32004R0772

Uredba Komisije (ES) št. 772/2004

z dne 27. aprila 2004

o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj [1] in zlasti člena 1 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetu s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije in ustreznih usklajenih ravnanj, zajetih v členu 81(1), v katerih sta udeleženi samo dve podjetji.

(2) V skladu z Uredbo št. 19/65/EGS je Komisija sprejela zlasti Uredbo (ES) št. 240/96 z dne 31. januarja 1996 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije [3].

(3) Dne 20. decembra 2001 je Komisija objavila poročilo o ocenjevanju Uredbe (ES) št. 240/96 o skupinski izjemi za prenos tehnologije. [4] To je povzročilo javno razpravo o uporabi Uredbe (ES) št. 240/96 in o splošni uporabi člena 81(1) in (3) Pogodbe za sporazume o prenosu tehnologije. Odgovor držav članic in tretjih oseb na poročilo o ocenjevanju je bilo na splošno naklonjeno reformi konkurenčne politike Skupnosti za sporazume o prenosu tehnologije. Zato je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 240/96.

(4) Ta uredba bi morala izpolniti dve zahtevi glede zagotavljanja učinkovite konkurence in ustrezne pravne varnosti podjetij. Pri izpolnjevanju teh ciljev bi se morala upoštevati potreba po poenostavitvi uredbenega okvira in njegove uporabe. Zato se je primerno odreči naštevanju izvzetih določb in dati večji poudarek določanju skupin sporazumov, ki so izvzete do določene stopnje tržne moči, ter naštevanju omejitev ali določb, ki ne smejo biti v takih sporazumih. To je skladno z ekonomskim pristopom, ki ocenjuje vpliv sporazumov na upoštevne trge. Prav tako je skladno s takim pristopom tudi zaradi razlikovanja med sporazumi med konkurenti in sporazumi med nekonkurenti.

(5) Sporazumi o prenosu tehnologije zadevajo licenciranje tehnologije. Taki sporazumi običajno izboljšujejo gospodarsko učinkovitost in so prokonkurenčni, ker lahko zmanjšajo podvajanje raziskav in razvoja, krepijo spodbude za začetne raziskave in razvoj, spodbujajo večjo inovativnost, omogočajo razširjanje in ustvarjajo konkurenco na proizvodnem trgu.

(6) Verjetnost, da bodo taki učinki, ki povečujejo učinkovitost in prokonkurenčnost, prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije, je odvisna od stopnje tržne moči zadevnih podjetij in zato od obsega, v katerem se ta podjetja soočajo s konkurenco podjetij, ki imajo v lasti nadomestne tehnologije ali podjetij, ki proizvajajo nadomestne izdelke.

(7) Ta uredba bi morala obravnavati samo sporazume, s katerimi dajalec licence dovoljuje pridobitelju licence izkoriščanje licenčne tehnologije, po možnosti po nadaljnjih raziskavah in razvoju s strani pridobitelja licence, za proizvodnjo blaga ali storitev. Ne bi smela obravnavati licenčnih sporazumov za oddajo opravljanja raziskav in razvoja podizvajalcem. Prav tako ne bi smela obravnavati licenčnih sporazumov za vzpostavitev tehnoloških združenj oziroma sporazumov za združevanje tehnologij zaradi licenciranja oblikovanih paketov pravic intelektualne lastnine tretjim osebam.

(8) Za uporabo člena 81(3) z uredbo ni potrebna opredelitev sporazumov o prenosu tehnologije, zajetih v členu 81(1). Pri posamični presoji sporazumov v skladu s členom 81(1) je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo in dinamiko upoštevnih tehnoloških in proizvodnih trgov.

(9) Korist od skupinske izjeme, ki jo določa ta uredba, bi se morala omejiti na sporazume, za katere je mogoče s precejšnjo gotovostjo domnevati, da izpolnjujejo pogoje iz člena 81(3). Za dosego koristi in ciljev prenosa tehnologije bi se korist od te uredbe morala nanašati tudi na določbe sporazumov o prenosu tehnologije, ki ne predstavljajo osnovnega namena takih sporazumov, vendar so neposredno povezani z uporabo licenčne tehnologije.

(10) Za sporazume o prenosu tehnologije med konkurenti je mogoče domnevati, da imajo, kadar skupni delež na upoštevnih trgih, ki jih predstavljajo podpisnice, ne presega 20 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev, na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.

(11) Za sporazume o prenosu tehnologije med nekonkurenti je mogoče domnevati, da imajo, kadar posamični delež na upoštevnih trgih, ki jih predstavljajo podpisnice, ne presega 30 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev, na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.

(12) Ni mogoče domnevati, da sporazumi o prenosu tehnologije nad temi pragovi tržnih deležev sodijo v okvir uporabe člena 81(1). Na primer, sporazum o izključni licenci med nekonkurenčnimi podjetji pogosto ne sodi v območje uporabe člena 81(1). Prav tako ni mogoče domnevati, da nad temi pragovi tržnih deležev sporazumi o prenosu tehnologije, ki sodijo v območje uporabe člena 81(1), ne bodo izpolnili pogojev za izjemo. Prav tako tudi ni mogoče domnevati, da imajo običajno za posledico objektivne prednosti takšnega značaja in velikosti, s katerim izravnajo neugoden položaj, ki je nastal zaradi konkurence.

(13) Ta uredba ne bi smela izvzeti sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo omejitve, ki niso nujne za izboljšanje proizvodnje ali distribucije. Zlasti je treba sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo nekatere strogo protikonkurenčne omejitve, kakor je določanje cen, ki se zaračunavajo tretjim osebam, izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme, ki jo določa ta uredba, ne glede na tržne deleže zadevnih podjetij. Pri takih nedopustnih omejitvah je treba celoten sporazum izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme.

(14) Zaradi zaščite spodbud za inovacije in ustrezno uporabo pravic intelektualne lastnine je treba nekatere omejitve izključiti iz skupinske izjeme. Zlasti je treba izključiti izključne obveznosti vračila podpore za ločene izboljšave. Kadar je taka omejitev vključena v licenčni sporazum, se iz ugodnosti skupinske izjeme izključi samo omenjena omejitev.

(15) Pragovi tržnih deležev, neizvzetje sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo strogo protikonkurenčne omejitve, in izključene omejitve, ki jih določa ta uredba, običajno zagotavljajo, da sporazumi, za katere velja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih proizvodov.

(16) V posameznih primerih, kadar imajo sporazumi, zajeti v tej uredbi, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 81(3), bi morala imeti Komisija možnost preklica ugodnosti skupinske izjeme. To lahko nastane zlasti pri zmanjšanju spodbud za inovacije ali kadar je dostop do trga oviran.

(17) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil o konkurenci, ki jih določata člena 81 in 82 Pogodbe [5], pristojne organe držav članic pooblašča za preklic ugodnosti skupinske izjeme glede sporazumov o prenosu tehnologije, katerih učinek je nezdružljiv s členom 81(3), kadar so taki učinki zaznavni na njihovih ustreznih območjih ali na delu teh območij in kadar ima tako območje značilnosti posebnega geografskega trga. Države članice morajo zagotoviti, da izvajanje tega pooblastila za preklic ne posega v enotno uporabo pravil o konkurenci na celotnem skupnem trgu Skupnosti ali v polno veljavnost ukrepov, sprejetih pri izvajanju teh pravil.

(18) Zaradi krepitve nadzora nad vzporednimi mrežami sporazumov o prenosu tehnologije, ki imajo podobne omejevalne učinke in ki pokrivajo več kakor 50 % danega trga, bi Komisija morala imeti možnost razglasiti, da se ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo posebne omejitve, nanašajoče na zadevne trge, in tako ponovno vzpostavi polno uporabo člena 81 za take sporazume.

(19) Ta uredba bi se morala nanašati samo na sporazume o prenosu tehnologije med dajalcem in pridobiteljem licence. Morala bi urejati take sporazume, četudi so pogoji dogovorjeni za več kakor eno stopnjo menjave, na primer z zahtevo, da pridobitelj licence vzpostavi poseben sistem distribucije in z določanjem obveznosti, ki jih pridobitelj licence mora zahtevati ali lahko zahteva od prodajnih posrednikov za izdelke, proizvedene na podlagi licence. Vendar pa bi morali biti taki pogoji in obveznosti skladni s pravili o konkurenci, ki se uporabljajo za sporazume o dobavi in distribuciji. Sporazumi o dobavi in distribuciji, sklenjeni med pridobiteljem licence in kupci, ne bi smeli biti izvzeti s to uredbo.

(20) Ta uredba ne posega v uporabo člena 82 Pogodbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) "sporazum" pomeni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajena ravnanja;

(b) "sporazum o prenosu tehnologije" pomeni sporazum o licenci patenta, sporazum o licenci strokovnega znanja in izkušenj, sporazum o avtorskih pravicah za programsko opremo ali mešani sporazum o licenci patenta, strokovnega znanja in izkušenj ali avtorskih pravic za programsko opremo, vključno s kakršnim koli takim sporazumom, ki vsebuje določbe o prodaji ali nakupu izdelkov ali se nanaša na licenciranje drugih pravic intelektualne lastnine ali odstop pravic intelektualne lastnine pod pogojem, da te določbe ne predstavljajo osnovnega cilja sporazuma in da se neposredno nanašajo na proizvodnjo pogodbenih izdelkov; podelitev patentov, strokovnega znanja in izkušenj, avtorskih pravic za programsko opremo ali kombinacijo le-teh, kadar je tveganju, povezanim z izkoriščanjem tehnologije, izpostavljen odstopnik pravice, zlasti če je znesek, ki ga je treba plačati za dodelitev, odvisen od prihodkov od prodaje, ki jih prejemnik odstopljene pravice pridobi za izdelke, proizvedene z odstopljeno tehnologijo, pri čemer se količina teh proizvedenih izdelkov ali število opravljenih postopkov z uporabo tehnologije prav tako šteje za sporazume prenosa tehnologije;

(c) "dvostranski sporazum" pomeni sporazum o prenosu tehnologije, kadar dve podjetji drugo drugemu z isto pogodbo ali s posebnimi pogodbami podeljujeta licenco patenta, licenco strokovnega znanja in izkušenj, licenco za avtorske pravice za programsko opremo ali mešano licenco patenta, strokovnega znanja in izkušenj ali avtorskih pravic za programsko opremo in kadar te licence zadevajo konkurenčne tehnologije ali se lahko uporabijo za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov;

(d) "enostranski sporazum" pomeni sporazum o prenosu tehnologije, kadar eno podjetje drugemu podeljuje licenco patenta, licenco strokovnega znanja in izkušenj, licenco za avtorske pravice za programsko opremo ali mešano licenco patenta, strokovnega znanja in izkušenj ali avtorskih pravic za programsko opremo, ali kadar dve podjetji drugo drugemu podeljujta tako licenco, vendar te licence ne zadevajo konkurenčnih tehnologij in jih ni mogoče uporabiti za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov;

(e) "izdelek" pomeni blago ali storitev, vključno z vmesnimi izdelki in storitvami ter končanimi izdelki in storitvami;

(f) "pogodbeni izdelki" pomenijo izdelke, proizvedene z licenčno tehnologijo;

(g) "pravice intelektualne lastnine" vključujejo pravice industrijske lastnine, strokovnega znanja in izkušenj, avtorske in sorodne pravice;

(h) "patenti" pomenijo patente, patentne prijave, uporabne modele, vloge za registracijo uporabnih modelov, oblik, topografij polprevodnih proizvodov, potrdil o dopolnilni zaščiti za medicinske izdelke ali druge izdelke, za katere je mogoče pridobiti potrdila o dopolnilni zaščiti, ter potrdila gojiteljev rastlin;

(i) "strokovno znanje in izkušnje" pomeni nepatentirane praktične informacije, ki izhajajo iz izkušenj in testiranja, ki so:

(i) tajni, tj. niso splošno znani ali lahko dostopni;

(ii) precejšnji, tj. pomembni in uporabni za proizvodnjo pogodbenih izdelkov; in

(iii) identificirani, tj. dovolj izčrpno opisani, tako da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merila tajnosti in pomembnosti;

(j) "konkurenčna podjetja" pomenijo podjetja, ki si konkurirajo na upoštevnem tehnološkem trgu in/ali na upoštevnem proizvodnem trgu, tj.:

(i) konkurenčna podjetja na upoštevnem tehnološkem trgu, ki so podjetja, ki licencirajo konkurenčne tehnologije, ne da bi pri tem kršila medsebojne pravice intelektualne lastnine (dejanski konkurenti na tehnološkem trgu); upoštevni tehnološki trg vključuje tehnologije, ki jih pridobitelji licenc štejejo za zamenljive ali nadomestljive z licenčno tehnologijo zaradi tehnoloških karakteristik, licenčnin in predvidene uporabe;

(ii) konkurenčna podjetja na upoštevnem proizvodnem trgu, to so tista podjetja, ki so v odsotnosti sporazuma o prenosu tehnologije dejavna tako na upoštevnem proizvodnem in geografskem(-ih) trgu(-ih), na katerem(-ih) prodajajo pogodbene izdelke, ne da bi pri tem kršila medsebojne pravice intelektualne lastnine (dejanski konkurenti na proizvodnem trgu), ali ki bi realno lahko prevzela potrebne dodatne naložbe ali druge potrebne stroške prehoda, da bi lahko pravočasno vstopila na te upoštevne proizvodne in geografske trge, ne da bi pri tem kršila medsebojne pravice intelektualne lastnine, kot odgovor na majhno in stalno povečanje relativnih cen (potencialni konkurenti na proizvodnem trgu); upoštevni proizvodni trg obsega izdelke, ki jih kupci štejejo za zamenljive ali nadomestljive s pogodbenimi izdelki zaradi karakteristik izdelkov, njihove cene in predvidene uporabe;

(k) "selektivni sistem distribucije" pomeni sistem distribucije, v katerem se dajalec licence zavezuje, da bo licenciral proizvodnjo pogodbenih izdelkov samo pridobiteljem licence, izbranim na podlagi določenih meril, in v katerem se ti pridobitelji licenc zavežejo, da pogodbenih izdelkov ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem;

(l) "izključno območje" pomeni območje, na katerem ima samo eno podjetje dovoljenje za proizvodnjo pogodbenih izdelkov na podlagi licenčne tehnologije, brez poseganja v možnost, da bi na območju drugega pridobitelja licence lahko proizvajalo pogodbene izdelke samo za določenega kupca, če je bila ta druga licenca izdana za vzpostavitev alternativnega vira dobav temu kupcu;

(m) "izključna skupina kupcev" pomeni skupino kupcev, za katero ima samo eno podjetje dovoljenje za prodajo pogodbenih izdelkov, proizvedenih na podlagi licenčne tehnologije;

(n) "ločeno izboljšanje" pomeni izboljšanje, ki ga je mogoče izkoriščati brez kršitve licenčne tehnologije.

2. Izrazi "podjetje", "dajalec licence" in "pridobitelj licence" vključujejo njihova ustrezna povezana podjetja.

"Povezana podjetja" pomenijo:

(a) podjetja, v katerih ima udeleženka sporazuma neposredno ali posredno:

(i) pooblastilo za uveljavljanje več kakor polovice glasovalnih pravic; ali

(ii) pooblastilo za imenovanje več kakor polovice članov nadzornega sveta, uprave ali organov, ki pravno zastopajo podjetje; ali

(iii) pravico vodenja poslovanja podjetja;

(b) podjetja, ki imajo nad udeleženko sporazuma neposredno ali posredno pravice ali pooblastila, naštete pod (a);

(c) podjetja, v katerih ima podjetje iz (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila, naštete pod (a);

(d) podjetja, v katerih ima udeleženka sporazuma, skupaj z enim ali več podjetji iz (a), (b) ali (c), ali v katerih imajo dve ali več zadnje navedenih podjetij skupaj pravice ali pooblastila, naštete pod (a);

(e) podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz (a) skupaj:

(i) udeleženke sporazuma ali njihova ustrezna povezana podjetja iz (a) do (d); ali

(ii) ena ali več udeleženk sporazuma ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz (a) do (d) ter ena ali več tretjih oseb.

Člen 2

Izjema

V skladu s členom 81(3) Pogodbe in na podlagi določb te uredbe izjavljamo, da se člen 81(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, sklenjene med dvema podjetjema, s katerimi se dovoljuje proizvodnja pogodbenih izdelkov.

Ta izjema se uporablja, kolikor takšni sporazumi vsebujejo omejitve konkurence, ki jih zajema člen 81(1). Izjema se uporablja vse do izteka zapadlosti ali razglasitve neveljavnosti pravice intelektualne lastnine za licenčno tehnologijo ali, pri strokovnem znanju in izkušnjah, vse dokler strokovno znanje in izkušnje ostanejo tajni, razen ko strokovno znanje in izkušnje postanejo javno znani zaradi dejavnosti pridobitelja licence; v tem primeru se izjema uporablja ves čas trajanja sporazuma.

Člen 3

Pragovi tržnih deležev

1. Kadar so podjetja, udeležena v sporazumu, konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da skupni tržni delež udeleženk ne presega 20 % prizadetega upoštevnega tehnološkega in proizvodnega trga.

2. Kadar podjetja, udeležena v sporazumu, niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da skupni tržni delež vsake od udeleženk ne presega 30 % prizadetega upoštevnega tehnološkega in proizvodnega trga.

3. V odstavkih 1 in 2 se tržni delež udeleženke na upoštevnem(-ih) tehnološkem(-ih) trgu(-ih) opredeli v smislu prisotnosti licenčne tehnologije na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih). Tržni delež dajalca licence na upoštevnem tehnološkem trgu je skupni tržni delež na upoštevnem proizvodnem trgu za pogodbene izdelke, ki jih proizvajajo dajalec licence in pridobitelji licence.

Člen 4

Nedopustne omejitve

1. Kadar so podjetja, udeležena v sporazumu, konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo udeleženci nadzor, za cilj:

(a) omejevanje možnosti udeleženke, da določa svoje cene pri prodaji izdelkov tretjim osebam;

(b) omejevanje proizvodnje, razen omejevanja proizvodnje pogodbenih izdelkov, ki se izvaja nad pridobiteljem licence v enostranskem sporazumu ali samo nad enim od pridobiteljev licence v dvostranskem sporazumu;

(c) razdelitev trgov ali kupcev, razen:

(i) obveznosti pridobitelja(-ev) licence za proizvodnjo na podlagi licenčne tehnologije samo znotraj enega ali več tehničnih področij uporabe ali enega ali več proizvodnih trgov;

(ii) obveznosti dajalca in/ali pridobitelja licence na podlagi enostranskega sporazuma, da z licenčno tehnologijo ne bosta proizvajala znotraj enega ali več področij uporabe ali enega ali več proizvodnih trgov ali enega ali več izključnih območij, rezerviranih za drugo udeleženko sporazuma;

(iii) obveznosti dajalca licence, da tehnologije ne bo licenciral drugemu pridobitelju licence na določenem območju;

(iv) na podlagi enostranskega sporazuma, omejevanja aktivne in/ali pasivne prodaje s strani dajalca in/ali pridobitelja licence na izključnem območju ali izključni skupni odjemalcev, rezervirani za drugo udeleženko sporazuma;

(v) na podlagi enostranskega sporazuma, omejevanja aktivne prodaje na izključnem območju ali izključni skupni odjemalcev, ki jo je dajalec licence dodelil drugemu pridobitelju licence, pod pogojem, da slednji ni konkurenčno podjetje dajalca licence v času sklepanja njegove lastne licence;

(vi) obveznosti pridobitelja licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za lastno uporabo pod pogojem, da za pridobitelja licence ni omejitve aktivne in pasivne prodaje izdelkov kot rezervnih delov za njegove lastne izdelke;

(vii) na podlagi enostranskega sporazuma, obveznosti pridobitelja licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega odjemalca, kadar je bila licenca podeljena zaradi oblikovanja alternativnega vira dobav za tega odjemalca;

(d) omejevanje sposobnosti pridobitelja licence za izkoriščanje njegove lastne tehnologije ali omejevanje sposobnosti katere koli od udeleženk sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če ta omejitev ni nujno potrebna za preprečitev razkritja licenčnega strokovnega znanja in izkušenj tretjim osebam.

2. Kadar podjetja, udeležena v sporazumu, niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo udeleženci nadzor, za cilj:

(a) omejevanje sposobnosti stranke za določanje cen pri prodaji izdelkov tretjim osebam, ne da bi to posegalo v možnost določanja najvišje prodajne cene ali priporočanja prodajne cene, pod pogojem, da to nima za posledico fiksne ali najnižje prodajne cene zaradi pritiskov ali spodbud katere koli od udeleženk sporazuma;

(b) omejevanje območja, na katerem pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, ali kupcev, ki jim pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, razen:

(i) omejevanja pasivne prodaje na izključnem območju ali izključni skupini odjemalcev, rezervirani za dajalca licence;

(ii) omejevanja pasivne prodaje na izključnem območju ali izključni skupini odjemalcev, ki jo dajalec licence dodeli drugemu pridobitelju licence v prvih dveh letih, v katerih ta drugi pridobitelj licence prodaja pogodbene izdelke na tem ozemlju ali tej skupini odjemalcev;

(iii) obveznosti, da proizvaja pogodbene izdelke samo za lastno uporabo pod pogojem, da za pridobitelja licence ni omejitve za aktivno in pasivno prodajo izdelkov kot rezervnih delov za njegove lastne izdelke;

(iv) obveznosti, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega odjemalca, kadar je bila licenca podeljena zaradi oblikovanja alternativnega vira dobav za tega odjemalca;

(v) omejevanja prodaje končnim uporabnikom s strani pridobitelja licence, ki se ukvarja z veleprodajo;

(vi) omejevanja prodaje nepooblaščenim distributerjem s strani članov sistema selektivne distribucije;

(c) omejevanje aktivne ali pasivne prodaje končnim uporabnikom s strani pridobitelja licence, ki je član sistema selektivne distribucije in ki se ukvarja z maloprodajo, ne da bi to posegalo v možnost prepovedi članu sistema, da posluje iz nepooblaščene poslovne enote.

3. Kadar podjetja, udeležena v sporazumu, niso konkurenčna podjetja v času sklenitve pogodbe, temveč postanejo konkurenčna pozneje, se za ves čas trajanja sporazuma uporablja odstavek 2 in ne 1, razen če se pozneje vsebina sporazuma bistveno ne spremeni.

Člen 5

Izključene omejitve

1. Izjema iz člena 2 ne velja za nobeno od naslednjih obveznosti, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije:

(a) kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pridobitelja licence za dodelitev izključne licence dajalcu licence ali tretji osebi, ki jo določi dajalec licence glede na lastne ločene izboljšave ali lastne nove načine uporabe licenčne tehnologije;

(b) kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pridobitelja licence za odstop izključnih pravic delno ali v celoti dajalcu licence ali tretji osebi, ki jo določi dajalec licence glede na lastne ločene izboljšave ali lastne nove načine uporabe licenčne tehnologije;

(c) kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pridobitelja licence, da ne izpodbija veljavnosti pravic intelektualne lastnine, s katerimi dajalec licence razpolaga na skupnem trgu, ne da bi to posegalo v možnost zagotavljanja prenehanja veljavnosti sporazuma o prenosu tehnologije, če pridobitelj licence izpodbija veljavnost ene ali več licenčnih pravic intelektualne lastnine.

2. Kadar podjetja, udeležena v sporazumu, niso konkurenčna podjetja, izjema iz člena 2 ne velja za nobene neposredne ali posredne obveznosti, ki omejujejo sposobnost pridobitelja licence za izkoriščanje njegove lastne tehnologije ali sposobnost katerega koli udeleženca sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če zadnja omejitev ni nujna za preprečitev razkritja licenčnega strokovnega znanja in izkušenj tretjim osebam.

Člen 6

Odvzem ugodnosti izjeme

1. Komisija lahko odvzame ugodnosti iz te uredbe v skladu s členom 29(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, kadar v kakršnem koli določenem primeru ugotovi, da ima sporazum o prenosu tehnologije, za katerega velja izjema iz člena 2, vseeno učinke, ki so nezdružljivi s členom 81(3) Pogodbe, zlasti kadar:

(a) je za tehnologije tretjih oseb dostop do trga omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež ali s podobnimi omejevalnimi sporazumi, ki pridobiteljem licenc prepovedujejo uporabo tehnologij tretjih oseb;

(b) je dostop do trga potencialnim pridobiteljem licenc omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež ali s podobnimi omejevalnimi sporazumi, ki dajalcem licenc prepovedujejo dajanje licenc drugim pridobiteljem licenc;

(c) udeleženci sporazuma ne izkoriščajo licenčne tehnologije brez objektivno veljavnega razloga.

2. Kadar ima, v katerem koli določenem primeru, sporazum o prenosu tehnologije, za katerega se uporablja izjema, določena v členu 2, učinke, ki so nezdružljivi s členom 81(3) Pogodbe na območju države članice ali na njenem delu, ki ima vse lastnosti posebnega geografskega trga, lahko organ te države članice, ki je pristojen za konkurenco, odvzame ugodnosti te uredbe v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 za to območje, v enakih okoliščinah, kakor so določene v odstavku 1 tega člena.

Člen 7

Neuporaba te uredbe

1. V skladu s členom 1a Uredbe št. 19/65/EGS lahko Komisija z uredbo razglasi, da se, kadar vzporedne mreže podobnih sporazumov o prenosu tehnologije pokrivajo več kakor 50 % upoštevnega trga, ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo posebne omejitve za ta trg.

2. Uredba v skladu z odstavkom 1 se ne začne uporabljati pred pretekom šestih mesecev od njenega sprejetja.

Člen 8

Uporaba pragov tržnih deležev

1. Za uporabo pragov tržnih deležev iz člena 3 veljajo pravila iz tega odstavka.

Tržni delež se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti prodaje na trgu. Če podatki o vrednosti prodaje na trgu niso na voljo, se za določanje tržnega deleža zadevnega podjetja lahko uporabijo ocene na podlagi zanesljivih tržnih informacij, vključno z obsegom prodaje na trgu.

Tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za preteklo koledarsko leto.

Tržni deleži podjetij iz točke (e) drugega pododstavka člena 1(2) se enakomerno porazdelijo na vsako podjetje, ki ima pravice ali pooblastila iz točke (a) drugega pododstavka člena 1(2).

2. Če tržni delež iz člena 3(1) ali (2) na začetku ni večji od 20 % ali 30 %, pozneje pa se poveča na omenjeni vrednosti, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja v obdobju dveh zaporednih koledarskih let, ki sledi letu, v katerem je bil 20 % ali 30 % prag prvič presežen.

Člen 9

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 240/96 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se razume kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 10

Prehodno obdobje

Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja v obdobju od 1. maja 2004 do 31. marca 2006 za sporazume, ki so 30. aprila 2004 že v veljavi in ki ne izpolnjujejo pogojev za izjemo, ki so določeni s to uredbo, temveč so 30. aprila 2004 izpolnjevali pogoje za izjemo, ki so določeni z Uredbo (ES) št. 240/96.

Člen 11

Obdobje veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. maja 2004.

Njena veljavnost preneha 30. aprila 2014.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. aprila 2004

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 36, 6.3.1965, str. 533/65. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

[2] UL C 235, 1.10.2003, str. 10.

[3] UL L 31, 9.2.1996, str. 2. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[4] COM(2001) 786 končno.

[5] UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 411/2004. (UL L 68, 6.3.2004, str. 1).

--------------------------------------------------