje v shemah kakovosti hrane".

Take dejavnosti opozarjajo na posebne lastnosti ali prednosti zadevnih proizvodov, še posebej na kakovost, poseben način proizvodnje, visoke standarde za dobro počutje živali in varstvo okolja v zvezi z zadevno shemo kakovosti in lahko vključujejo razširjanje znanstvenega in tehnološkega znanja o teh proizvodih.

Take dejavnosti vključujejo zlasti organizacijo in/ali sodelovanje na sejmih in razstavah ter podobnih prireditvah za odnose z javnostmi in oglaševanje prek različnih komunikacijskih poti ali prodajnih točk.

Člen 25

1. Samo informacijske, promocijske in oglaševalske dejavnosti na notranjem trgu so upravičene do podpore iz člena 24d Uredbe (ES) št. 1257/1999.

2. Dejavnosti iz člena 24 se ne smejo nanašati na blagovne znamke. Ne smejo pripraviti potrošnikov, da kupujejo proizvode zaradi določenega porekla, razen proizvodov, ki jih zajemajo sheme kakovosti, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 2081/92 [16], in iz Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino [17].

Poreklo blaga pa je lahko navedeno, če je navedba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

3. Kadar se dejavnosti iz člena 24 te uredbe nanašajo na proizvod, ki je vključen v shemo kakovosti iz člena 24b(2)(a), (b) ali (c) Uredbe (ES) št. 1257/1999, se na informacijskem, promocijskem in/ali oglaševalskem materialu navede logotip Skupnosti, določen za te sheme.

4. Informacijske in promocijske dejavnosti, ki so upravičene do podpore na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000, ne izpolnjujejo pogojev za podporo na podlagi člena 24d Uredbe (ES) št. 1257/1999.

Člen 26

Države članice zagotovijo, da se za vse osnutke informacijskega, promocijskega in oglaševalskega materiala, pripravljenega v okviru dejavnosti, ki se sofinancirajo na podlagi člena 24d Uredbe (ES) št. 1257/1999, upošteva zakonodaja Skupnosti. V ta namen upravičenci pošljejo vse take osnutke materialov pristojnemu organu države članice.

ODDELEK 9 Izboljševanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov

Člen 27

Upravičeni izdatki lahko vključujejo:

(a) gradnjo in pridobitev nepremičnin, razen nakupa zemljišča;

(b) nove stroje in opremo, vključno z računalniškimi programi;

(c) splošne stroške, kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, študije izvedljivosti, pridobitev patentov in licenc.

Stroški iz točke (c) prvega pododstavka so dodatni k stroškom iz (a) in (b) in se štejejo za izdatke, ki so upravičeni do povračila do zgornjega praga 12 % teh stroškov. Za razvoj novih tehnologij iz člena 25(2), četrta alinea, Uredbe (ES) št. 1257/1999 se lahko zgornji prag zviša do 25 %.

Člen 28

1. Za namene drugega pododstavka člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 "majhne predelovalne enote" pomenijo podjetja z manj kakor 10 zaposlenimi in letnim prometom ali letno bilanco stanja, ki ne presega 2 milijona EUR.

2. Odobrena prekoračitev roka za izpolnitev novo uvedenih minimalnih standardov, ki jo lahko države članice odobrijo na podlagi drugega pododstavka člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999, ne sme trajati več kakor šestintrideset mesecev od datuma, na katerega postane standard obvezen za majhno predelovalno enoto.

Konec naložbenega obdobja iz drugega pododstavka člena 26(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 mora biti v obdobju odobrene prekoračitve roka, določene v drugem odstavku.

Člen 29

1. Za namene člena 26(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se obstoj običajnih trgov oceni na ustrezni ravni glede na:

(a) zadevne proizvode;

(b) vrste naložb;

(c) obstoječo in načrtovano zmogljivost.

2. Upoštevajo se vse omejitve proizvodnje ali omejitve podpore Skupnosti v okviru skupnih ureditev trgov.

Člen 30

V najbolj oddaljenih regijah se lahko podpora odobri za naložbe v predelavo ali trženje proizvodov iz tretjih držav, če so predelani proizvodi namenjeni za trg zadevne regije.

Zaradi skladnosti s pogojem, določenim v prvem pododstavku, je podpora omejena na zmogljivost predelave, ki ustreza regionalnim potrebam, pod pogojem, da zmogljivosti predelave ne presegajo takih potreb.

ODDELEK 10 Gozdarstvo

Člen 31

Gozdovi, izključeni iz podpore za gozdarstvo na podlagi člena 29(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, so:

(a) gozd ali drugo gozdno zemljišče v lasti države na centralni ali regionalni ravni ali družb v lasti države;

(b) gozd ali drugo gozdno zemljišče v lasti krone;

(c) gozdovi v lasti pravnih oseb, katerih najmanj 50 % kapitala je v lasti katerega od subjektov iz točk (a) in (b).

Člen 32

Kmetijska zemljišča, upravičena do podpore za pogozdovanje na podlagi člena 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999, določi država članica in vključujejo zlasti obdelovalna zemljišča, travinje, trajne pašnike in zemljišča, ki se uporabljajo za trajne pridelke, na katerih se redno kmetuje.

Člen 33

1. Za namene druge alinee drugega pododstavka člena 31(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 "kmet" pomeni osebo, ki bistveni del svojega delovnega časa posveča kmetijskim dejavnostim in iz njih pridobiva znaten del svojega dohodka glede na podrobna merila, ki jih določi država članica.

2. Za namene drugega pododstavka člena 31(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, "hitro rastoče vrste, ki se gojijo kratkoročno" pomenijo vrste, katerih rotacijski čas, to je interval med dvema sečnjama na isti parceli, je krajši od 15 let.

Člen 34

1. Podpora iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1257/1999 se ne odobri za območja, za katera je bila odobrena podpora po členu 31 navedene uredbe.

2. Izplačila za ohranjanje protipožarnih presek s kmetijskimi ukrepi po drugi alinei člena 32(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se ne odobrijo za območja, ki so predmet kmetijske okoljske podpore.

Taka izplačila morajo biti združljiva z vsemi omejitvami proizvodnje ali omejitvami podpore Skupnosti v okviru skupnih ureditev trgov in upoštevati izplačila, izvršena na podlagi teh skupnih ureditev trgov.

ODDELEK 11 Skupna pravila za različne ukrepe

Člen 35

1. Za namene tretje alinee člena 14(2) in prvega pododstavka člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 "običajna dobra kmetijska praksa" pomeni običajna načela kmetovanja, ki jih upošteva preudaren kmet v zadevni regiji.

Države članice v svojih načrtih za razvoj podeželja opredelijo preverljive standarde. Ti standardi vsebujejo najmanj upoštevanje splošnih obveznih okoljskih zahtev. V zvezi s podporo za dobro počutje živali v skladu s členom 22, drugi pododstavek, točka (f) Uredbe (ES) št. 1257/1999 ti standardi vključujejo najmanj obvezne zahteve na tem področju.

2. Če država članica odobri prekoračitev roka za uskladitev z novim standardom iz člena 1 te uredbe ali rok za uskladitev mladih kmetov z minimalnimi pogoji iz drugega pododstavka člena 4 te uredbe, so kmetje v tem obdobju še naprej upravičeni do kompenzacijskih nadomestil iz poglavja V Uredbe (ES) št. 1257/1999 in/ali do podpore za kmetijsko okolje in za dobro počutje živali iz poglavja VI navedene uredbe, če so izpolnjeni drugi pogoji za odobritev teh podpor in če kmet izpolnjuje zadevne pogoje na koncu obdobja.

Člen 36

Če upravičenec prenese celotno kmetijsko gospodarstvo ali njegov del na drugo osebo v času, za katerega je dana zaveza, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko prevzemnik prevzame zavezo za preostanek obdobja. Če se zaveza ne prenese, upravičenec vrne odobreno podporo.

Države članice se lahko odločijo, da ne zahtevajo povračila, če upravičenec, ki je že izpolnil znaten del zadevne zaveze, dokončno opusti kmetijske dejavnosti, naslednik pa zaveze ne more prevzeti.

Države članice lahko sprejmejo posebne ukrepe za zagotovitev, da v primeru manjših sprememb razmer na kmetijskem gospodarstvu uporaba prvega pododstavka ne povzroči neustreznih rezultatov glede prevzete zaveze.

Člen 37

1. Kadar upravičenec poveča površino kmetijskega gospodarstva v času, za katerega je bila dana zaveza, ki je prevzeta kot pogoj za odobritev podpore, lahko države članice predvidijo razširitev zaveze, da se v skladu z odstavkom 2 zajame dodatna površina za preostanek obdobja zaveze ali pa se v skladu z odstavkom 3 prvotna zaveza nadomesti z novo.

Taka nadomestitev se lahko predvidi tudi za primere, ko se v okviru kmetijskega gospodarstva poveča površina, za katero je prevzeta zaveza.

2. Razširitev iz odstavka 1 se lahko odobri le pod naslednjimi pogoji:

(a) da je za zadevni ukrep to nedvomno koristno;

(b) da je upravičeno glede na naravo zaveze, dolžino preostalega obdobja in velikost dodatne površine;

(c) da ne ovira učinkovitosti pregledov za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

Dodatna površina iz točke (b) mora biti znatno manjša od prvotne površine ali ne sme biti večja od dveh hektarov.

3. Nova zaveza iz odstavka 1 zajema celotno zadevno površino pod pogoji, ki so najmanj tako strogi kakor pogoji prvotne zaveze.

Člen 38

Če upravičenec ne more več izpolnjevati prevzetih zavez, ker se kmetijsko gospodarstvo arondira ali je predmet podobnih javnih ukrepov združevanj zemljišč, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočijo prilagoditev zavez novim razmeram na kmetijskem gospodarstvu. Če se izkaže, da taka prilagoditev ni mogoča, zaveza preneha in se za obdobje, za katerega je zaveza veljala, povračilo ne zahteva.

Člen 39

1. Ne glede na dejanske okoliščine, ki jih je treba upoštevati v posameznih primerih, lahko države članice priznajo zlasti naslednje kategorije višje sile:

(a) kmetovo smrt;

(b) dolgoročno poklicno nezmožnost kmeta;

(c) razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja zaveze;

(d) hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva;

(e) nenamerno uničenje objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu;

(f) epidemično bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del.

Države članice uradno obvestijo Komisijo o kategorijah, ki jih priznavajo kot višjo silo.

2. Primeri višje sile se uradno pisno sporočijo pristojnemu organu, skupaj z dokazili, kakršne zahteva navedeni organ, v 10 delovnih dneh od dne, ko lahko kmet to stori. Ta rok se lahko podaljša na 20 delovnih dni, če je taka možnost predvidena v programskem dokumentu.

POGLAVJE II SPLOŠNA PRAVILA TER UPRAVNE IN FINANČNE DOLOČBE

ODDELEK 1 Splošna pravila

Člen 40

Za namene drugega pododstavka člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se uporabljajo členi 41, 42 in 43 te uredbe.

Člen 41

1. Okoljski ukrepi, ki se izvajajo v okviru skupnih ureditev trgov, ukrepov za kmetijsko kakovost in ukrepov zdravstvenega varstva ali ukrepov za razvoj podeželja, razen kmetijske okoljske podpore, ne izključujejo kmetijske okoljske podpore za isto proizvodnjo, če je taka podpora dodatna in združljiva z zadevnimi ukrepi in če ne vpliva na odstavek 3.

2. Če se podpore kombinirajo v skladu z odstavkom 1, raven podpore upošteva izpad dohodka in posebne stroške, ki izhajajo iz kombinacije.

3. Kmetijski okoljski ukrepi na prahi po členu 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 [18] so upravičeni so podpore le, če zaveze presegajo ustrezne okoljske ukrepe iz člena 6(2) navedene uredbe.

Od 1. januarja 2005 so novi kmetijski okoljski ukrepi na prahi po členu 54 ali členu 107 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 upravičeni so podpore le, če zaveze presegajo osnovne zahteve iz člena 3(1) navedene uredbe.

V primeru ekstenzifikacije proizvodnje govedine podpora upošteva ekstenzifikacijsko izplačilo po členu 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999.

V primeru podpore za območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami upoštevajo kmetijske okoljske zaveze pogoje, določene za podporo na zadevnih območjih.

Člen 42

Za isto zavezo se ne smejo pod nobenim pogojem prejemati izplačila hkrati v okviru kmetijske okoljske podpore in na podlagi kakšnega drugega programa pomoči Skupnosti.

Člen 43

Države članice morajo predlagati morebitne izjeme na podlagi prve alinee drugega pododstavka člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 v svojih načrtih za razvoj podeželja ali programskih dokumentih, predloženih za cilja 1 in 2, kakor je predvideno v členu 18(1) in (2) ter členu 19(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1260/1999.

Člen 44

Izplačila na podlagi ukrepov za razvoj podeželja se v celoti izplačajo upravičencem.

Člen 45

Uredba (ES) št. 1685/2000 se uporablja za ukrepe, vključene v programiranje iz člena 40(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, razen če ni drugače določeno v uredbah (ES) št. 1257/1999 in št. 1258/1999 ter v tej uredbi.

Člen 46

1. Države članice, ki uporabljajo standardne stroške na enoto za določitev stroškov za nekatere naložbe v gozdarstvu v skladu s prvo, drugo in šesto alineo člena 30(1) in člena 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999, lahko upravičence oprostijo zahteve, da predložijo prejete račune ali računovodske dokumente enakovredne dokazne vrednosti za zadevne naložbe, kakor je predvideno v točki 2 pravila 1 Priloge k Uredbi (ES) št. 1685/2000

2. Stroški, navedeni v odstavku 1, se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) stroške izračunajo pristojni javni organi na podlagi objektivnih meril, ki dovoljujejo določitev stroškov za posamezno dejavnost, ob upoštevanju posebnih lokalnih pogojev in tako, da se izognejo prekomerni kompenzaciji;

(b) delno financirane naložbe se izvedejo med datumom, ko je vložena vloga, in datumom zadnjega izplačila pomoči.

ODDELEK 2 Programiranje

Člen 47

Načrti za razvoj podeželja iz naslova III poglavja II Uredbe (ES) št. 1257/1999 se predložijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 48

1. Z odobritvijo programskih dokumentov iz člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 se določi skupni znesek podpore Skupnosti. Če se države članice odločijo za regionalizirano programiranje razvoja okolja se ta skupni znesek lahko določi s posebno odločbo, ki vsebuje zbirno finančno preglednico za vse programe za razvoj podeželja zadevne države članice.

Znesek iz prvega pododstavka vključuje:

(a) izdatke za ukrepe, predložene v okviru novega programiranja razvoja podeželja, vključno z izdatki vrednotenja na podlagi člena 49(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999;

(b) izdatke, nastale na podlagi prejšnjih spremljevalnih ukrepov iz uredb Sveta (EGS) št. 2078/92, 2079/92 in 2080/92, pa tudi izdatke, nastale na podlagi ukrepov iz prejšnjih uredb, razveljavljenih z zgornjimi uredbami;

(c) izdatke, nastale z ukrepi na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 2603/1999.

2. Odobritev obsega tudi razdelitev in uporabo zneskov, ki so državam članicam na voljo kot dodatna podpora Skupnosti na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1259/1999. Če se sprejme dodatna odločba iz prvega pododstavka odstavka 1, se ti zneski navedejo v finančni preglednici v prilogi te odločbe.

Vendar ti zneski niso vključeni v skupni znesek podpore Skupnosti iz odstavka 1.

3. Odobritev lahko zajema državno pomoč, ki je predvidena za dodatno financiranje ukrepov za razvoj podeželja samo, če je državna pomoč opredeljena v skladu s točko 16 Priloge II.

Člen 49

Države članice zagotovijo, da so programski dokumenti za razvoj podeželja dostopni javnosti.

Člen 50

Če se ukrepi za razvoj podeželja predložijo v obliki splošnih okvirnih predpisov, se načrti za razvoj podeželja ustrezno sklicujejo na take predpise.

Členi 47, 48 in 49 se uporabljajo tudi v primeru iz prvega odstavka.

Člen 51

1. Spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja in enotnih programskih dokumentov v okviru cilja 2 se v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, ustrezno utemeljijo, zlasti z naslednjimi informacijami:

(a) razlogi in morebitne težave pri izvajanju, ki opravičujejo prilagoditev programskega dokumenta;

(b) pričakovani učinki spremembe;

(c) vplivi na financiranje in preverjanje zaveze.

2. Komisija po postopkih iz člena 50(2) ali 48(3) Uredbe (ES) št. 1260/1999 odobri vse spremembe programskih dokumentov za razvoj podeželja, finančne preglednice v prilogi odločbe iz prvega pododstavka člena 48(1) in ukrepov za razvoj podeželja iz enotnih programskih dokumentov v okviru cilja 2, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, kadar vplivajo na:

(a) prednostne naloge;

(b) glavne značilnosti ukrepov podpore, kakor so navedene v Prilogi II;

(c) skupni znesek podpore Skupnosti in/ali skupne minimalne upravičene stroške ali upravičeno javno porabo, določeno v odločbi o odobritvi programskega dokumenta ali v odločbi iz prvega pododstavka člena 48(1);

(d) razdelitev dodeljenih finančnih sredstev za ukrepe, ki jih vsebuje programski dokument, kadar presegajo:

- – 15 % skupnih upravičenih stroškov za zadevni program za celotno programsko obdobje, če prispevek Skupnosti temelji na skupnih upravičenih stroških,

- – 20 % skupnih javnih izdatkov za zadevni program za celotno programsko obdobje, če prispevek Skupnosti temelji na upravičenih javnih izdatkih,

izračunanih na podlagi zadnjega stolpca (skupaj) finančne preglednice v prilogi odločbe Komisije o odobritvi programskega dokumenta ali v prilogi odločbe iz prvega pododstavka člena 48(1), kakor je bila nazadnje spremenjena.

3. Spremembe, navedene v odstavku 2, se predložijo Komisiji v enem predlogu na program največ enkrat v koledarskem letu.

Prvi pododstavek se ne uporablja:

(a) pri spremembah, potrebnih zaradi naravnih katastrof ali izrednih dogodkov z velikim učinkom na programiranje države članice;

(b) če je potrebna sprememba finančne preglednice v prilogi odločbe iz člena 48(1) zaradi spremembe regionalnega programskega dokumenta za razvoj podeželja.

4. Spremembe finančne narave, ki jih ne zajema odstavek 2(d), in spremembe prispevne stopnje Skupnosti, kakor so navedene v prvi alinei točke 9(2) B Priloge II, se sporočijo Komisiji skupaj s finančno preglednico, spremenjeno v skladu s točko 8 Priloge II. Veljati začnejo na datum, ko jih Komisija prejme.

Skupni znesek sprememb finančne narave iz prvega pododstavka za koledarsko leto ne sme presegati zgornjega praga, določenega v odstavku 2(d).

5. Spremembe, razen tistih, ki so zajete v odstavkih 2 in 4, se sporočijo Komisiji najmanj dva meseca pred začetkom veljavnosti.

Take spremembe lahko začnejo veljati prej, če Komisija potrdi državi članici pred koncem trimesečnega obdobja, da so sporočene spremembe v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Če sporočene spremembe niso v skladu z zakonodajo Skupnosti, Komisija o tem obvesti državo članico, trimesečno obdobje iz prvega pododstavka pa se odloži, dokler Komisija ne prejme spremembe, ki je v skladu z zakonodajo Skupnosti.

Člen 52

Če se zakonodaja Skupnosti spremeni, se programski dokumenti za razvoj podeželja in enotni programski dokumenti v okviru cilja 2 po potrebi revidirajo v skladu s temi spremembami.

Člen 51(3) se ne uporablja za take revizije.

Če je sprememba programskih dokumentov za razvoj podeželja ali enotnih programskih dokumentov v okviru cilja 2 omejena na uskladitev dokumenta z novo zakonodajo Skupnosti, se take spremembe pošljejo v vednost Komisiji.

Člen 53

Države članice morajo Komisiji dati na voljo prečiščeno elektronsko različico programskih dokumentov, posodobljenih po vsaki spremembi. Komisiji predložijo elektronski naslov, na katerem se lahko vpogleda v prečiščene različice programskih dokumentov, in jo obvestijo o vsakem posodabljanju dokumentov.

Poleg tega države članice hranijo elektronsko različico vseh predhodnih različic njihovih programskih dokumentov.

ODDELEK 3 Dodatni ukrepi in pobude Skupnosti

Člen 54

Področje uporabe pomoči iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS se za ukrepe, ki jih predvideva pobuda Skupnosti za razvoj podeželja, razširi na celotno Skupnost, financiranje pa se razširi na ukrepe, ki so upravičeni do pomoči v skladu z uredbami Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1783/1999 [19] in (ES) št. 1784/1999 [20].

ODDELEK 4 Finančne določbe

Člen 55

1. Države članice vsako leto najpozneje do 30. septembra pošljejo Komisiji naslednje informacije za vsak programski dokument za razvoj podeželja in vsak enoten programski dokument v okviru cilja 2 v primeru ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS:

(a) izkaz o izdatkih, ki nastanejo v tekočem finančnem letu, in izdatkih, ki ostanejo za izplačilo do konca zadevnega leta in so zajeti v podpori Skupnosti, kakor je opredeljena v členu 48(1);

ter

(b) revidirane napovedi takih izdatkov za naslednja finančna leta do konca zadevnega programskega obdobja v okviru dodeljenih sredstev za vsako državo članico.

Te informacije se pošljejo v obliki preglednice po računalniškem vzorcu, ki ga zagotovi Komisija.

2. Brez poseganja v splošna pravila o proračunski disciplini Komisija v primeru, da informacije, ki jih morajo države članice poslati Komisiji na podlagi odstavka 1, niso popolne ali ni upoštevan rok, zmanjša predplačila za vknjižbe kmetijskih izdatkov na začasni ali pavšalni podlagi.

Člen 56

1. Za mesec, v katerem je sprejeta odločba o odobritvi programskega dokumenta za razvoj podeželja ali enotnega programskega dokumenta v okviru cilja 2 glede ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, lahko plačilne agencije knjižijo kot izdatek predplačilo, ki ne presega 12,5 % povprečnega letnega prispevka EKUJS, predvidenega v programskem dokumentu, ki zajema izdatke iz člena 48(1).

To predplačilo predstavlja obratna sredstva, ki se lahko načeloma izterjajo za vsak programski dokument:

(a) ko EKUJS izplača skupni znesek stroškov in je znesek predplačila enak skupnemu prispevku EKUJS, predvidenem v programskem dokumentu;

ali

(b) na koncu programskega obdobja, če je znesek manjši od skupnega prispevka EKUJS.

Država članica pa se lahko odloči vrniti predplačilo pred koncem programskega obdobja.

2. Predplačilo po odstavku 1 se za države, katerih valuta na datum takega knjiženja ni euro, knjiži po menjalnem tečaju, ki velja na predzadnji delovni dan Komisije v mesecu pred tistim, v katerem plačilne agencije knjižijo predplačilo.

Člen 57

1. Za vsako državo članico se izdatki, prijavljeni za katero koli finančno leto, financirajo do višine zneskov, sporočenih Komisiji v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 55(1), ki jih zajemajo odobrene pravice, upoštevane v proračunu za zadevno finančno leto.

2. Če skupni znesek napovedi, ki so sporočene v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 55(1), presega skupne odobrene pravice, upoštevane v proračunu za zadevno finančno leto, se največji znesek izdatkov, ki jih financira vsaka država članica, omeji z uporabo formule za določitev ustrezne letne dodelitve sredstev, kakor je opredeljena v Odločbi 1999/659/ES.

Če po tem zmanjšanju ostanejo na voljo odobrene pravice, ker so nekatere države članice pripravile napovedi, ki so pod njihovo letno dodelitvijo sredstev, se presežni znesek razporedi sorazmerno glede na letne dodelitve zadevnih držav članic in hkrati zagotovi, da ni presežen napovedani znesek za vsako državo članico iz prvega pododstavka. Komisija prilagodi začetno dodelitev sredstev državam članicam, določeno v Odločbi 1999/659/EGS, v dveh mesecih po sprejetju proračuna za zadevno finančno leto. V šestih mesecih po prilagoditvi države članice pošljejo Komisiji za vsak program za razvoj podeželja in enotni programski dokument v okviru cilja 2 glede ukrepov za razvoj podeželja, ki jih financira Jamstveni oddelek EKUJS, novo finančno preglednico, ki je v skladu s prilagojenimi napovedmi za zadevno finančno leto in dodeljenimi sredstvi, določenimi v Odločbi 1999/659/EGS, kakor je bila spremenjena.

Za 2004 je treba nove finančne preglednice iz drugega pododstavka poslati v osmih tednih po začetku veljavnosti te uredbe.

3. Če dejanski izdatki države članice v katerem koli finančnem letu presegajo zneske, sporočene v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 55(1), ali zneske, ki izhajajo iz uporabe odstavka 2 tega člena, se prekoračitve izdatkov v tekočem finančnem letu upoštevajo sorazmerno do višine odobrenih pravic, ki ostanejo na voljo po povrnitvi nastalih stroškov drugim državam članicam.

4. Če so dejanski izdatki države članice v finančnem letu manjši od 75 % zneskov iz odstavka 1, se izdatki, ki se priznajo za naslednje finančno leto, zmanjšajo za tretjino razlike med tem pragom ali zneski, ki izhajajo iz uporabe odstavka 2, če so ti nižji od praga, in dejansko nastalimi izdatki v zadevnem finančnem letu.

To zmanjšanje se ne upošteva, ko se določajo dejanski izdatki v finančnem letu, ki sledi letu, v katerem je bilo opravljeno zmanjšanje.

Člen 58

Členi 55, 56 in 57 te uredbe se ne uporabljajo za izdatke, nastale po členu 5 Uredbe (ES) št. 1259/1999.

Člen 59

Skupnost prispeva k financiranju vrednotenja v državah članicah na podlagi člena 49(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999, kadar tako vrednotenje dejansko prispeva k vrednotenju na ravni Skupnosti zaradi njegovega področja uporabe, zlasti z odgovori na skupna vprašanja za vrednotenje in s svojo kakovostjo.

Prispevek Skupnosti ne presega 50 % zgornjega praga, ki je, razen v utemeljenih primerih, 1 % skupnih stroškov programa za razvoj podeželja.

Člen 60

1. Upravičenci do ukrepov podpore za naložbe iz poglavij I, VII, VIII in IX Naslova II Uredbe (ES) št. 1257/1999 lahko zahtevajo izplačilo predplačila od pristojnih plačilnih agencij, če je ta možnost vključena v programski dokument. Kar zadeva javne upravičence, se lahko to predplačilo odobri le občinam in njihovim združenjem ter osebam javnega prava.

2. Znesek predplačila ne presega 20 % skupnega stroška naložbe in pogoj za izplačilo je odprtje bančne garancije ali enakovrednega jamstva v višini 110 % zneska predplačila.

Vendar lahko v primeru javnih upravičencev iz odstavka 1 plačilna agencija v skladu z veljavnimi predpisi držav članic sprejme pisno garancijo njihovega organa, ki pokriva znesek, enak odstotku, določenem v prvem pododstavku, pod pogojem, da se organ zaveže izplačati znesek, pokrit z njeno garancijo, če ne bi bila vzpostavljena upravičenost do predplačila.

3. Garancija se sprosti, ko pristojna agencija ugotovi, da je znesek dejanskih izdatkov, nastalih z naložbo, presegel znesek predplačila.

4. Plačilne agencije prijavijo Jamstvenemu oddelku EKUJS znesek, ki ustreza delnemu financiranju Skupnosti:

(a) izplačanega predplačila;

(b) dejanskih izdatkov, naknadno izplačanih upravičencem, zmanjšanim za znesek že izplačanega predplačila.

ODDELEK 5 Spremljanje in vrednotenje

Člen 61

1. Letna poročila o doseženem napredku, predvidena v členu 48(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999, se predložijo Komisiji vsako leto do 30. junija in se nanašajo na preteklo koledarsko leto.

Poročila o napredku vsebujejo naslednje informacije:

(a) vsako spremembo splošnih pogojev, ki je pomembna za izvajanje ukrepa, in zlasti vsa glavna socialno-ekonomska gibanja ali spremembe v nacionalni, regionalni ali sektorski politiki;

(b) napredek pri ukrepih in prednostnih nalogah glede operativnih in posebnih ciljev, izraženih s količinskimi kazalci;

(c) ukrepe, ki sta jih organ upravljanja in nadzorni odbor, če je tak organ predviden, uvedla za zagotovitev visoke kakovosti in učinkovitega izvajanja, in zlasti:

(i) ukrepe spremljanja, finančno kontrolo in vrednotenje, vključno s postopki zbiranja podatkov;

(ii) povzetek glavnih problemov, ki so se pojavili pri upravljanju ukrepa in vseh uvedenih korakov;

(d) ukrepe, sprejete za zagotavljanje združljivosti s politikami Skupnosti.

2. Kazalci iz točke (b) drugega pododstavka odstavka 1 po možnosti upoštevajo skupne kazalce, opredeljene v smernicah, ki jih pripravi Komisija. Če je to potrebno za učinkovito spremljanje napredka pri ciljih programskih dokumentov za razvoj podeželja, se vključijo dodatni kazalci.

Člen 62

1. Vrednotenje izvajajo neodvisni ocenjevalci v skladu s priznano prakso.

2. Vrednotenje zagotavlja odgovore zlasti na skupna vprašanja za vrednotenje, ki jih opredeli Komisija ob posvetovanju z državami članicami ter jih praviloma spremljajo merila in kazalci doseženih rezultatov.

3. Organ, odgovoren za upravljanje programskega dokumenta za razvoj podeželja, zbere ustrezna vire za vrednotenje, z uporabo rezultatov spremljanja in po potrebi s pridobitvijo dodatnih informacij.

Člen 63

1. Predhodno vrednotenje analizira neskladja, vrzeli in potenciale obstoječega stanja, oceni usklajenost predlagane strategije s stanjem in cilji ter preuči vprašanja, ki jih obravnavajo skupna vprašanja za vrednotenje. Ovrednoti pričakovani vpliv izbranih prednostnih nalog za delovanje in po možnosti količinsko opredeli njihove cilje. Preveri tudi predlagane izvedbene rešitve ter usklajenost s skupno kmetijsko politiko in drugimi politikami.

2. Za predhodno vrednotenje so odgovorni organi, ki pripravljajo načrt za razvoj podeželja, katerega del je predhodno vrednotenje.

Člen 64

1. Vmesno in naknadno vrednotenje obravnavata posebna vprašanja, ki se pojavljajo v zadevnih programskih dokumentih za razvoj podeželja, in skupna vprašanja za vrednotenje, pomembna na ravni Skupnosti. Ta se nanašajo na življenjske razmere in strukturo podeželskega prebivalstva, zaposlitve in dohodek v kmetijskih in stranskih dejavnostih, kmetijske strukture, kmetijske proizvode, kakovost, konkurenčnost, gozdne vire in okolje.

Če se šteje, da neko skupno vprašanje za vrednotenje ni pomembno za določen programski dokument za razvoj podeželja, je to treba utemeljiti.

2. Vmesno vrednotenje obravnava vprašanja za vrednotenje in preuči zlasti začetne dosežke, njihovo pomembnost in usklajenost s programskim dokumentom za razvoj podeželja ter obseg izpolnitve ciljev. Oceni tudi uporabo finančnih virov in potek spremljanja ter izvajanje.

Naknadno vrednotenje odgovarja na vprašanja za vrednotenje, pri čemer se osredotoči na uporabo virov ter uspešnost in učinkovitost pomoči in njen vpliv, ter daje sklepe glede politike razvoja podeželja, vključno s prispevkom k skupni kmetijski politiki.

3. Za vmesno in naknadno vrednotenje, ki se izvaja ob posvetovanju s Komisijo, je odgovoren organ, zadolžen za upravljanje programiranja razvoja podeželja.

4. Kakovost posameznih vrednotenj po priznanih metodah ocenijo organ, odgovoren za upravljanje programskega dokumenta za razvoj podeželja, nadzorni odbor, če obstaja, in Komisija. Rezultati vrednotenj so na zahtevo na voljo javnosti.

Člen 65

1. Poročilo o vmesnem vrednotenju se pošlje Komisiji najpozneje do 31. decembra 2003. Organ, odgovoren za upravljanje programskega dokumenta za razvoj podeželja, obvesti Komisijo o izvajanju priporočil iz poročila o vrednotenju. Komisija po prejemu posameznih poročil o vrednotenju pripravi povzetek na ravni Skupnosti. Po potrebi se vmesno vrednotenje dopolni do 31. decembra 2005.

2. Naknadno poročilo o vrednotenju se pošlje Komisiji najpozneje dve leti po koncu programskega obdobja. V treh letih od konca programskega obdobja in po prejemu posameznih poročil o vrednotenju Komisija pripravi povzetek na ravni Skupnosti.

3. Poročila o vrednotenju pojasnijo uporabljene metode, vključno z njihovimi vplivi na kakovost podatkov in ugotovitev. Poročila vključujejo opis okvira in vsebine programa, finančne informacije in odgovore – vključno z uporabljenimi kazalci – na skupna vprašanja za vrednotenje in vprašanja za vrednotenje, opredeljena na nacionalni ali regionalni ravni, pa tudi ugotovitve in priporočila. Njihova struktura po možnosti upošteva skupno strukturo poročil o vrednotenju, določeno v smernicah, ki jih pripravi Komisija.

ODDELEK 6 Vloge, pregledi in sankcije

Člen 66

1. V vlogah za podporo za razvoj podeželja za površine ali živali, ki se vložijo ločeno od vlog na podlagi člena 6 Uredbe (ES) št. 2419/2001, so navedene vse površine in živali zadevnega kmetijskega gospodarstva, ki so pomembne za preverjanje vlog na podlagi zadevnega ukrepa, vključno s tistimi, za katere podpora ni zaprošena.

2. Kadar se ukrep podpore za razvoj podeželja nanaša na površino, se enote rabe ali poljine navedejo posamično. V obdobju, ki ga zajema zaveza, se enote rabe ali poljine, ki prejemajo podporo, ne smejo zamenjati, razen v primerih, ki so posebej predvideni v programskem dokumentu.

3. Kadar je zahtevek za izplačilo vključen v vlogo za izplačilo na površino v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, država članica zagotovi, da so enote rabe ali poljine, zajete v vlogah za podporo za razvoj podeželja, posamično navedene.

4. Živali in enote rabe ali poljine se identificirajo v skladu s členoma 18 in 20 Uredbe (EGS) št. 1782/2003.

5. Kadar je podpora večletna, se izplačila, ki sledijo izplačilu, izvršenemu v letu vložitve zahtevka, izvršijo na podlagi letnega zahtevka za izplačilo, razen če je država članica uvedla učinkovit postopek letnega preverjanja iz člena 66(1).

Člen 67

1. Začetne vloge za pridružitev k programu in poznejši zahtevki za izplačilo se preverjajo na način, ki zagotavlja uspešno preverjanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

Države članice opredelijo primerne metode in sredstva za preverjanje vsakega ukrepa podpore, pa tudi osebe, ki se preverjajo.

Kadarkoli je to ustrezno, države članice uporabijo integrirani administrativni in kontrolni sistem, ki ga uvaja Uredba (ES) št. 1782/2003.

2. Preverjanje sestavljajo administrativni pregledi in pregledi na kraju samem.

Člen 68

Administrativni pregledi so izčrpni in vključujejo navzkrižno preverjanje, kadarkoli je to ustrezno, med drugim s podatki iz integriranega administrativnega in kontrolnega sistema. Nanašajo se na enote rabe ali poljine in živino, ki jih zajema ukrep podpore, da bi se izognili neupravičenim izplačilom pomoči. Preveri se tudi skladnost z dolgoročnimi zavezami.

Člen 69

Pregledi na kraju samem se opravijo v skladu z naslovom III Uredbe (ES) št. 2419/2001. Vsako leto zajamejo najmanj 5 % upravičencev in vse različne vrste ukrepov za razvoj podeželja, določene v programskih dokumentih. V zvezi z ukrepom "predčasna upokojitev" iz poglavja IV Uredbe (ES) št. 1257/1999 in ukrepom "pogozdovanje kmetijskih zemljišč" iz člena 31 navedene uredbe se ta stopnja lahko zniža na 2,5 % od šestega leta podpore za te ukrepe dalje, ne da bi se zato povečala odstotna stopnja pregledov za druge ukrepe.

Pregledi na kraju samem so razporejeni čez vse leto na podlagi analize tveganj, ki jih navaja vsak ukrep za razvoj podeželja. Za naložbene ukrepe podpore iz poglavij I, VII, VIII in IX naslova II Uredbe (ES) št. 1257/1999 lahko države članice določijo, da pregledi na kraju samem zadevajo samo tiste projekte, ki so v zaključni fazi.

Pregledi zajemajo vse zaveze in obveznosti upravičenca, ki se lahko preverijo v času obiska.

Člen 70

Člena 30 in 31 ter člen 32(1) Uredbe (ES) št. 2419/2001 se uporabljajo za izplačila za površino. Te določbe se ne uporabljajo za podporo ukrepom v gozdarstvu, ki niso pogozdovanje kmetijskih zemljišč.

Členi 36, 38 in 40 navedene uredbe se uporabljajo za podporo na osnovi staleža rejnih živali.

Člen 71

1. Člen 44 Uredbe (ES) št. 2419/2001 se uporablja za podporo, dodeljeno za vse ukrepe za razvoj podeželja.

2. V primeru nepravilno izplačanih zneskov je upravičenec v skladu z ukrepom za razvoj podeželja dolžan vrniti zadevni znesek v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 2419/2001.

Člen 72

1. Vsak upravičenec, za katerega se ugotovi, da je iz velike malomarnosti dal napačno izjavo o izdatkih, se izloči iz vseh ukrepov za razvoj podeželja na podlagi ustreznega poglavja Uredbe (ES) št. 1257/1999 za zadevno koledarsko leto.

Če je bila napačna izjava o izdatkih dana namerno, se upravičenec izloči tudi za naslednje leto.

2. Sankcije, predvidene v odstavku 1, se uporabljajo brez vpliva na dodatne sankcije, predvidene v nacionalnih predpisih.

Člen 73

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE III KONČNE DOLOČBE

Člen 74

1. Uredba (ES) št. 445/2002 se razveljavi.

Člen 65(2) Uredbe (ES) št. 445/2002 se še naprej uporablja.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo veljajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 75

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 46 se uporablja od 1. januarja 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. aprila 2004

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 160, 26.6.1999, str. 80. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1783/2003 (UL L 270, 21.10.2003).

[2] UL L 74, 15.3.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 963/2003 (UL L 138, 5.6.2003, str. 2).

[3] UL L 328, 23.12.2000, str. 2.

[4] UL L 193, 29.7.2000, str. 3. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 448/2004 (UL L 72, 11.3.2004, str. 66).

[5] UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1105/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 3).

[6] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[7] OJ L 259, 6.10.1999, str. 27. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2000/426/ES (UL L 165, 6.7.2000, str. 33).

[8] UL L 316, 10.12.1999, str. 26. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2055/2001 (UL L 277, 20.10.2001, str. 12).

[9] UL L 160, 26.6.1999, str. 113. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 41/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 19).

[10] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 583/2004 (UL L 91, 30.3.2004, str. 1).

[11] UL L 327, 12.12.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2550/2001 (UL 341, 22.12.2001, str. 105).

[12] UL L 215, 30.7.1992, str. 85. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2772/95 (UL L 288, 1.12.1995, str. 35) in razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

[13] UL L 215, 30.7.1992, str. 91. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2773/95 (UL L 288, 1.12.1995, str. 37) in razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

[14] UL L 215, 30.7.1992, str. 96. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 231/96 (UL L 30, 8.2.1996, str. 33) in razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1257/1999.

[15] UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

[16] UL L 208, 24.7.1992, str. 1.

[17] UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

[18] UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

[19] UL L 160, 26.6.1999, str. 21.

[20] UL L 215, 30.7.1992, str. 85.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

(Člen 14)

Vrste domačih živali, upravičene do pomoči | Pragi, pod katerimi se šteje, da je lokalna pasma v nevarnosti, da se jo preneha gojiti (število vzrejnih ženskih živali [1]) |

Govedo | 7500 |

Ovce | 10000 |

Koze | 10000 |

Konji | 5000 |

Prašiči | 15000 |

Perutnina | 25000 |

[1] Število vzrejnih ženskih živali iste pasme, na voljo za plemensko reprodukcijo, vključenih v register, ki ga priznava država članica (npr. rodovniška knjiga ali rejska knjiga), izračunano za vse države članice EU.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NAČRTI ZA RAZVOJ PODEŽELJA

1. Naslov načrta za razvoj podeželja

2. Država članica in upravna regija (po potrebi)

3.1 Geografsko območje, ki ga zajema načrt

Člen 41 Uredbe (ES) št. 1257/1999

3.2 Regije, razvrščene kot cilj 1 in 2

Člen 40 Uredbe (ES) št. 1257/1999

Navedite:

- regije cilja 1 in regije cilja 1 v prehodu. To se uporablja le za spremljevalne ukrepe (predčasna upokojitev, kompenzacijska plačila, kmetijsko okolje in pogozdovanje kmetijskih zemljišč po členu 31 Uredbe (ES) št. 1257/1999),

- regije cilja 2. To se uporablja za:

1. spremljevalne ukrepe

2. druge ukrepe, ki niso del programiranja cilja 2.

4. Načrtovanje na ustrezni geografski ravni

Člen 41(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999

Če se v regiji izjemoma uporabi več kakor en načrt za razvoj podeželja, navedite:

- vse ustrezne načrte,

- zakaj ukrepov ni mogoče vključiti v enotni načrt,

- odnos med ukrepi različnih načrtov in podrobnosti o tem, kako bo zagotovljena združljivost in skladnost med načrti.

5. Količinsko opredeljen opis sedanjega stanja

Prva alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1995

1. Opis sedanjega stanja

Opišite sedanje stanje geografskega območja z uporabo količinsko opredeljenih podatkov, poudarite prednosti, neskladja, vrzeli in potenciale za razvoj podeželja. Ta opis se nanaša na kmetijstvo in gozdarstvo (vključno z vrsto in obsegom ovir, ki vplivajo na kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnostmi), gospodarstvo na podeželju, demografsko stanje, človeške vire, zaposlovanje in stanje okolja.

2. Vpliv iz prejšnjega programskega obdobja

Opišite vpliv finančnih sredstev iz EKUJS, dodeljenih za razvoj podeželja v prejšnjem programskem obdobju in v okviru spremljevalnih ukrepov od leta 1992. Predložite rezultate vrednotenja.

3. Druge informacije

Po potrebi opišite tudi vse dopolnilne ukrepe poleg ukrepov Skupnosti za razvoj podeželja in spremljevalnih ukrepov, ki so imeli vpliv na zadevno območje programiranja.

6. Opis predlagane strategije, njenih količinsko opredeljenih ciljev, izbranih prednostnih nalog razvoja podeželja ter zajetega geografskega območja

Druga alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999

1. Predlagana strategija, količinsko opredeljeni cilji in izbrane prednostne naloge

Glede na prednosti, neskladja, vrzeli in razvojne potenciale, ugotovljene na zadevnem območju, opišite zlasti:

- prednostne naloge za delovanje,

- ustrezno strategijo za doseganje ciljev,

- operativne cilje in pričakovani vpliv, po možnosti količinsko opredeljen tudi v smislu spremljanja in vrednotenja, ki se lahko uporabijo za namene vrednotenja,

- v kolikšni meri strategija upošteva posebne značilnosti zadevnega območja,

- kako je bil uporabljen celostni pristop,

- v kolikšni meri strategija predvideva vključitev žensk in moških,

- v kolikšni meri strategija upošteva vse ustrezne zaveze mednarodne skupnosti in držav na področju okolja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trajnostni razvoj, zlasti kakovost in uporabo vode, ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključno z ohranjanjem sort poljščin na kmetiji, in globalno segrevanje.

2. Opis in učinki drugih ukrepov

Po potrebi mora opis vključevati tudi vse ukrepe, sprejete zunaj načrta za razvoj podeželja (druge ukrepe Skupnosti ali nacionalne ukrepe, kot so obvezni predpisi, kodeksi ravnanja in ukrepi državne pomoči) in obseg, v katerem ti ukrepi izpolnjujejo ugotovljene potrebe.

3. Območja, ki jih zajemajo posebni teritorialni ukrepi

Opišite geografsko pokritost vsakega ukrepa, opredeljenega v točki 8, ki se ne uporablja v celotni regiji, navedeni v točki 3.

Vključite zlasti:

- seznam območij z omejenimi možnostmi, ki je sprejet za zadevno območje,

- vse spremembe seznama območij z omejenimi možnostmi z navedbo razlogov (člen 55(4) Uredbe (ES) št. 1257/1999),

- območja z okoljskimi omejitvami z navedbo razlogov.

4. Časovni razpored in delež

Predlagani časovni razpored izvajanja različnih ukrepov, pričakovani delež in trajanje (glej tudi točko 8).

7. Ocena, ki prikazuje pričakovani ekonomski, okoljski in socialni vpliv

Tretja alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999

Podroben opis v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

8. Okvirna skupna finančna preglednica (finančno leto EKUJS)

Člen 43(1), četrta alinea, Uredbe (ES) št. 1257/1999

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

9. Opis ukrepov, namenjenih za izvajanje načrtov

Peta alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999

Za vsako od spodnjih točk podajte:

(a) glavne značilnosti ukrepov podpore,

(b) druge informacije.

1. Splošne zahteve

A. Glavne značilnosti ukrepov podpore:

- seznam ukrepov v vrstnem redu, podanem v Uredbi (ES) št. 1257/1999,

- navedite poseben člen (in odstavek), ki zajema vsak ukrep izplačila za razvoj podeželja. Kadar sta navedena dva člena ali več, se mora ukrep izplačila razdeliti na sestavne dele,

- skupni cilj vsakega ukrepa.

B. Druge informacije:

Niso potrebne.

2. Zahteve, ki se nanašajo na vse ukrepe ali več ukrepov (1).

A. Glavne značilnosti:

- izjeme iz prve alinee drugega pododstavka člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

B. Druge informacije:

- prispevek Skupnosti, ki temelji bodisi na skupnih stroških bodisi na javnih izdatkih,

- in intenziteta in/ali znesek in uporabljena diferenciacija (poglavja I do VIII),

- podrobnosti o pogojih za odobritev,

- merila za dokazovanje ekonomske sposobnosti (poglavja I, II, IV in VII),

- običajna dobra kmetijska praksa (poglavji V in VI),

- minimalni standardi v zvezi z okoljem, higieno in dobrim počutjem živali (poglavja I, II in VII),

- raven zahtevanega poklicnega znanja in usposobljenosti (poglavja I, II in IV),

- zadostna ocena obstoja običajnih trgov za zadevne proizvode (poglavji I in VII) v skladu s členoma 6 in 26 Uredbe (ES) št. 1257/1999,

- opis vseh pogodb v teku (iz prejšnjega obdobja), vključno s finančnimi pogoji in postopki/pravili, ki se nanašajo nanje.

3. Informacije, ki se zahtevajo za posebne ukrepe

Dodatno se za ukrepe po posameznih poglavjih zahtevajo naslednje posebne informacije:

I. Naložbe v kmetijska gospodarstva

A. Glavne značilnosti:

- sektorji primarne proizvodnje in vrste naložb.

B. Druge informacije:

- omejitve največjega skupnega zneska naložb, ki so upravičeni do podpore,

- vrste podpore,

- navedba standardov za vsako odobreno prekoračitev roka, ki se lahko odobri kmetu v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, utemeljitev v zvezi s posebnimi težavami pri doseganju takih standardov in za koliko največ se lahko rok prekorači za vsak zadevni standard.

II. Začetna pomoč za mlade kmete

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- predvideni rok, v katerem morajo mladi kmetje izpolniti merila za pridobitev podpore v petletnem obdobju, odobrenem po členu 4(2) te uredbe,

- starostna omejitev,

- pogoji, ki se uporabljajo za mlade kmete, ki niso edini nosilci kmetijskega gospodarstva ali začenjajo dejavnost kot člani združenj ali zadrug, katerih glavni namen je upravljanje kmetijskega gospodarstva,

- vrsta začetne podpore,

- navedba službe za svetovanje na kmetijah v zvezi z mladimi kmeti v primerih, ko je odobrena podpora višja kot je določena v drugem pododstavku člena 8(2)(b) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

III. Usposabljanje

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- ukrepi, upravičeni do podpore, in upravičenci,

- zagotovitev, da se za financiranje ne predlaga noben običajen izobraževalni sistem ali program.

IV. Predčasna upokojitev

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- podroben opis pogojev, ki se nanašajo na prenosnika, prevzemnika, delavca in sproščena zemljišča, zlasti uporabo zemljišča, ki ga prenosnik obdrži za nekomercialne namene, in čas, odobren za izboljšanje ekonomske sposobnosti,

- vrsta pomoči, vključno z opisom metode, uporabljene za izračun največjega zneska za delno financiranje na kmetijsko gospodarstvo in utemeljitev za vsako vrsto upravičenca,

- opis nacionalnih shem za upokojevanje in predčasno upokojevanje,

- podrobnosti o trajanju pomoči.

V. Območja z omejenimi možnostmi in območja z okoljskimi omejitvami

A. Glavne značilnosti:

- znesek pomoči:

1. za kompenzacijska plačila po členu 13(a) Uredbe (ES) št. 1257/1999: predlogi, ki bi presegli največji znesek, ki se lahko delno financira v skladu z drugim pododstavkom člena 15(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999, morajo vsebovati potrebno utemeljitev. Podrobno navedite, kako bo zagotovljeno, da bo v teh primerih upoštevana zgornja omejitev za kompenzacijska plačila, in pojasnite upravni postopek, s katerim bo zagotovljeno upoštevanje najvišjega zneska, ki se lahko delno financira; če se uporablja najvišje plačilo, določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1251/1999, navedite objektivne okoliščine, ki utemeljujejo tako uporabo;

2. za kompenzacijska plačila po členih 13(b) in 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999: začetni podrobni agronomski izračuni izkazujejo: (a) izpad dohodka in stroške, ki so posledica okoljskih omejitev, (b) agronomske predpostavke, uporabljene kot referenčna točka;

3. za kompenzacijska plačila po členu 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999:

- po potrebi navedite posebne težave, ki opravičujejo višjo podporo od najvišjega zneska, določenega v prvem pododstavku člena 16(3) zgornje uredbe,

- po potrebi navedite utemeljitev za začetno višjo podporo, kot je določena v drugem pododstavku člena 16(3) zgornje uredbe.

B. Druge informacije:

- podrobnosti o pogojih za upravičenost, zlasti:

1. opredelitev minimalne površine;

2. opis ustreznih mehanizmov preusmeritve, uporabljenih v primeru skupnih pašnikov,

3. znesek pomoči za plačila, navedena v točki (a) člena 13 Uredbe (ES) št. 1257/1999: utemeljitev diferenciacije pri znesku pomoči ob uporabi kriterijev, določenih v členu 15(2) navedene uredbe;

4. za kompenzacijska plačila, navedena v točki (b) člena 13 in členu 16 Uredbe (ES) št. 1257/1999: spremembe k podrobnim agronomskim izračunom, določenim v programskem dokumentom, kakor je bil odobren,

- spremembe seznamov območij z omejenimi možnostmi, ki so bile sprejete ali spremenjene z direktivami Sveta in Komisije, ter seznam območij z okoljskimi omejitvami.

VI. Izpolnjevanje standardov

VI.1 Izvajanje zahtevnih standardov

A. Glavne značilnosti:

- seznam standardov, ki temeljijo na zakonodaji Skupnosti in so upravičeni do podpore na podlagi člena 21b Uredbe (ES) št. 1257/1999, datum, od katerega je standard obvezen v skladu z zakonodajo Skupnosti, in utemeljitev izbire.

B. Druge informacije:

- opis večjega vpliva na operativne stroške kmetije, ki izhajajo iz obveznosti ali omejitev zaradi novih standardov,

- znesek podpore na upravičeni standard in podroben izračun, ki utemeljuje ta znesek.

VI.2 Uporaba služb za svetovanje na kmetijah

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- opis sistema svetovanja na kmetijah, ki ga vzpostavijo države članice, vključno s postopkom za izbiranje subjektov, ki so odgovorni za službe za svetovanje,

- pogostost podpore, ki se odobri kmetu za uporabo služb za svetovanje na kmetijah na štirih področjih iz člena 21d(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999.

VII. Kmetijsko okolje in dobro počutje živali

A. Glavne značilnosti:

- utemeljitev zavez na podlagi njihovega pričakovanega vpliva,

- začetni podrobni agronomski izračuni izkazujejo: (a) izpad dohodka in stroške v zvezi z običajno dobro kmetijsko prakso, (b) agronomske predpostavke, uporabljene kot referenčna točka, (c) raven finančne spodbude in njeno utemeljitev na podlagi objektivnih meril.

B. Druge informacije:

- seznam lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, in število vzrejnih ženskih živali na zadevnem območju. To število mora potrditi pooblaščen tehnični organ – ali organizacija/združenje rejcev – ki mora evidentirati in posodobiti vzrejno rodovniško ali rejsko knjigo za pasmo. Zadevni organ mora imeti potrebne spretnosti in znanja za ugotavljanje zadevnih živalskih pasem,

- za rastlinske genske vire, ki jim grozi genetska erozija, dokaz o genetski eroziji na podlagi znanstvenih rezultatov in kazalcev pojava avtohtonih/primitivnih (domačih) sort, raznovrstnost njihove populacije in prevladujoče kmetijske prakse na lokalni ravni,

- podrobnosti o zavezah kmetov in vsi drugi pogoji zavez, vključno z obsegom in postopki za prilagajanje tekočih pogodb,

- spremembe ravni podpore vse do 120 % stroškov in izgubljeni prihodek, nakazan v agronomskih izračunih, določenih v programskih dokumentih, kakor so bili odobreni, in upravičenost za te spremembe,

- opis pokritosti ukrepa, ki prikazuje njegov obseg glede na potrebe in stopnjo doseganja ciljev glede na geografsko, sektorsko ali drugo pokritost,

- za vse kmetijske okoljske zaveze in zaveze v zvezi z dobrim počutjem živali skupaj je treba prikazati možne načine kombiniranja zavez in zagotoviti njihovo medsebojno usklajenost.

VIII. Kakovost hrane

VIII.1 Sodelovanje v shemah kakovosti hrane

A. Glavne značilnosti:

- seznam shem kakovosti Skupnosti in nacionalnih programov, upravičenih za podporo. Za nacionalne sheme opis sheme glede meril iz člena 24b(3) Uredbe št. 1257/1999.

B. Druge informacije:

- znesek podpore na vrsto upravičenega programa in utemeljitev za stalne stroške, kot so predvideni v členu 24c Uredbe 1257/99.

VIII.2 Promocija kakovostnih proizvodov

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- seznam proizvodov, ki izpolnjujejo merila za podporo v okviru shem kakovosti, izbranih v okviru ukrepa iz VIII.1,

- postopek za zagotavljanje, da ukrepi, ki prejemajo podporo za razvoj podeželja, ne prejemajo tudi podpore na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2826/2000,

- postopek za predhodne preglede o informacijskem, promocijskem in oglaševalnem materialu (člen 26 te uredbe),

- opis upravičenih stroškov.

IX. Izboljševanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov

A. Glavne značilnosti:

- sektorji primarne kmetijske proizvodnje.

B. Druge informacije:

- merila, ki dokazujejo ekonomske koristi za primarne proizvajalce,

- navedba standardov za vsako odobreno prekoračitev roka, ki se lahko odobri majhni predelovalni enoti v skladu s členom 26(1), druga alinea, Uredbe (ES) št. 1257/1999, utemeljitev v zvezi s posebnimi težavami pri doseganju takih standardov in za koliko največ lahko enota prekorači rok za vsak zadevni standard.

X. Gozdarstvo

A. Glavne značilnosti:

Niso potrebne.

B. Druge informacije:

- opredelitev:

(i) "kmetijskega zemljišča" v zvezi s členom 32 te uredbe;

(ii) "kmeta" v zvezi s členom 33 te uredbe;

(iii) določb, ki zagotavljajo, da so načrtovani ukrepi prilagojeni lokalnim pogojem in združljivi z okoljem, in da se po potrebi ohranja ravnotežje med gozdarstvom in populacijami divjadi;

(iv) pogodbenih dogovorov med regijami in potencialnimi upravičenci glede ukrepov iz člena 32 Uredbe (ES) št. 1257/1999.

- kadar se uporabljajo standardni stroški, navedeni v členu 46:

(i) standardni stroški na enoto;

(ii) uporabljena metoda za določitev teh stroškov;

(iii) usklajenost z merilom preprečevanja pretiranega zaračunavanja;

- opis ukrepov, upravičenih do podpore, in upravičencev,

- povezava med predlaganimi ukrepi in nacionalnimi/subnacionalnimi programi za gozdove ali enakovrednimi instrumenti,

- obstoj načrtov za varstvo gozdov za območja, razvrščena kot območja z visoko ali srednjo požarno ogroženostjo, in skladnost predlaganih ukrepov s temi načrti za varstvo.

XI. Spodbujanje prilagajanja in razvoja podeželskih območij

A. Glavne značilnosti:

- opis in utemeljitev predlaganih aktivnosti za vsak ukrep.

B. Druge informacije:

- opredelitev finančnega inženiringa, ki mora biti v skladu s splošnimi merili za pridobitev podpore.

10. Potreba po študijah, predstavitvenih projektih, usposabljanju ali tehnični pomoči (kjer je to ustrezno)

Šesta alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999

11. Imenovanje pristojnih organov in odgovornih subjektov

Sedma alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999

12. Določbe za zagotovitev uspešnega in pravilnega izvajanja načrtov, vključno s spremljanjem in vrednotenjem, določitev količinskih kazalcev za vrednotenje, ureditev kontrol in sankcij ter ustreznega obveščanja javnosti.

Osma alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1999

1. Podrobne informacije o izvajanju členov 60 do 65 te uredbe

Te bi moralo vključevati zlasti:

- možnost za odobritev predplačil nekaterim upravičencem do naložbenih ukrepov,

- opis finančnih tokov za izplačilo pomoči končnim upravičencem,

- ureditev spremljanja in vrednotenja programa, predvsem sistemov in postopkov za zbiranje, organiziranje in usklajevanje podatkov, ki se nanašajo na finančne in fizične kazalce ter kazalce vpliva,

- vlogo, sestavo in poslovnike vseh nadzornih odborov,

- šifriranje. To je v skladu z vzorcem, ki ga zagotovi Komisija.

2. Podrobne informacije o izvajanju členov 66 do 73 te uredbe

Te bi moralo vključevati posebne ukrepe nadzora, načrtovane za preverjanje vsebine zahtevkov in izpolnjevanja pogojev za podporo, pa tudi posebna pravila o sankcijah.

3. Podrobne informacije o usklajenosti s splošnimi merili za pridobitev podpore, določenimi v Uredbi (ES) št. 1685/2000

Člen 45 te uredbe.

4. Druge informacije:

Po potrebi podatek, da je rok za obveščanje o primerih višje sile podaljšan (člen 39(2) te uredbe).

13. Rezultati posvetovanj in navedba organov in subjektov, pa tudi gospodarskih in socialnih partnerjev

Deveta alinea člena 43(1) Uredbe (ES) št. 1257/1995

1. Opišite:

- gospodarske in socialne partnerje in druge ustrezne nacionalne subjekte, s katerimi se je treba posvetovati v skladu z nacionalnimi predpisi in prakso,

- kmetijske in okoljske organe in subjekte, ki se morajo vključiti, zlasti v pripravo, izvajanje, spremljanje, vrednotenje in pregledovanje kmetijskih okoljskih ukrepov in drugih ukrepov, usmerjenih v okolje, ki tako zagotavljajo ravnotežje med temi ukrepi in drugimi ukrepi za razvoj podeželja.

2. Povzemite rezultate posvetovanj in navedite obseg, v katerem so bili upoštevani prejeti pogledi in nasveti.

14. Ravnotežje med različnimi ukrepi podpore

Druga alinea člena 43(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999

1. S sklicevanjem na prednosti, potrebe in potenciale opišite:

- ravnotežje med različnimi ukrepi za razvoj podeželja,

- obseg, v katerem se kmetijski okoljski ukrepi uporabljajo na celotnem ozemlju.

2. Ta opis se po potrebi nanaša na:

- ukrepe, sprejete zunaj obsega Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999,

- ukrepe, sprejete ali načrtovane po ločenih načrtih za razvoj podeželja.

15. Združljivost in skladnost

Člen 37(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999

A. Glavne značilnosti:

1. Ocena združljivosti in skladnosti z:

- drugimi politikami Skupnosti in ukrepi, izvedenimi po teh politikah, zlasti s politiko konkurence,

- drugimi instrumenti skupne kmetijske politike, zlasti kadar so predvidene izjeme na podlagi člena 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999,

- drugimi ukrepi podpore, vključno z načrti za razvoj podeželja,

- splošnimi merili za pridobitev podpore.

2. Za ukrepe po členu 33 Uredbe (ES) št. 1257/1999 zagotovite in, po potrebi, dokažite, da:

- ukrepi, sprejeti po šesti, sedmi in deveti alinei navedenega člena, ne prejemajo finančne pomoči iz ESRR za podeželska območja, ki jih zajema cilj 2, in območja v tranziciji,

- ukrepi niso zajeti v kateri drug ukrep iz naslova II Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999.

B. Druge informacije:

Ocena zajema zlasti ureditve za zagotovitev primerne koordinacije z različnimi organi, pristojnimi za:

- ukrepe za razvoj, predvidene v okviru drugih ureditev trgov,

- vse ukrepe za razvoj podeželja, predvidene v okviru nacionalne zakonodaje.

16. Dodatne državne pomoči

Člen 52 Uredbe (ES) št. 1257/1999

A. Glavne značilnosti:

Ugotovite ukrepe, za katere bo odobreno dodatno financiranje v obliki državne pomoči (člen 52 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999). Znesek dodatne podpore, ki naj bi se vsako leto odobrila za vsakega od zadevnih ukrepov, zajetih v načrtu, je treba prikazati v okvirni preglednici.

B. Druge informacije:

- odpravljanje državne pomoči,

- spremembe dodatnega financiranja v obliki državne pomoči, dodeljene za kakršne koli ukrepe v programskem dokumentu, kakor je bil odobren,

- stopnja pomoči.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 445/2002 | Ta uredba |

Člen 1 | — |

— | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3 (1) | — |

Člen 3 (2) | Člen 3 |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 (1) | Člen 5 |

Člen 5(2) in (3) | — |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 8 | Člen 8 |

Člen 9 | Člen 9 |

Člen 10 | Člen 10 |

Člen 11 | Člen 11 |

Člen 12 | — |

— | Člen 12 |

Člen 13 | Člen 13 |

Člen 14 | Člen 14 |

Člen 15 | Člen 15 |

Člen 16 | Člen 16 |

Člen 17 | Člen 17 |

Člen 18 | Člen 18 |

Člen 19 | Člen 19 |

Člen 20 | Člen 20 |

Člen 21 | Člen 21 |

— | Člen 22 |

— | Člen 23 |

— | Člen 24 |

— | Člen 25 |

— | Člen 26 |

Člen 22 | Člen 27 |

— | Člen 28 |

Člen 23 | Člen 29 |

Člen 24 | Člen 30 |

Člen 25 | Člen 31 |

Člen 26 | Člen 32 |

Člen 27 | Člen 33 |

Člen 28 | Člen 34 |

Člen 29 | Člen 35 |

Člen 30 | Člen 36 |

Člen 31 | Člen 37 |

Člen 32 | Člen 38 |

Člen 33 | Člen 39 |

Člen 34 | Člen 40 |

Člen 35(1) | Člen 41(1) |

Člen 35(2) | Člen 41(3) |

Člen 35(3) | Člen 41(2) |

Člen 36 | Člen 42 |

Člen 37 | Člen 43 |

Člen 38 | Člen 44 |

Člen 39 | Člen 45 |

Člen 39a | Člen 46 |

Člen 40 | Člen 47 |

Člen 41 | Člen 48 |

Člen 42 | Člen 49 |

Člen 43 | Člen 50 |

Člen 44 | Člen 51 |

Člen 45 | Člen 52 |

Člen 45a | Člen 53 |

Člen 46 | Člen 54 |

Člen 47 | Člen 55 |

Člen 48 | Člen 56 |

Člen 49 | Člen 57 |

Člen 50 | Člen 58 |

Člen 51 | Člen 59 |

Člen 52 | Člen 60 |

Člen 53 | Člen 61 |

Člen 54 | Člen 62 |

Člen 55 | Člen 63 |

Člen 56 | Člen 64 |

Člen 57 | Člen 65 |

Člen 58 | Člen 66 |

Člen 59 | Člen 67 |

Člen 60 | Člen 68 |

Člen 61 | Člen 69 |

Člen 62 | Člen 70 |

Člen 62a | Člen 71 |

Člen 63 | Člen 72 |

Člen 64 | Člen 73 |

Člen 65(1) | Člen 74(1), prvi pododstavek, in člen 74(2) |

Člen 65(2) | Člen 74(1), drugi pododstavek |

Člen 66 | Člen 75, prvi pododstavek |

— | Člen 75, drugi pododstavek |

Priloga I | Priloga I |

Priloga II | Priloga II |

Priloga III | Priloga III |

--------------------------------------------------