32002R0976

Uredba Sveta (ES) št. 976/2002

z dne 4. junija 2002

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Indonezije ter o zaključku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Indije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Predhodni postopek v zvezi z uvozom obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije

(1) Januarja 1997 je Svet z Uredbo (ES) št. 119/97 [2] uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije.

(2) Po začetku pregleda v skladu s členom 12 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba") je Svet septembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2100/2000 [3] spremenil dokončne protidampinške dajatve pri uvozu obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(3) Januarja 2002 je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe začela pregled protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske [4]. V zvezi z ukrepi, ki veljajo za Malezijo, ni bila prejeta nobena zahteva za pregled, zato so posledično prenehali veljati januarja 2002.

2. Sedanji postopek

(4) 18. maja 2001 je Komisija z obvestilom (v nadaljnjem besedilu "obvestilo o začetku") v Uradnem listu Evropskih skupnosti [5] objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Indije in Indonezije v Skupnost.

(5) Postopek se je začel zaradi pritožbe, ki sta jo 3. aprila 2001 vložila naslednja proizvajalca iz Skupnosti: Koloman Handler AG (v nadaljnjem besedilu "Koloman") iz Avstrije in Krause Ringbuchtechnik GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu "Krause") iz Nemčije, ki predstavljata velik del proizvodnje obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti (približno 90 %). Pritožba je vsebovala dokaz o dampingu v zvezi z navedenim izdelkom in o znatni škodi, ki je bila posledica tega, kar je zadostovalo, da je bil začetek postopka upravičen.

(6) Začetek vzporednega protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom istega izdelka s poreklom iz istih držav je bil objavljen z obvestilom v Uradnem listu Evropskih skupnost [6] istega dne.

(7) Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike, izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic, pritožnike in vse znane druge proizvajalce v Skupnosti ter uporabnike. Zainteresirane stranke so dobile priložnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(8) V vsaki od zadevnih držav je pisno izrazil svoja stališča en proizvajalec izvoznik. Vsem strankam, ki so zahtevale zaslišanje v zgoraj navedenem roku in navedle, da obstajajo zanj določeni razlogi, je bilo le-to odobreno.

(9) Komisija je poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, ter vsem drugim družbam, ki so se oglasile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Prejeti so bili odgovori od enega od dveh pritožnikov proizvajalcev v Skupnosti, enega proizvajalca izvoznika v Indiji, od izvoznika izven Skupnosti, povezanega z njim, in od enega uporabnika ter dveh nepovezanih uvoznikov v Skupnosti. Komisija je poiskala in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za ugotavljanje dampinga, škode, vzročne zveze in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a) proizvajalci v Skupnosti:

- Koloman Handler AG, Avstrija

(b) proizvajalci izvozniki v Indiji:

- ToCheungLee Stationery Mfg Co. Pvt. Ltd, Tiruvallore

(c) povezani izvozniki izven Skupnosti v Hongkongu:

- ToCheungLee (BVI) Limited/World Wide Stationery Mfg Co. Ltd (nadrejena holdinška družba)

(d) nepovezani uvozniki:

- Bensons International Systems Ltd, Združeno kraljestvo

- Bensons International Systems BV, Nizozemska

(e) uporabnik:

- Esselte, Združeno kraljestvo.

(10) Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2000 do 31. marca 2001 (v nadaljnjem besedilu "obdobje preiskave"). Za analiziranje trendov, ki so pomembni za oceno škode, je Komisija preučila podatke v zvezi z obdobjem od 1. januarja 1998 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu "obravnavano obdobje").

3. Začasni ukrepi

(11) Zaradi potrebe po nadaljnji preučitvi nekaterih vidikov škode, vzročne zveze in interesa Skupnosti, predvsem ob upoštevanju trenutnega preoblikovanja pritožnikov, niso bili uvedeni začasni protidampinški ukrepi za obročkaste mehanizme za mape s poreklom iz Indije in Indonezije.

4. Nadaljnji postopek

(12) Vse stranke so bile obveščene o odločitvi, da se ne uvedejo začasni ukrepi. Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem podatkov, za katere je menila, da so potrebni za dokončne ugotovitve. Predvsem so bili opravljeni nadaljnji pregledi na kraju samem v prostorih uporabnika obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti in dveh nepovezanih uvoznikov v Skupnosti.

(13) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predstavitev stališč. Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer je bilo to primerno.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(14) Zadevni izdelki so določeni obročkasti mehanizmi za mape (v nadaljnjem besedilu "zadevni izdelek"). Trenutno se uvrščajo v oznako KNex83051000. Dvižni mehanizmi za mape, ki spadajo v isto oznako KN, niso vključeni v področje te preiskave.

(15) Obročkasti mehanizmi za mape so sestavljeni iz dveh pravokotnih jeklenih ploščic ali žic, na katere so pritrjeni vsaj štirje polobročki, narejeni iz jeklene žice, skupaj pa jih drži jeklena krovna ploščica. Odprejo se tako, da polobročke potegnemo narazen, ali pa z majhnim jeklenim sprožilnim mehanizmom, pritrjenim na obročkasti mehanizem za mape. Obročki so lahko različnih oblik, najbolj pogosti pa so okrogli, pravokotni ali v obliki črke D.

(16) Obročkasti mehanizmi za mape se uporabljajo za vlaganje različnih vrst dokumentov ali papirjev. Med drugim jih uporabljajo proizvajalci map z obročkastim mehanizmom, priročnikov za programsko opremo in tehničnih priročnikov, albumov za fotografije in znamke, katalogov ter brošur.

(17) V obdobju preiskave je bilo v Skupnosti prodanih več sto različnih modelov obročkastih mehanizmov za mape. Modeli so se razlikovali po velikosti, obliki, številu obročkov, velikosti osnovne plošče in sistemu za odpiranje obročkov (s potegom narazen ali s sprožilom za odpiranje). Ker ne obstaja jasna ločnica med vrsto obročkastih mehanizmov za mape in ker imajo vsi enake fizične in tehnične značilnosti ter lahko modeli obročkastih mehanizmov določenih vrst drug drugega nadomestijo, je Komisija določila, da za namen sedanjega postopka vsi obročkasti mehanizmi za mape predstavljajo en sam izdelek.

2. Podobni izdelek

(18) Komisija je ugotovila, da so imeli obročkasti mehanizmi za mape, proizvedeni in prodani na domačem trgu v Indiji, in tisti, ki so bili iz Indije izvoženi v Skupnost, enake osnovne fizične in tehnične lastnosti in so bili namenjeni enaki uporabi.

(19) Komisija je ugotovila tudi, da ni bilo razlike v osnovnih fizičnih in tehničnih značilnostih med obročkastimi mehanizmi za mape, uvoženimi v Skupnost, s poreklom iz Indije in obročkastimi mehanizmi za mape, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti in so bili prodani na trgu Skupnosti.

(20) Glede na to, da ni sodeloval noben indonezijski proizvajalec, se je Komisija oprla na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V tem pogledu in zaradi odsotnosti drugih razpoložljivih podatkov za to državo je Komisija menila, da je primerno uporabiti podatke, predložene v pritožbi, v skladu s katerimi so obročkasti mehanizmi za mape, proizvedeni in prodani v Indoneziji ali izvoženi v Skupnost, in obročkasti mehanizmi za mape, ki so jih proizvedli pritožniki proizvajalci v Skupnosti in so bili prodani na trgu Skupnosti, podobni.

(21) Zato je bilo ugotovljeno, da so obročkasti mehanizmi za mape, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti in jih prodala na trgu Skupnosti, obročkasti mehanizmi za mape s poreklom iz Indije in Indonezije, izvoženi v Skupnost, in obročkasti mehanizmi za mape, proizvedeni in prodani na domačem trgu v Indiji in Indoneziji, podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(22) Med obdobjem preiskave je za zadevni izdelek veljala konvencionalna carina v višini 2,7 % v letu 2000 in 2,7 % v letu 2001. V okviru splošnega sistema preferencialov je bil zadevni izdelek, uvožen iz Indije in Indonezije, upravičen do znižanja konvencionalne carine, plačljive v letih 2000 in 2001, v višini 100 %. Zato je bila uporabljena dajatev 0 % v letu 2000 in 0 % v letu 2001.

C. DAMPING

1. Indija

(23) Ena družba je odgovorila na vprašalnik za proizvajalce izvoznike. Na vprašalnik je odgovorila tudi družba izven Skupnosti, povezana s tem proizvajalcem izvoznikom. Na podlagi podatkov o uvozu, ki jih je sporočil Statistični urad Evropskih skupnosti, je ves indijski izvoz v Skupnost opravil ta proizvajalec izvoznik.

(a) Normalna vrednost

(24) Za namen določitve normalne vrednosti se je najprej ugotavljalo, ali je bila skupna domača prodaja obročkastih mehanizmov za mape edinega sodelujočega indijskega proizvajalca izvoznika reprezentativna v primerjavi z njegovim skupnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da domača prodaja ni bila reprezentativna, ker je bil obseg celotne domače prodaje proizvajalca izvoznika manjši od 5 % obsega njegovega skupnega izvoza v Skupnost.

(25) Ker ni bilo reprezentativne domače prodaje ali prodaje katerega koli drugega proizvajalca izvoznika na domačem trgu ali druge prodaje proizvajalca izvoznika v isti splošni kategoriji izdelkov, je bilo treba normalno vrednost določiti računsko v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov s prištetim primernim zneskom za prodajne, splošne in upravne stroške in za dobiček.

(26) Proizvodnim stroškom izvoženih modelov so bili prišteti lastni prodajni, splošni in upravni stroški družbe ter dobiček od domače prodaje zadevnega izdelka. V skladu s členom 2(5) osnovne uredbe so bili prodajni, splošni in upravni stroški, ki jih je prijavil proizvajalec izvoznik, prilagojeni, da bi odražali njegove revidirane računovodske izkaze.

(27) Po obvestilu o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se uvedli dokončni ukrepi, je sodelujoči indijski proizvajalec izvoznik trdil, da se v odsotnosti reprezentativne domače prodaje njegovi lastni prodajni, splošni in upravni stroški in profitna marža pri domači prodaji ne morejo uporabiti za računsko določanje normalne vrednosti in da profitna marža ni bila primerna v primerjavi s profitno maržo, ki je bila uporabljena za izračun stopnje odprave škode v predhodnih preiskavah in dejansko dosežena pri prodaji na tuje trge.

(28) Utemeljitev indijskega proizvajalca izvoznika v zvezi s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški ni bila podprta z nikakršnim dokazom, da bi bili lastni prodajni, splošni in upravni stroški družbe bistveno drugačni, če bi domača prodaja predstavljala več kot 5 % izvoza. Zadevna trditev je bila zato zavrnjena.

(29) Stanje v zvezi z dobičkom je bilo pregledano ob upoštevanju novih podatkov pridobljenih o indijskem domačem trgu. Na podlagi teh novih podatkov je bilo ugotovljeno, da primerna profitna marža, ki ne bi presegla profitne marže, ki jo običajno dosežejo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji iste splošne kategorije izdelkov na domačem trgu države porekla, torej Indije, ne bi bila višja od 5 %. Na tej podlagi je bil ustrezno popravljen izračun.

(b) Izvozna cena

(30) Celoten izvoz v Skupnost se je izvedel preko nepovezanih uvoznikov v Skupnosti, izvozna cena pa je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe ob upoštevanju dejansko plačanih ali plačljivih cen.

(c) Primerjava

(31) Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe zaradi primernega upoštevanja razlik, ki so vplivale na primerljivost cen, opravljene prilagoditve.

(32) Prodaja v Skupnost je potekala prek povezane družbe v Hongkongu. Izvozna cena te družbe v Hongkongu je bila prilagojena tako, da se je od izvozne cena odštela provizija, zato da bi upoštevali vlogo trgovca, ki jo je ta družba opravljala.

(33) Bile so opravljene tudi prilagoditve zaradi razlik v stroških prevoza, zavarovanja, embaliranja in posojila, kjer je bilo to primerno in utemeljeno.

(d) Dampinška marža

(34) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bilo tehtano povprečje normalne vrednosti vsakega modela zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnosti, primerjano s tehtanim povprečjem izvozne cene na stopnji franko tovarna za isti model in na enaki stopnji trgovanja.

(35) Primerjava je pokazala, da pri izvozu obročkastih mehanizmov za mape, ki jih je izdelal sodelujoči proizvajalec izvoznik, v obdobju preiskave ni bilo dampinga. Dokončna dampinška marža, izražena kot odstotek uvozne cene na podlagi klavzule CIF na meji Skupnosti brez plačanih dajatev, je naslednja:

- ToCheungLee Stationery Mfg Co. Pvt. Ltd: 0,0 %.

(36) Ker je ves indijski izvoz zadevnega izdelka v Skupnosti opravil sodelujoči proizvajalec izvoznik, je bilo sklenjeno, da se preostala dampinška marža določi v višini dampinške marže, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika, torej 0,0 %.

2. Indonezija

(37) Edini znani proizvajalec izvoznik v Indoneziji in uvoznik, povezan z njim, nista odgovorila na vprašalnik. Ta družba je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe ustrezno obveščena, da bodo ugotovitve v zvezi z njo temeljile na razpoložljivih dejstvih, če ne bo sodelovala. Družba kljub temu ni sodelovala pri preiskavi. V skladu s členom 16(1) osnovne uredbe ni bil v prostorih navedenega proizvajalca izvoznika opravljen noben preveritveni obisk.

(a) Normalna vrednost in izvozna cena

(38) Na podlagi razpoložljivih dejstev in v pomanjkanju kakršnih koli drugih zanesljivih razpoložljivih podatkov za državo, je bilo ugotovljeno, da je za osnovo izračuna ustrezno vzeti podatke, predložene v pritožbi. V skladu s členom 18(5) osnovne uredbe so bili ti podatki preverjeni, kjer je bilo to izvedljivo, ob upoštevanju podatkov iz drugih nepovezanih virov.

(39) Za pet različnih tipov obročkastih mehanizmov za mape v Indoneziji je bila normalna vrednost določena računsko na podlagi proizvodnih stroškov s prištetim primernim zneskom za prodajne, splošne in upravne stroške in za dobiček.

(40) Izvozna cena je bila določena na podlagi cene, ki jo je plačal prvi neodvisni kupec v Skupnosti za vsakega od petih tipov. Prilagoditve prodajnih, splošnih in upravnih stroškov in primernega dobička so bile opravljene na podlagi podatkov iz pritožbe.

(41) Edini znani proizvajalec izvoznik v Indoneziji je trdil, da normalna vrednost, določena na podlagi pritožbe, ni reprezentativna glede na njihovo resnično normalno vrednost, in da je poleg tega Komisija v skladu s členom 18(5) dolžna preveriti podatke v pritožbi z nepovezanimi viri, ki vključujejo objavljene cenike, uradne statistične podatke ali druge neodvisne uradne podatke.

(42) Kot je navedeno zgoraj, ta proizvajalec izvoznik ni zagotovil nobenih podatkov za določitev normalne vrednosti. V največji možni meri se je poskušalo najti druge vire podatkov in navzkrižno preveriti podatke iz pritožbe z iskanjem po internetu, preverjanjem podatkov nepovezanega uvoznika in analizo podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti. Kar se tega tiče, je pritožba vključevala pet določenih modelov s širokim razponom cen za normalno vrednost in primerjala te cene z enakovrednimi izvoznimi cenami za iste modele. Primerjava vsake posamezne normalne vrednosti ali navadnega povprečja normalnih vrednosti iz pritožbe s tehtanim povprečjem izvozne cene iz Statističnega urada Evropskih skupnosti ne bi omogočila pomembne podlage za ugotovitev. Zato niso bili pridobljeni nobeni drugi podatki v zvezi z normalno vrednostjo ali izvozno ceno, ki bi veljali za bolj zanesljive od podatkov iz pritožbe.

(b) Primerjava

(43) Da bi se omogočila poštena primerjava, so bile opravljene prilagoditve stroškov prevoza in distribucije, kjer je bilo to primerno. Prilagoditve so bile prav tako narejene na podlagi podatkov iz pritožbe, ki so bili preverjeni.

(c) Dampinška marža

(44) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe so bile normalne vrednosti vsakega od tipov zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjane z izvoznimi cenami vsakega primerljivega tipa na stopnji franko tovarna.

(45) Primerjava je pokazala obstoj dampinga v zvezi z Indonezijo. Dampinška marža, izražena kot odstotek uvozne cene na podlagi klavzule CIF na meji Skupnosti brez plačanih dajatev, je naslednja za vse indonezijske proizvajalce izvoznike:

(46) Vsi izvozniki: 144,0 %.

D. ŠKODA

1. Predhodna opomba

(47) Ker je v preiskavi sodeloval samo en indijski proizvajalec izvoznik in ker industrija Skupnosti vključuje samo eno družbo, so bili posebni podatki v zvezi s tema družbama predstavljeni v obliki indeksov ali približnih vrednosti, da bi se ohranila zaupnost predloženih podatkov v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

2. Proizvodnja v Skupnosti

(48) Bilo je ugotovljeno, da je poleg proizvodnje dveh pritožnikov proizvajalcev v Skupnosti, ta potekala tudi v Italiji in Španiji. Čeprav vpletena italijanska družba Komisiji ni predložila popolnih podatkov, so prejete informacije potrdile, da je v obdobju preiskave predstavljala približno 10 % delež skupne proizvodnje v Skupnosti. V zvezi s špansko družbo, ki Komisiji ni predložila popolnih podatkov, je bilo ugotovljeno, da je v letu 2001 proizvedla zanemarljivo količino zadevnega izdelka, medtem ko je večji del svoje prodaje uvozila iz ene od zadevnih držav. Zato je bilo ugotovljeno, da jo je treba obravnavati kot uvoznika in ne kot proizvajalca.

(49) Ugotovljeno je bilo tudi, da je družba s sedežem v Združenem kraljestvu nekdaj sodelovala v proizvodnji določenih tipov obročkastih mehanizmov za mape. Navedena družba je pisno potrdila, da je pred nekaj leti opustila proizvodnjo zadevnega izdelka. V Skupnosti ni drugih znanih proizvajalcev.

(50) Na podlagi zgoraj navedenega predstavlja proizvodnja pritožnikov in drugega proizvajalca v Skupnosti s sedežem v Italiji skupno proizvodnjo v Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

3. Opredelitev industrije Skupnosti

(a) Industrija Skupnosti

(51) Eden od dveh pritožnikov proizvajalcev ni odgovoril na vprašalnik (Krause), zato velja, da ni sodeloval. Ta proizvajalec se zato ne upošteva kot del industrije Skupnosti, čeprav je podprl pritožbo. V zvezi z drugim proizvajalcem (Koloman) je bilo ugotovljeno, da ta družba v obdobju preiskave ni izdelovala le podobnih izdelekov v Skupnosti, temveč je poleg tega izdelovala tudi dele tega izdelka na Madžarskem. Poleg svoje proizvodnje v Skupnosti je Koloman tudi trgoval z madžarskimi izdelki v Skupnosti in uporabljal dele, izdelane na Madžarskem, pri svoji proizvodnji v Skupnosti. Poleg tega je bil na začetku leta 2000 s prenosom nekaterih strojev iz Avstrije na Madžarsko premeščen del proizvodnje sodelujočega proizvajalca v Skupnosti. Vendar pa je kljub temu jedro dejavnosti te družbe ostalo v Skupnosti (sedež, skladiščenje, prodajni oddelek, proizvodnja znatne količine palete izdelkov in bistveni del tehničnega in tržnega znanja ter izkušenj). Uvoženi izdelki so dopolnili paleto izdelkov podobnega izdelka in torej niso vplivali na Kolomanov status proizvajalca v Skupnosti. Preiskava je v zvezi s proizvodnjo delov na Madžarskem in njihovo naknadno vgradnjo v končni izdelek pokazala, da ti vgrajeni deli pomenijo le majhen del proizvodnih stroškov končnega izdelka in torej dodane vrednosti. Zato ta uvoz ne vpliva na proizvajalčev status proizvajalca v Skupnosti.

(52) Preiskava je potrdila, da je edini sodelujoči proizvajalec v Skupnosti predstavljal več kot 25 % proizvodnje obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti, s čimer je izpolnil zahteve člena 5(4) osnovne uredbe. Zato se šteje, da ta proizvajalec predstavlja industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in je v nadaljnjem besedilu "industrija Skupnosti".

(b) Dogodki po obdobju preiskave

(53) Novembra 2001, tj. po koncu obdobja preiskave, je šel sodelujoči proizvajalec v Skupnosti Koloman v postopek prisilne poravnave; po likvidacijskem postopku ga je prevzela avstrijska družba, katere matična družba s sedežem v Združenem kraljestvu je prevzela tudi Kolomanovo madžarsko odvisno družbo.

(54) Prevzemniki so Komisiji potrdili, da podpirajo pritožbo.

(c) Poraba v Skupnosti

(55) Navidezna poraba v Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, prodaje drugih proizvajalcev v Skupnosti na trgu Skupnosti, kakor so o njej poročali v pritožbi, ustrezno prilagojeni za obdobje preiskave, na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil sodelujoči proizvajalec izvoznik, in na podlagi podatkov o uvozu Statističnega urada Evropskih skupnosti. Upoštevalo se je dejstvo, da oznaka KN 83051000 zajema tudi izdelke, ki niso predmet tega postopka. Vendar pa so bili zaradi nesodelovanja indonezijskih izvoznikov za Indonezijo uporabljeni najboljši razpoložljivi podatki, in sicer podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti. V zvezi s tem je na podlagi pritožbe kot najboljšega razpoložljivega dokaza obveljalo, da so vsi uvoženi izdelki z oznako KN, navedeno zgoraj, zadevni izdelek. Nesodelujoči indonezijski izvoznik je trdil, da je bil njegov izvoz v Skupnost približno 15 % nižji od uporabljene količine uvoza. Vendar te trditve ni bilo mogoče preveriti, razlika pa je bila tolikšna, da bi se jo dalo razložiti s količnikom, ki se uporablja za pretvarjanje statističnih podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti, ki so v tonah, v enote. Na podlagi tega se je poraba v Skupnosti med letom 1998 in obdobjem preiskave povečala za 5 %. Povedano natančneje, med letoma 1998 in 1999 je bila sorazmerno ustaljena, potem pa se je enakomerno povečevala do konca obdobja preiskave, ko je znašala približno 348 milijonov enot.

4. Uvoz iz zadevne države

(56) Ustrezno je navesti, da je postopek proti Indiji končan. Zato se preuči samo uvoz iz Indonezije kot uvoz iz preostale zadevne države.

(a) Količina dampinškega uvoza

(57) Čeprav se je količina uvoza s poreklom iz Indonezije med letoma 1998 in 2000 zmanjšala in potem spet rahlo povečala med letom 2000 in obdobjem preiskave, je treba navesti, da je bil uvoz iz zadevne države, ki se je začel šele leta 1997, v letu 1998 že znaten in je znašal 32 milijonov kosov v obdobju preiskave.

(b) Tržni delež dampinškega uvoza

(58) Ugotovljeno je bilo, da je bil tržni delež indonezijskega uvoza med 8 % in 13 % in se je od leta 1998 zmanjšal za približno 2 odstotni točki.

(c) Cene dampinškega uvoza

(i) Razvoj cene

(59) Tehtano povprečje uvoznih cen uvoza s poreklom iz Indonezije se je znižalo za 5 % med letom 1998 in obdobjem preiskave, in sicer s 105 ECU na tisoč enot na 99 EUR na tisoč enot. Znižanje je bilo izrazito zlasti med letoma 1998 in 1999, ko so cene padle za 3 %, in med letom 2000 in obdobjem preiskave, ko so padle za 2 %.

(ii) Nelojalno nižanje cen

(60) Zaradi nesodelovanja indonezijskih izvoznikov je bila primerjava cen narejena na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti, ustrezno prilagojenih, kar se tiče carin in stroškov po uvozu, in primerjanih na enaki stopnji trgovanja s ceno franko tovarna proizvajalca v Skupnosti.

(61) Na tej osnovi je bilo pregledano in po potrebi spremenjeno nelojalno nižanje cen na podlagi podatkov, pridobljenih med dodatnimi preveritvenimi obiski. Bilo je ugotovljeno, da uvoz iz Indonezije nelojalno niža cene industrije Skupnosti med 30 % in 40 %. Treba je tudi navesti, da je prišlo do zajezitve cen, ker industrija Skupnosti ni bila donosna.

5. Položaj industrije Skupnosti

(a) Proizvodnja

(62) Proizvodnja industrije Skupnosti je v obdobju sledila trendu zmanjševanja in je med letom 1998 in obdobjem preiskave upadla za 25 %. Med letoma 1998 in 1999 je prišlo do bistvenega padca (– 15 %). Naslednji znaten padec se je zgodil tudi med letoma 1999 in 2000, potem pa je bil obseg proizvodnje ustaljen do konca obdobja preiskave.

(b) Zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

(63) Proizvodna zmogljivost je sledila enakemu trendu kot proizvodnja in je upadla za 26 % med letom 1998 in obdobjem preiskave.

(64) Na tej osnovi je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju ustaljena.

(c) Zaloge

(65) Med letom 1998 in obdobjem preiskave so se zaloge industrije Skupnosti ob koncu leta povečale za 12 %.

(d) Prodaja v Skupnosti

(66) Kljub povečanju porabe v Skupnosti je obseg prodaje industrije Skupnosti znatno upadel med letom 1998 in obdobjem preiskave, in sicer za 25 %. Padec se je zgodil med letoma 1998 in 1999 (– 10 %), še večji pa med letoma 1999 in 2000 (– 15 %).

(e) Tržni delež

(67) Tržni delež industrije Skupnosti se je zmanjšal za več kot 4 odstotne točke med letom 1998 in obdobjem preiskave in tako sledil enakemu trendu kot obseg prodaje.

(f) Cene

(68) Povprečne neto prodajne cene industrije Skupnosti so se znižale za 4 % med letom 1998 in obdobjem preiskave. Ta padec je bil največji med letoma 1998 in 1999 (6 %), in sicer ko so se uvozne cene zadevne države bistveno znižale, kakor je razloženo v uvodni izjavi 59.

(g) Donosnost

(69) Tehtana povprečna donosnost industrije Skupnosti se je med letom 1998 in obdobjem preiskave zmanjšala za 10 odstotnih točk ter od leta 2000 postala negativna. Posledica tega neugodnega razvoja je bila, da je industrija Skupnosti morala iti v postopek prisilne poravnave, kakor je navedeno v uvodni izjavi 53.

(h) Denarni tok in sposobnost povečanja kapitala

(70) Denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti v zvezi s prodajo obročkastih mehanizmov za mape, se je razvijal podobno kot donosnost, in sicer je znatno upadel med letom 1998 in obdobjem preiskave.

(71) Preiskava je pokazala, da se je sposobnost povečanja kapitala industrije Skupnosti v tem času poslabšala zaradi njenega finančnega stanja in predvsem zaradi slabše donosnosti.

(i) Zaposlenost, plače in produktivnost

(72) Zaposlenost v industriji Skupnosti, povezani s proizvodnjo obročkastih mehanizmov za mape, se je med letom 1998 in obdobjem preiskave znižala za 30 %. Skupni znesek plač je v celoti sledil podobnemu trendu in v istem obdobju upadel za 27 %, kar je pripeljalo do dviga povprečne plače za 5 % med letom 1998 in obdobjem preiskave. Produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, izmerjena kot obseg proizvodnje na zaposleno osebo, se je med letom 1998 in obdobjem preiskave povečala za 8 %.

(j) Naložbe in donosnost naložb

(73) Obseg naložb je med letom 1998 in obdobjem preiskave upadel za 39 %. Ta padec je bil najbolj izrazit med letoma 1999 in 2000. Preiskava je pokazala, da je bila večina teh investicijskih izdatkov povezana z nadomeščanjem ali vzdrževanjem obstoječih objektov in naprav.

(74) Donosnost naložb, izražena kot razmerje med čistim dobičkom industrije skupnosti in čisto knjigovodsko vrednostjo njenih naložb, je tesno sledila trendu donosnosti in je leta 2000 postala negativna.

(k) Rast

(75) Medtem ko je poraba v Skupnosti med letom 1998 in obdobjem preiskave zrasla za 5 %, je obseg prodaje industrije Skupnosti upadel za približno 25 %, količina zadevnega uvoza pa je ostala precejšnja. Industrija Skupnosti torej ni mogla izkoristiti rahlega dviga povpraševanja na trgu Skupnosti.

(l) Višina dampinške marže

(76) Glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države vpliv višine dejanske dampinške marže na industrijo Skupnosti ne more šteti za zanemarljivega.

(m) Premagovanje posledic preteklega dampinga

(77) Industrija Skupnosti si še vedno ni povsem opomogla od posledic preteklega dampinškega uvoza obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije. Kot že omenjeno, je bila Uredba (ES) št. 119/97 o uvedbi dokončnih ukrepov spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2100/2000, da bi upoštevali ugotovitve postopka v zvezi s prevzemom ukrepov proti Ljudski republiki Kitajski. Poleg tega so ukrepi proti Maleziji prenehali veljati januarja 2002, začel pa se je pregled v zvezi z uvozom obročkastih mehanizmov za mape iz Kitajske.

6. Premestitev dela proizvodnje

(78) Da bi potrdili, da se položaj industrije Skupnosti ni poslabšal zaradi spremembe v strukturi proizvodnje v Skupnosti, je bilo preučeno tudi, ali je premestitev dela proizvodnje, navedena v uvodni izjavi 51 (s prenosom strojev iz Avstrije na Madžarsko), ki je bila opravljena na začetku leta 2000, vplivala na položaj industrije Skupnosti. Medtem ko se je padajoči trend nekaterih kazalcev škode s to premestitvijo še poslabšal (in sicer proizvodnja, proizvodna zmogljivost in obseg prodaje), se je trend izkoriščenosti zmogljivosti in povprečnih prodajnih cen izboljšal, kar je pripeljalo do omejitve izgub. Bilo je na primer ocenjeno, da je s premestitvijo povezanih približno 60 % padca proizvodnje in približno 80 % padca obsega prodaje, medtem ko bi bilo brez premestitve znižanje cen trikrat večje, donosnost pa bi se znižala za dodatnih 7 odstotnih točk. Glede na zgornje navedbe je bilo ugotovljeno, da se položaj industrije Skupnosti ni poslabšal zaradi spremembe v strukturi proizvodnje v Skupnosti.

(79) Pojavila se je trditev, da se jedro dejavnosti industrije Skupnosti ne nahaja več v Skupnosti, ker naj bi premestitev na Madžarsko povzročila 60 % padec njene proizvodnje v Skupnosti in 80 % padec prodaje njenih izdelkov, izdelanih v Skupnosti.

(80) Kot je razloženo v uvodni izjavi 78, premestitev ni povzročila tolikšnega padca proizvodnje industrije Skupnosti, ampak le 15 % padec njene proizvodnje v Skupnosti in 20 % padec prodaje njenih izdelkov, izdelanih v Skupnosti. Zato se potrdi ugotovitev iz uvodne izjave 51 v zvezi z jedrom dejavnosti industrije Skupnosti.

7. Ugotovitev v zvezi s škodo

(81) Bilo je ugotovljeno, da se je položaj industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju poslabšal (po upoštevanju premestitve, kakor je navedeno v uvodni izjavi 78).

(82) Čeprav so protidampinški ukrepi za uvoz obročkastih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije po letu 1998 povzročili znaten padec uvoza s poreklom iz teh držav, industrija Skupnosti tega ni mogla popolnoma izkoristiti. Od leta 1998 se je večina kazalcev škode, in sicer proizvodnja, obseg prodaje, cene, tržni delež, donosnost, donosnost naložb, denarni tok in zaposlovanje, razvijala negativno. Na donosnost industrije Skupnosti je negativno vplival predvsem padec njenih prodajnih cen.

(83) Poleg tega je bil, medtem ko je prodaja industrije Skupnosti med letom 1998 in obdobjem preiskave upadla, uvoz s poreklom iz Indonezije znaten. Preiskava je pokazala, da so bile cene uvoza iz Indonezije v obdobju preiskave za 30 % do 40 % nižje od cen industrije Skupnosti. Poleg tega je prišlo do zajezitve cen.

(84) Ugotovljeno je bilo, da se je položaj industrije Skupnosti tako poslabšal, da je industrija Skupnosti utrpela bistveno škodo.

(85) Ustrezno je navesti, da je po obdobju preiskave zaradi slabega finančnega stanja industrija Skupnosti šla v postopek prisilne poravnave.

E. VZROČNA ZVEZA

1. Uvod

(86) V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je uvoz s poreklom iz Indonezije zaradi svojega obsega in vpliva na cene obročkastih mehanizmov za mape na trgu Skupnosti povzročil tolikšno škodo industriji Skupnosti, da jo je mogoče opredeliti kot bistveno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko sočasno povzročili škodo industriji Skupnosti, da bi zagotovili, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu iz Indonezije.

2. Vpliv dampinškega uvoza

(87) Obseg dampinškega uvoza se je med letom 1998 in obdobjem preiskave zmanjšal za 14 %, njegov ustrezni delež na trgu Skupnosti pa za 2 odstotni točki v istem obdobju. Vseeno pa je ostal znaten in je imel ves čas med letom 1998 in obdobjem preiskave tržni delež, ki se je gibal med 8 % in 13 %. Ta uvoz je tudi v znatni meri nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Tržni delež industrije Skupnosti se je znižal za več kot 4 odstotne točke. Sočasno so se za 4 % znižale povprečne cene Skupnosti. Dejanski padec cen je bil pravzaprav še večji, kakor je navedeno v uvodni izjavi 78.

(88) V istem obdobju, med letom 1998 in obdobjem preiskave, se je položaj industrije Skupnosti poslabšal, kar ponazarjajo padec obsega prodaje in tržnega deleža, padec cen in bistveno poslabšanje njene donosnosti, ki je postala negativna. Zato industrija Skupnosti ni mogla imeti bistvenih koristi od uvedbe ukrepov proti Ljudski republiki Kitajski in Maleziji, navedenih zgoraj.

(89) Indonezijski izvoznik je trdil, da indonezijski izvoz ni mogel povzročiti škode, ker je med letoma 1999 in 2000 upadel in imel de minimis tržni delež. Ista družba je trdila, da uvoz s poreklom iz Indonezije ne bi mogel imeti nobenega dejanskega vpliva na industrijo Skupnosti, ker je bila proizvodnja v Skupnosti petkrat ali šestkrat večja od obsega uvoza iz Indonezije.

(90) Vendar je ustrezno navesti, da se je uvoz iz Indonezije kljub padcu med letoma 1998 in 2000 rahlo povečal med letom 2000 in obdobjem preiskave, ni pa dosegel ravni iz leta 1998. Poleg tega je imel, kakor je razloženo v uvodni izjavi 58, uvoz iz Indonezije med letom 1998 in obdobjem preiskave tržni delež med 8 % in 13 %, ki je znaten in nedvomno višji od de minimis deleža. Nazadnje je ustrezno tudi navesti, da je industrija Skupnosti jasno opredeljena v uvodni izjavi 52 in da je njen obseg proizvodnje bistveno manjši od tega, kar trdi indonezijska družba.

(91) Zato se lahko ugotovi, da je dampinški uvoz s poreklom iz Indonezije oslabil učinke protidampinških ukrepov proti Ljudski republiki Kitajski in Maleziji sprejetih leta 1997 in v zvezi z Ljudsko republiko Kitajsko spremenjenih leta 2000, ter da je bil bistveni vzrok za negativen razvoj dogodkov, povzet v predhodnih odstavkih.

3. Vpliv drugih dejavnikov

(a) Uvoz iz drugih tretjih držav

(92) Bila je preučena možnost, ali bi lahko razen dampinškega uvoza iz Indonezije povzročili škodo industriji Skupnosti oziroma prispevali k njej tudi drugi dejavniki, in zlasti ali bi lahko k temu položaju prispeval uvoz iz drugih držav kot iz Indonezije.

(93) Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je povečal za 17 % med letom 1998 in obdobjem preiskave, njihov tržni delež pa se je v istem obdobju povečal za več kot 5 odstotnih točk. To rast je v znatni meri povzročilo povečanje uvoza s poreklom iz Indije, Madžarske in Tajske, medtem ko je uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije znatno upadel zaradi protidampinških ukrepov, uvedenih leta 1997.

(94) Povprečna cena za enoto uvoženih izdelkov iz tretjih držav se je med letom 1998 in obdobjem preiskave znižala za 16 %. V tem obdobju so se znižale cene uvoza iz skoraj vseh tretjih držav, razen cen uvoza iz Ljudske republike Kitajske, ki so se zaradi protidampinških ukrepov znatno dvignile, čeprav so dosegle isto višino kot madžarske cene šele v obdobju preiskave.

(i) Indija

(95) Najprej je bilo preučeno, ali bi lahko uvoz s poreklom iz Indije prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Vendar pa je bilo, kljub temu da se je uvoz iz Indije med letom 1998 in obdobjem preiskave znatno povečal, ugotovljeno, da je uvoz iz Indonezije, katerega cene so bile med letom 1998 in obdobjem preiskave od 2 % do 30 % nižje od cen uvoza iz Indije, nelojalno nižal cene uvoza iz Indije. Poleg tega je treba navesti, da je bilo ugotovljeno, da so bile cene uvoza iz Indije ob njegovem začetku leta 1998 več kot 40 % višje od cen uvoza primerljive količine obročkastih mehanizmov za mape iz Indonezije. Od takrat so cene uvoza iz Indije enakomerno padale, vendar so bile vedno višje od indonezijskih, in bilo je ugotovljeno, da so bile v obdobju preiskave še vedno več kot 5 % višje od indonezijskih cen. Kljub temu da je uvoz iz Indije negativno vplival na položaj industrije Skupnosti, se ugotavlja, da je bil negativni vpliv dampiškega uvoza iz Indonezije, če ga obravnavamo ločeno, vsekakor znaten. Indonezija je bila dejansko vpliven in pomemben dejavnik v Skupnosti. Obseg njenega izvoza v Skupnost je bil manjši od obsega indijskih izvoznikov, a vseeno znaten. Indonezijski izvoz je nelojalno nižal cene industrije Skupnosti, še bolj kot indijski izvoz. Ustrezno je tudi navesti, da je zgoraj navedeno preiskavo precej oteževalo dejstvo, da Indonezija ni sodelovala in torej ni bilo na voljo podatkov o tipih izdelka in tržnih segmentih, ki jih predstavlja izvoz iz Indonezije.

(ii) Ljudska republika Kitajska

(96) Bilo je tudi preučeno, ali bi lahko prevzem protidampinških ukrepov, uvedenih leta 1997 za uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, povzročil škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ali prispeval k njej. V zvezi s tem je treba poudariti, da so kljub temu, da je prevzem dajatev pri uvozu iz Ljudske republike Kitajske oslabil učinke ukrepov, uvedenih leta 1997, kar se tiče prodajnih cen, ti ukrepi od leta 1998 vseeno povzročili znatno zmanjšanje količin, uvoženih iz Ljudske republike Kitajske. Poleg tega je treba navesti, da je uvoz iz Indonezije, ki se je začel šele leta 1997, že v letu 1998 dosegel približno isto raven kot uvoz iz Ljudske republike Kitajske. Od tedaj se je uvoz iz Ljudske republike Kitajske zelo zmanjšal, medtem ko je uvoz iz Indonezije upadel v precej manjši meri do obdobja preiskave, ko je bil še vedno več kot trikrat večji od uvoza iz Ljudske republike Kitajske. Glede na to, da je bil v obdobju preiskave obseg uvoza iz Ljudske republike Kitajske bistveno manjši od obsega uvoza iz Indonezije, je bilo torej ugotovljeno, da ta uvoz ni imel bistvenega vpliva na industrijo Skupnosti, če ga primerjamo z vplivom, ki ga je imel dampinški uvoz iz Indonezije.

(iii) Madžarska

(97) Da bi ugotovili, ali je uvoz iz Madžarske sam po sebi povzročil škodo industriji Skupnosti, je bil preučen obseg uvoza in cene na trgu Skupnosti.

(98) Preiskava v zvezi z uvozom iz Madžarske med letom 1998 in obdobjem preiskave je temeljila na podatkih, ki jih je v odgovoru na vprašalnik zagotovil proizvajalec v Skupnosti, čigar obrat na Madžarskem predstavlja edinega madžarskega proizvajalca.

(99) V obravnavanem obdobju se je povečal obseg uvoza obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Madžarske. Cene, ki jih je zaračunavala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti za svoje izdelke, uvožene iz Madžarske, so v obravnavanem obdobju padle, a so ostale najvišje med cenami uvoza iz drugih tretjih držav, uvoz iz Indonezije pa jih je nelojalno nižal.

(100) Proizvodnja obročkastih mehanizmov za mape industrije Skupnosti na Madžarskem je bila preučena in primerjana z avstrijsko proizvodnjo. Bilo je ugotovljeno, da se modeli, proizvedeni v Avstriji, in tisti, proizvedeni na Madžarskem, niso dosti prekrivali.

(101) Glede na nizek odstotek modelov, ki so se izdelovali tako v Avstriji kot na Madžarskem, je bilo ugotovljeno, da so madžarski izdelki dopolnili paleto izdelkov industrije Skupnosti in ji omogočili, da je kupcem ponudila širšo izbiro modelov, na položaj industrije Skupnosti pa niso vplivali negativno.

(102) Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da uvoz iz Madžarske ni bistveno prispeval k poslabšanju položaja industrije Skupnosti.

(iv) Tajska

(103) Glede na to, kakor je navedeno že v Uredbi Sveta (ES) št. 2100/2000, da "je bil del blaga kitajskega porekla nacionalnim carinskim organom prijavljen kot blago tajskega porekla, in se je tako izognilo protidampinškim dajatvam, ki jih je treba sicer plačati", se je zdelo tudi ustrezno oceniti vpliv uvoza, poslanega s Tajske.

(104) Uvoz s Tajske se je v obravnavanem obdobju znatno povečal, glede na to, da se je leta 1998 začel s približno enim milijonom enot in zrasel na več kot 23 milijonov enot v obdobju preiskave. Poleg tega je bilo na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti ugotovljeno, da so bile prodajne cene uvoza s Tajske v glavnem nižje od cen uvoza iz Indonezije.

(105) Vendar pa je ustrezno navesti, da je uvoz iz Indonezije, kljub temu da so bile tajske cene približno 20 % nižje od indonezijskih cen, več kot za tretjino večji od obsega uvoza s Tajske. Glede na to, da so količine, uvožene s Tajske, še vedno bistveno manjše od količin, uvoženih iz Indonezije, je bilo torej ugotovljeno, da ta uvoz ni mogel imeti bistvenega vpliva na industrijo Skupnosti, če ga primerjamo z vplivom, ki ga je imel dampinški uvoz iz Indonezije.

(106) Indonezijski izvoznik, ki ni sodeloval, je izrazil dvome o preiskavi v zvezi s Tajsko. Trdil je, da je v primerjavi z uvozom s Tajske obseg uvoza iz Indonezije nižji, njegove cene pa so višje. Vendar pa je ustrezno navesti, da so bile količine, uvožene iz Indonezije, več kot 30 % večje od uvoza s Tajske, kljub temu da so bile tajske cene nižje od cen uvoza iz Indonezije. Zato se potrdi ugotovitev iz uvodne izjave 105.

(b) Dodatni dejavniki

(107) Bilo je tudi preučeno, ali bi lahko k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, prispevali dodatni dejavniki, ki niso navedeni zgoraj.

(108) Sodelujoči uvozniki so trdili, da je sektor obročkastih mehanizmov za mape izredno občutljiv, kar se tiče cen, tako da morajo proizvajalci prodati velike količine, da so konkurenčni. Te stranke so trdile tudi, da se industrija Skupnosti opira zgolj na trg Skupnosti, namesto na svetovni trg, kar bi ji omogočilo boljšo stroškovno učinkovitost. V zvezi s tem je ustrezno navesti, da se razmerje prodaje industrije Skupnosti v Skupnosti in izven nje med letom 1998 in obdobjem preiskave ni bistveno spremenilo. Kljub temu da je bila industrija Skupnosti zelo usmerjena proti trgu Skupnosti, pa ji je njen izvoz omogočil, da je bila donosna v letu 1998, ko je bil uvoz iz Indonezije precejšen.

(109) En uporabnik je trdil, da je škodo povzročila močna konkurenca v industriji pisarniških potrebščin. Ta konkurenca naj bi povzročila, da so uporabniki/distributerji zadevnega izdelka pritiskali na cene industrije Skupnosti, kar je pripeljalo do padca cen. V zvezi s tem je treba poudariti, da je dampinški uvoz gotovo zelo povečal pritisk na cene, ki so ga izvajali uporabniki v Skupnosti, kar je povzročilo škodo industriji Skupnosti.

(110) Poleg tega je bilo preučeno, ali bi bilo mogoče padec cen pripisati običajnemu razvoju sektorja obročkastih mehanizmov za mape, glede na to, da so se med letom 1998 in obdobjem preiskave znižale cene skoraj vseh nabavnih virov.

(111) V zvezi s tem je treba navesti, da je treba splošen padec cen razlagati v okviru stalne nepoštene prakse, najprej Ljudske republike Kitajske in Malezije, nato pa Indonezije, kar je vplivalo na trg Skupnosti.

(112) Poleg tega je, kakor je že navedeno v uvodni izjavi 108, trg z obročkastimi mehanizmi za mape izredno občutljiv, kar se tiče cen. Glede na to, da so bile cene uvoza iz Indonezije dampinške in nižje od povprečne cene na enoto vseh drugih uvoženih obročkastih mehanizmov za mape med letom 1998 in obdobjem preiskave, se torej ugotovi, da je uvoz iz Indonezije, ki je imel v obdobju preiskave na trgu Skupnosti delež med 8 % in 13 %, povzročil padec cen na tem trgu.

(113) Nazadnje je bilo preučeno, ali bi lahko gibanje cen družbe Krause, nesodelujočega proizvajalca v Skupnosti, prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Dodatna preučitev podatkov o družbi Krause je pokazala, da se je tudi položaj tega proizvajalca v Skupnosti v obravnavanem obdobju poslabšal, predvsem kar se tiče prodajnih cen in donosnosti. Zato se zdi, da ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, in da je tudi nanj negativno vplival uvoz iz Indonezije, ker je bil prisiljen spustiti svoje cene tako kot industrija Skupnosti.

(114) Zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov je bilo ugotovljeno, da padca cen na trgu Skupnosti ni mogoče šteti za običajen razvoj trgovine, temveč za posledico nepoštene indonezijske poslovne prakse.

(115) Indonezijske oblasti so trdile, da je bil indonezijski izvoz omejen na dobavo italijanskemu proizvajalcu map z obročkastim mehanizmom in je dopolnjeval njegovo paleto izdelkov.

(116) Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je ta trditev v nasprotju z izjavo nesodelujočega indonezijskega izvoznika, ki je trdil, da je trg Združenega kraljestva edini trg, kjer ima indonezijski proizvajalec pomemben tržni delež. To je potrdil tudi Statistični urad Evropskih skupnosti.

(117) Ta proizvajalec je trdil, da indonezijski izvoz ni mogel povzročiti škode, ker je njegov glavni trg Združeno kraljestvo, kjer industrija Skupnosti ne opravlja pomembnih dejavnosti. Vendar pa je poleg tega, da je ta domneva v nasprotju s trditvijo indonezijskih organov oblasti, ustrezno tudi navesti, da se preiskava škode opravlja na ravni Skupnosti in ne na regionalni ravni.

4. Ugotovitev o vzročni zvezi

(118) Glede na zgornje navedbe se ugotavlja, da je bistveno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, za katero je značilen negativen razvoj proizvodnje, obsega prodaje, cen, tržnega deleža, donosnosti, donosnosti naložb, denarnega toka in zaposlovanja, ustrezno prilagojenih zaradi upoštevanja premestitve na Madžarsko, povzročil zadevni dampinški uvoz. Dejansko je bil skupni vpliv, ki sta ga imela na položaj industrije Skupnosti uvoz iz Indije, Tajske in Ljudske republike Kitajske ter delna premestitev proizvodnje Skupnosti, omejen.

(119) Indonezijski izvoznik, ki ni sodeloval, je trdil tudi, da si nasprotujeta ugotovitev iz uvodne izjave 118 in dejstvo, da je dovolj dokazov za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov za Ljudsko republiko Kitajsko.

(120) V zvezi s tem je treba navesti, da je namen pregleda zaradi izteka ukrepov preučiti položaj trga Skupnosti, kar se tiče verjetnosti, da bi se damping in škoda nadaljevala ali ponavljala, če bi bili veljavni ukrepi odpravljeni. Zato dejstvo, da se je poslabšanje industrije Skupnosti v tem obdobju preiskave pripisalo Indoneziji, ne vpliva na preiskavo prihodnjega obnašanja kitajskih izvoznikov na trgu Skupnosti in njegovega možnega vpliva na položaj industrije Skupnosti. Ponovno se tudi omenja, da je bil kitajski tržni delež v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja zelo nizek.

(121) Glede na preiskavo, ki je ustrezno razlikovala in ločila vplive vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti od škodljivih vplivov dampinškega uvoza, se ugotavlja, da navedeni drugi dejavniki sami ne spremenijo dejstva, da je treba bistveno škodo, ki je bila ugotovljena, pripisati dampinškemu uvozu.

F. INTERES SKUPNOSTI

1. Predhodna opomba

(122) Bilo je preučeno, ali obstajajo nujni razlogi, ki bi lahko pripeljali do ugotovitve, da sprejetje ukrepov v tem določenem primeru ni v interesu Skupnosti. Za ta namen je bil v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe in na podlagi vseh predloženih dokazov preučen vpliv možnih ukrepov na vse vpletene stranke v tem postopku, pa tudi posledice v primeru, da ukrepi ne bi bili sprejeti.

(123) Da bi ocenili verjetne posledice uvedbe ukrepov oziroma dejstva, da ti ne bi bili uvedeni, so bile vse zainteresirane stranke zaprošene za podatke. Vprašalnike so poslali dvema pritožnikoma proizvajalcema v Skupnosti, dvema drugima družbama, ki sta znani kot proizvajalca v Skupnosti, devetim nepovezanim uvoznikom, 49 uporabnikom in enemu združenju uporabnikov. En pritožnik proizvajalec v Skupnosti (Koloman), dva nepovezana uvoznika in en uporabnik, ki je povezan z njima, so odgovorili na vprašalnike. Neki drug uporabnik je predložil svoja stališča, ne da bi odgovoril na vprašalnik.

(124) Ti odgovori in stališča so bili podlaga za preiskavo interesa Skupnosti.

2. Interes industrije Skupnosti

(a) Predhodna opomba

(125) Več proizvajalcev obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti je v zadnjih nekaj letih prenehalo izdelovati zadevni izdelek. V zvezi s preostalimi družbami je preiskava pokazala, kakor je navedeno v uvodni izjavi 49, da je tudi družba s sedežem v Združenem kraljestvu pred nekaj leti ustavila svojo proizvodnjo. V zvezi z družbo s sedežem v Italiji je bilo ugotovljeno, da ni predstavljala pomembnega deleža proizvodnje obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti in je uvozila večji del svoje prodaje. V zvezi s špansko družbo je bilo ugotovljeno, da jo je treba šteti za uvoznika in ne za proizvajalca, ker je proizvedla zanemarljivo količino zadevnega izdelka, več kot 90 % svoje prodaje pa je uvozila iz Indonezije. Zato se ugotavlja, da sta pritožnika edina proizvajalca obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti, ki imata še vedno precejšno proizvodnjo.

(126) Treba je navesti, da sta pritožnika proizvajalca v Skupnosti že v preteklosti utrpela težko škodo zaradi uvoza obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije, kar je povzročilo, kakor je to navedeno v Uredbi (ES) št. 119/97, 28 % zmanjšanje njune delovne sile med letom 1992 in oktobrom 1995. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 72, je med letom 1998 in obdobjem preiskave prišlo do nadaljnjega zmanjšanja zaposlenosti delovne sile industrije Skupnosti za 30 %.

(127) V zvezi z bistveno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, se ugotavlja, da je verjetno, da bo proizvodnja v Skupnosti popolnoma prenehala obstajati in da bodo uporabniki popolnoma odvisni od uvoza, če si industrija Skupnosti ne bo opomogla od nepoštenega izvajanja dampinga.

(b) Finančno stanje industrije Skupnosti

(128) Finančno stanje industrije Skupnosti je imelo v obravnavanem obdobju tako negativen razvoj, da je šla ta po obdobju preiskave v postopek prisilne poravnave, kakor je navedeno v uvodni izjavi 53. Treba je navesti, da je položaj, v katerem je industrija Skupnosti ustvarjala izgubo, nastal zaradi njenih težav pri konkuriranju dampinškemu uvozu po nizkih cenah. Vendar pa dejstvo, da je sodelujočega proizvajalca v Skupnosti prevzela druga družba, kaže na to, da je proizvodnja obročkastih mehanizmov za mape v Skupnosti v procesu preoblikovanja in da obstajajo precejšnja prizadevanja, da bi ta industrija ostala pri življenju in postala donosna.

(c) Možne posledice uvedbe/neuvedbe ukrepov na industrijo Skupnosti

(129) Po uvedbi ukrepov bi ponovna vzpostavitev poštenih razmer na trgu industriji Skupnosti omogočila, da si povrne izgubljeni tržni delež in s povečevanjem izkoriščenosti zmogljivosti zmanjša stroške na enoto proizvodnje ter poveča donosnost. Poleg tega se pričakuje, da bodo ukrepi pozitivno vplivali na višino cen industrije Skupnosti. Pričakuje se torej, da bosta dvig proizvodnje in obsega prodaje na eni strani ter nadaljnje zmanjševanje stroškov na enoto proizvodnje na drugi strani, navsezadnje skupaj z zmerno rastjo cen, industriji Skupnosti omogočila izboljšati njeno finančno stanje.

(130) V nasprotnem primeru, ko protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, je verjetno, da bi morala industrija Skupnosti še naprej zniževati svoje cene in/ali izgubljati tržni delež. V obeh primerih bi se finančno stanje industrije Skupnosti verjetno poslabšalo. Nadaljnja verjetna posledica bi bila, da bi proizvodnja v Skupnosti kmalu prenehala obstajati.

(131) Ker industrija Skupnosti ne izdeluje samo zadevnega izdelka, ampak tudi druge izdelke, ki predstavljajo približno tretjino njenih prihodkov, je zelo verjetno, da bi ustavitev proizvodnih linij za izdelavo obročkastih mehanizmov za mape prizadela sposobnost preživetja celotne tovarne in povzročila ukinitev vseh proizvodnih linij, kar bi imelo širše negativne posledice za zaposlovanje in naložbe.

(d) Možna premestitev proizvodnje industrije Skupnosti

(132) Bila je preučena možnost, da kakšni ukrepi ne bi bili v interesu Skupnosti zaradi premestitve dela proizvodnje industrije Skupnosti v tretjo državo. Bila je preučena tudi možnost nadaljnjih premestitev.

(133) Najprej je ustrezno navesti, da je premestitev, ki se je zgodila leta 2000, omogočila industriji Skupnosti omejiti svoje izgube, kakor je razloženo v uvodni izjavi 78. V tem pogledu je šlo za strateško odločitev, namenjeno preprečevanju posledic izvajanja dampinga. Poleg tega je verjetno, da je zaradi posrednega vpliva te premestitve industrija Skupnosti z izboljšanjem svojega finančnega stanja postala bolj privlačna za novega vlagatelja, ki jo je nedavno prevzel.

(134) Komisija je v zvezi s tveganjem nadaljnjih premestitev proizvodnje prejela zadovoljivo potrditev, da jih industrija Skupnosti ne predvideva. Poleg tega ni razloga, da bi bila takšna premestitev verjetna, ker bi morala prizadevanje za preoblikovanje in uvedba protidampinške dajatve skupaj industriji Skupnosti omogočiti, da bi postala spet donosna.

3. Interes uvoznikov

(135) Nekateri uvozniki, ki pa niso kupovali obročkastih mehanizmov za mape iz Indonezije, so trdili, da bi lahko sprememba nabavnih virov povzročila dodatne stroške ali prehodne težave. Uvozniki so predvsem poudarili, da so morali zaradi protidampinških ukrepov, uvedenih leta 1997, že zamenjati svoj nabavni vir.

(136) Vendar pa je ustrezno navesti, da protidampinški ukrepi nimajo namena prisiliti uvoznike ali uporabnike k spremembi njihovih nabavnih virov, ampak ponovno vzpostaviti pošteno konkurenco na trgu Skupnosti. Poleg tega so ti uvozniki tudi priznali, da bi lahko tudi veliko drugih tretjih držav proizvajalo obročkaste mehanizme za mape, in niso videli težav pri nabavljanju iz držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi. Poleg tega bi lahko prodajali tudi izdelke proizvajalcev iz Skupnosti. Zato so kakršne koli težave zaradi možne spremembe nabave verjetno začasne in ne izničijo pozitivnega vpliva, ki ga imajo na industrijo Skupnosti protidampinški ukrepi proti škodljivemu dampingu.

4. Interes uporabnikov in potrošnikov

(a) Uporabniki

(137) Tako sodelujoči nepovezani uvozniki kot uporabnik (proizvajalec map z obročkastimi mehanizmi) so trdili, da bi uvedba protidampinških ukrepov zelo škodljivo vplivala na finančno stanje uporabnikov.

(138) V zvezi s tem je bil ocenjen možni vpliv protidampinških ukrepov, uvedenih za Indonezijo, na proizvodne stroške uporabnikov. Bilo je ocenjeno, kakšen bi bil vpliv predlaganih ukrepov proti Indoneziji na uporabnika, katerega edini nabavni vir je uvoz iz Indonezije (najslabši možen predviden potek). Na tej podlagi bi bila posledica predlaganih ukrepov proti Indoneziji ocenjena kot dvig proizvodnih stroškov za približno 4 %. Kot je že bilo pojasnjeno zgoraj, je to povsem domnevno predviden potek, ker ni sodeloval noben uporabnik, ki bi nabavljal zadevni izdelek le iz Indonezije.

(139) Glede na zgornje ugotovitve je bilo ugotovljeno, da bi bil vpliv protidampinških ukrepov na uporabnike zanemarljiv. V širšem okviru je zaradi nesodelovanja drugih uporabnikov verjetno, da bi bil vpliv na stroške vseh drugih uporabnikov podobno zanemarljiv.

(140) Sodelujoči uporabnik je trdil, da bi lahko, tako kot se je zgodilo v preteklih treh letih, ko je moral premestiti del svoje proizvodnje izven Skupnosti in zapreti tri obrate po uvedbi protidampinških ukrepov za obročkaste mehanizme za mape s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije, protidampinški ukrepi pri uvozu s poreklom iz Indonezije zvišali cene ene od postavk njegovih proizvodnih stroškov in tako povzročili nadaljnje premeščanje njegove proizvodnje map z obročkastimi mehanizmi izven Skupnosti in/ali zaprtje ustreznih tovarn. To bi lahko prizadelo vso njegovo dejavnost, torej tudi proizvodnjo drugih izdelkov, katerih obrati bi bili prav tako premeščeni, kar bi povzročilo precejšnjo izgubo delovnih mest v Skupnosti.

(141) Treba je navesti splošno opombo, da je tveganje nadaljnjih premestitev industrije zaradi protidampinških ukrepov omejeno, ker je del trga z mapami usmerjen v trgovanje med družbami in ker je bistvenega pomena, da so uporabniki blizu svojih kupcev, da imajo prilagodljivo proizvodnjo, ki lahko zadosti povpraševanju, in da dobro poznajo trg. Preiskava je pokazala, da so najpomembnejša merila, ki jih upoštevajo kupci pri svoji izbiri proizvajalcev map z obročkastimi mehanizmi, cena, kakovost, storitev in hitra dostava. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so finančne posledice protidampinških ukrepov za nadaljnjo industrijo zanemarljive, kakor je razloženo že v uvodnih izjavah 137 in 138. Ugotovitev, da protidampinški ukrepi ne bodo bistveno vplivali na uporabnike, nazadnje potrjuje dejstvo, da je v preiskavi v celoti sodeloval samo en proizvajalec map.

(142) Poleg tega so nekatere zainteresirane stranke poudarile, da so se nekateri uporabniki v zadnjih letih premestili zaradi visokih proizvodnih stroškov v Skupnosti. To potrjuje, da je treba vse premestitve razlagati v širšem okviru celotne strukture stroškov, v kateri protidampinški ukrepi predstavljajo zanemarljiv delež, kakor je že bilo razloženo.

(143) V zvezi z posebnim položajem sodelujočega uporabnika je preiskava pokazala, da je ta uporabnik kljub premestitvi dela svoje proizvodnje izven Skupnosti med letom 1998 in obdobjem preiskave, torej po uvedbi protidampinških ukrepov proti Ljudski republiki Kitajski in Maleziji, pravzaprav zamenjal svoj nabavni vir po uvedbi protidampinških ukrepov proti Ljudski republiki Kitajski in Maleziji in je kupoval obročkaste mehanizme za mape od sodelujočih uvoznikov, ki so leta 1998 začeli uvažati iz Indije na škodo Ljudske republike Kitajske. Zato se zdi težko povezati premestitev proizvodnje map z obročkastimi mehanizmi tega uporabnika izven Skupnosti in uvedbo protidampinških dajatev pri uvozu iz Ljudske republike Kitajske in Malezije. Poleg tega imajo protidampinške dajatve zanemarljiv vpliv na proizvodne stroške uporabnika, kakor je prikazano že v uvodni izjavi 139.

(144) Bilo je ugotovljeno, da je zgoraj navedeno premestitev bolje razlagati kot posledico navzven usmerjene strategije tega uporabnika, ki je v zadnjih letih prevzel več družb. Ta strategija je sčasoma pripeljala do združitve in preoblikovanja različnih subjektov te skupine, nekatere izmed njih pa so zaprli. Premestitev nekaterih obratov izven Skupnosti je treba obravnavati kot del te strategije, ki ima za cilj okrepiti položaj tega uporabnika na trgu Skupnosti in njegovo prisotnost v Vzhodni Evropi.

(145) Glede na zgoraj navedeno ozadje in zanemarljiv vpliv, ki ga bo verjetno imela višina dajatev na zadevnega uporabnika, se ne zdi verjetno, da bi protidampinški ukrepi proti Indoneziji sami zase povzročili nadaljnje premeščanje njegove proizvodnje map z obročkastimi mehanizmi izven Skupnosti.

(146) V zvezi z zaprtjem obratov in tveganjem nadaljnjih zapiranj, povezanim z uvedbo protidampinških ukrepov proti Indoneziji, je bilo ugotovljeno, da je sodelujoči uporabnik zaprl tri obrate v zadnjih treh letih, ko so veljali ukrepi proti Ljudski republiki Kitajski in Maleziji. Glede na zanemarljiv vpliv, ki bi ga ukrepi imeli na proizvodne stroške in na finančno stanje zadevnega uporabnika, kakor je razloženo v uvodni izjavi 144, ni verjetno, da so ukrepi proti Ljudski republiki Kitajski in Maleziji sami zase povzročili zaprtje teh obratov in da bi protidampinški ukrepi za uvoz iz Indonezije povzročili zaprtje drugih obratov.

(b) Potrošniki

(147) Treba je navesti, da se zadevni izdelek ne prodaja na drobno in da se ni oglasilo nobeno združenje potrošnikov in sodelovalo v tej preiskavi.

(148) Sodelujoči uporabnik je trdil tudi, da bi protidampinški ukrepi zvišali ceno, ki jo plača končni kupec map z obročkastimi mehanizmi, torej potrošniki. Vendar pa je glede na zgornjo obrazložitev v zvezi z vplivom na proizvajalce map z obročkastimi mehanizmi verjetno, da kakršen koli dvig končne prodajne cene za potrošnike map z obročkastimi mehanizmi ne bi bil občuten.

(149) Poleg tega je preiskava pokazala, da sodelujoči uporabnik prodaja svoje izdelke v glavnem distributerjem. V najslabšem primeru, ko bi se dvig stroškov, ki bi ga lahko doživeli uporabniki, v celoti prenesel na končnega potrošnika, bi to povzročilo dvig cen za največ 4 % za končnega potrošnika. Vendar pa ni verjetno, da bi se to zgodilo, ker izkušnje na splošno kažejo, da ponavadi vsak del distribucijske verige prevzame nase del dviga svojih stroškov, da bi ostal konkurenčen na svojem trgu.

(150) Na podlagi zgornjih navedb se zagovarja stališče, da vpliv na uporabnike obročkastih mehanizmov za mape in za potrošnike map z obročkastimi mehanizmi ne pomeni nujnega razloga proti uvedbi protidampinških ukrepov, ker ni verjetno, da bo možni negativni vpliv pomembnejši od pozitivnega vpliva protidampinških ukrepov proti škodljivemu dampingu na industrijo Skupnosti.

(c) Vpliv na konkurenco

(151) Preučeno je bilo tudi, ali bi lahko uvedba protidampinških ukrepov pri uvozu iz Indonezije pripeljala do takšnih razmer, da bi lahko imela industrija Skupnosti koristi od prevladujočega položaja na trgu Skupnosti, predvsem ob upoštevanju protidampinških ukrepov, uvedenih leta 1997 za uvoz iz Ljudske republike Kitajske in Malezije, ter ob upoštevanju preoblikovanja industrije Skupnosti.

(152) Najprej je ustrezno navesti, da je imela industrija Skupnosti v obdobju preiskave tržni delež, ki se je gibal med 10 % in 15 %. Oba pritožnika proizvajalca v Skupnosti skupaj bi imela v obdobju preiskave tržni delež med 32 % in 37 %. Tudi v primeru, da bi bil v skupni tržni delež obeh pritožnikov vključen Kolomanov uvoz, bi se ta gibal med 47 % in 52 % trga Skupnosti v obdobju preiskave. Poleg tega je ustrezno navesti, da kljub temu, da je Komisija začela pregled ukrepov proti Ljudski republiki Kitajski, ta pregled ne zadeva uvoza iz Malezije. Poleg tega se lahko obročkasti mehanizmi za mape še vedno uvažajo iz Indije. Zato se zdi malo verjetno, da bi imela uvedba protidampinških ukrepov proti Indoneziji kakršen koli negativen vpliv na konkurenco industrije Skupnosti na trgu Skupnosti. Nazadnje je ustrezno navesti, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz Ljudske republike Kitajske in Malezije tudi ni povzročila nikakršne prevlade industrije Skupnosti, čeprav v tem času ni bilo nobenih drugih nabavnih virov razen teh dveh držav.

(153) Kakor je razloženo že v uvodni izjavi 130, proizvodnja v Skupnosti po drugi strani brez ukrepov, ki bi odpravili posledice dampinškega uvoza, najbrž kmalu ne bo več sposobna preživeti in bo torej nehala obstajati. Vsekakor ne bi bilo v interesu uporabnikov, da bi industrija Skupnosti prenehala s svojo proizvodnjo zadevnega izdelka. Dejansko je po eni strani edini sodelujoči uporabnik med letom 1998 in obdobjem preiskave kupil med 20 % in 50 % svojih obročkastih mehanizmov za mape od industrije Skupnosti. Po drugi strani bi bili uporabniki precej odvisni od uvoza, če bi industrija Skupnosti dokončno prenehala s proizvodnjo obročkastih mehanizmov za mape.

(154) V primeru uvedbe ukrepov bi še vedno obstajala vrsta drugih nabavnih virov. Obročkasti mehanizmi za mape se kupujejo ali lahko kupijo od industrije Skupnosti, drugih proizvajalcev v Skupnosti, Indije in Hongkonga. Poleg tega se bo verjetno spet začel uvoz iz Malezije, ker so ukrepi proti tej državi nedavno prenehali veljati. Razen tega je preiskava pokazala, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz Ljudske republike Kitajske in Malezije ni povzročila nikakršnega pomanjkanja zadevnega izdelka. Nazadnje je ustrezno navesti, da je bilo ugotovljeno, da je vpliv ukrepov na uporabnike zanemarljiv in da se bo torej zadevni izdelek zelo verjetno še naprej uvažal iz Indonezije.

5. Ugotovitev o interesu Skupnosti

(155) Glede na zgornje razloge se ugotavlja, da ne obstajajo nujni razlogi proti uvedbi protidampinških dajatev.

G. DOKONČNI UKREPI

1. Stopnja odprave škode

(156) Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba sprejeti dokončne protidampinške ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo škodo, ki jo industriji Skupnosti povzroča dampinški uvoz.

(157) Komisija je v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe preučila, kakšna višina dajatve bi bila ustrezna za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil damping. Za ta namen je obveljalo, da je treba izračunati višino cene na osnovi proizvodnih stroškov proizvajalcev v Skupnosti skupaj s primerno profitno maržo.

(158) Bilo je ugotovljeno, da bi lahko profitna marža v višini 5 % prihodkov štela za primeren minimum, ob upoštevanju potrebe po dolgoročni naložbi in predvsem profitne marže, ki bi jo industrija Skupnosti lahko pričakovala, če ne bi bilo škodljivega dampinga.

(159) Zaradi nesodelovanja je obveljalo, da bi morala stopnja odprave škode pokriti razliko med navedeno izračunano ceno in cenami na podlagi klavzule CIF, prilagojenimi, kot je obrazloženo v uvodni izjavi 60.

(160) Ugotovljena stopnja odprave škode za uvoz iz Indonezije je znašala 42,30 %.

2. Dokončni protidampinški ukrepi

(161) Glede na zgornje navedbe in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe velja, da bi bilo običajno treba uvesti dokončne protidampinške dajatve v višini stopnje škode za Indonezijo.

(162) Vendar pa se glede na vzporedni protisubvencijski postopek v skladu s členom 24(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 [7] (osnovna protisubvencijska uredba) in s členom 14(1) osnovne uredbe za noben izdelek ne uporabljajo tako protidampinške kot izravnalne dajatve za obvladovanje istega položaja, ki je posledica dampinga in izvoznega subvencioniranja. V tej preiskavi je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti protidampinške dajatve pri uvozu zadevnega izdelka s poreklom iz Indonezije in je treba zato ugotoviti, ali so subvencijske in dampinške marže posledica istega položaja in v kakšnem obsegu.

(163) V vzporednem protisubvencijskem postopku v zvezi z Indonezijo so bile v skladu s členom 15(1) osnovne protisubvencijske uredbe uvedene izravnalne dajatve, enakovredne znesku subvencij, za katere je bilo ugotovljeno, da znašajo 10 %. Nekatere od pregledanih subvencij v Indoneziji so bile izvozne subvencije v smislu člena 3(4)(a) osnovne protisubvencijske uredbe. Kot takšne so lahko subvencije vplivale samo na izvozno ceno indonezijskih proizvajalcev izvoznikov, kar je povzročilo višjo dampinško maržo. Dampinška marža, ki je bila ugotovljena za indonezijske proizvajalce, je torej delno posledica obstoja izvoznih subvencij. Vendar pa je ustrezno navesti, da je bila stopnja škode precej nižja od dampinške marže, čeprav je bila ta prilagojena zaradi upoštevanja izvozne subvencije. V takšnih okoliščinah se ne zdi ustrezno uvesti tako izravnalnih kot protidampinških dajatev za celotno višino ugotovljenih ustreznih subvencijskih in dampinških marž. Zato višina kombinirane dajatve ne sme preseči stopnje škode. Glede na to, da bo del stopnje škode v višini 42,3 % pokrit z uvedbo izravnalne dajatve v višini 10 %, protidampinška dajatev ne sme preseči preostale stopnje škode v višini 32,3 %.

Družba | Marža izvozne subvencije | Skupna subvencijska marža | Stopnja škode | Izravnalna dajatev | Protidampinška dajatev | Skupna stopnja dajatve |

Indonezija: vse družbe | 5 % | 10 % | 42,3 % | 10 % | 32,3 % | 42,3 % |

(164) Pojavila se je trditev, da je bil kršen člen 14(1) osnovne uredbe, ker za noben izdelek ne smejo veljati niti protidampinške niti izravnalne dajatve za reševanje istega položaja, ki je posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja. Vendar pa je ustrezno navesti, da so bile dajatve prilagojene v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe, kakor je razloženo v uvodnih izjavah 162 in 163. Zato je bila ta utemeljitev zavrnjena.

(165) Ta uredba mora začeti veljati na dan objave, da bi spoštovali rok, določen v členu 6(9) osnovne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev pri uvozu določenih obročkastih mehanizmov za mape, ki spadajo pod oznako KNex83051000 (oznaki TARIC 83051000*10 in 83051000*20), s poreklom iz Indonezije. Za namen te uredbe so obročkasti mehanizmi za mape sestavljeni iz dveh pravokotnih jeklenih ploščic ali žic, na katere so pritrjeni vsaj štirje polobročki, narejeni iz jeklene žice, skupaj pa jih drži jeklena krovna ploščica. Odprejo se tako, da polobročke potegnemo narazen, ali pa z majhnim jeklenim sprožilnim mehanizmom, pritrjenim na obročkasti mehanizem za mape.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve na "net free" ceno na meji Skupnosti pred carinjenjem je naslednja za izdelke s poreklom iz:

Država | Dokončna dajatev (%) |

Indonezija | 32,3 |

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.

4. Konča se postopek v zvezi z uvozom določenih obročkastih mehanizmov za mape s poreklom iz Indije.

Člen 2

Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 4. junija 2002

Za Svet

Predsednik

R. De Rato Y Figaredo

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 22, 24.1.1997, str. 1.

[3] UL L 250, 5.10.2000, str. 1.

[4] UL C 21, 24.1.2002, str. 25.

[5] UL C 147, 18.5.2001, str. 2.

[6] UL C 147, 18.5.2001, str. 4.

[7] UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

--------------------------------------------------