32000D0057

Odločba Komisije

z dne 22. decembra 1999

o zgodnjem obveščanju in odzivanju za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(notificirana pod dokumentno številko K(1999) 4016)

(2000/57/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998, ki vzpostavlja mrežo epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti [1], in zlasti členov 1 in 7 navedene odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Po Odločbi št. 2119/98/ES se bo na ravni Skupnosti ob pomoči Komisije vzpostavila mreža za spodbujanje sodelovanja in usklajevanja med državami članicami, da bi se v Skupnosti izboljšalo preprečevanje in obvladovanje vrst nalezljivih bolezni, opredeljenih v prilogi k navedeni odločbi. Mreža se bo uporabljala za epidemiološko spremljanje teh bolezni in za vzpostavitev sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja.

(2) Bolezni in posebni zdravstveni problemi, ki jih bo zajemal sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja na ravni Skupnosti, naj bi odražali sedanje potrebe v Skupnosti, še posebej dodano vrednost odzivanja na ravni Skupnosti.

(3) Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja mora obravnavati probleme, na katere opozorijo pristojni organi javnega zdravstva v posameznih državah članicah ali so razvidni iz podatkov, zbranih v skladu s členom 4 Odločbe št. 2119/98/ES.

(4) Ta odločba naj bi omogočila povezovanje mreže Skupnosti, vzpostavljene po Odločbi št. 2119/98/ES, z drugimi mrežami za hitro opozarjanje, ki so vzpostavljene na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti, za bolezni in posebne probleme, ki jih bo zajel sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja. Za izvajanje tega naj bi torej mreža Skupnosti najprej delovala tako, da bi uporabljala zdravstveni sistem spremljanja nalezljivih bolezni pri Evropski informacijski mreži javnega zdravstva (EUPHIN-HSSCD), ki jo tvorijo:

(a) sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja na obvestila o določenih grožnjah za prebivalstvo, ki jih sporočijo pristojni organi javnega zdravstva posamezne države članice, odgovorni za pripravo ukrepov, ki so morda potrebni za varovanje javnega zdravja;

(b) izmenjava informacij, ki so pomembne za javno zdravje, med pooblaščenimi strukturami in organi držav članic;

(c) posebne mreže za bolezni, izbrane za epidemiološko spremljanje, med pooblaščenimi strukturami in organi držav članic.

(5) Redno je treba spremljati razvoj novih uporabnih tehnologij in jih upoštevati pri uvajanju EUPHIN-HSSCD kot operativnega sistema.

(6) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so skladni z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 7 Odločbe št. 2119/98/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja mreže Skupnosti se uporablja izključno za dogodke, opredeljene v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu "dogodki", ali indikacije za take dogodke, ki sami po sebi ali v povezavi z drugimi podobnimi dogodki, so ali lahko postanejo grožnja javnemu zdravju.

2. Strukture in/ali organi vsake države članice zbirajo in izmenjujejo vse potrebne informacije o teh dogodkih, npr. s pomočjo nacionalnega sistema spremljanja, dela epidemiološkega spremljanja mreže Skupnosti ali katerega koli drugega sistema zbiranja v Skupnosti.

Člen 2

1. Postopki za izmenjavo informacij o dogodku so opisani v oddelku 1 Priloge II, oddelek 1 (Raven 1: Izmenjava informacij).

2. Postopki, v skladu s katerimi se je treba ravnati, ko nek dogodek lahko postane grožnja javnemu zdravju, ali ko je nek dogodek že grožnja javnemu zdravju, so opisani v oddelku 2 (Raven 2: Morebitna grožnja) in oddelku 3 (Raven 3: Jasna grožnja) Priloge II.

3. Postopki, v skladu s katerimi se je treba ravnati pri zagotavljanju informacij splošni javnosti in zadevnim strokam, so opisani v oddelku 4 Priloge II.

Člen 3

1. Pristojni organi v državah članicah vsako leto najpozneje do 31. marca Komisiji predložijo analitično poročilo o dogodkih in postopkih, uporabljenih v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja. Poleg tega, pristojni organi v državah članicah lahko poročajo o posebnih dogodkih izjemnega pomena.

2. Komisija na podlagi poročil v svojem letnem poročilu preuči delovanje sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja ter, po potrebi, predlaga njegove spremembe.

Člen 4

Ta odločba začne veljati 1. januarja 2000.

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 22. decembra 1999

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 268, 3.10.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Dogodki, o katerih je treba poročati v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja

1. Izbruhi nalezljivih bolezni, ki zajamejo več kot eno državo članico Skupnosti.

2. Kopičenje primerov bolezni podobne vrste v prostoru ali času, če so možen vzrok patogeni povzročitelji in obstaja tveganje širjenja med državami članicami v Skupnosti.

3. Kopičenje primerov bolezni podobne vrste v prostoru ali času izven Skupnosti, če so možen vzrok patogeni povzročitelji in obstaja tveganje širjenja v Skupnost.

4. Pojav ali ponoven pojav nalezljive bolezni ali povzročitelja okužbe, ki lahko zahteva pravočasno, usklajeno delovanje Skupnosti zaradi obvladovanja.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Postopki za informiranje, posvetovanje in sodelovanje v sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja

1. Aktivacijska raven 1: izmenjava informacij

(1) Če informacije, zbrane v eni ali več državah članicah, ali pridobljene iz drugih priznanih virov kažejo, da je nek dogodek verjeten, pristojni organ, odgovoren za pripravo ukrepov za varovanje javnega zdravja v vsaki zadevni državi članici, prek mreže brez odlašanja obvesti sodelujoče v drugih državah članicah ter Komisijo o okoliščinah in ozadju. Po prejetju informacije pristojni organi v zadevnih državah članicah izrazijo svoje mnenje, ali so potrebni ukrepi drugih držav članic ali usklajeno delovanje Skupnosti ob pomoči Komisije.

(2) Komisija in zadevne države članice zagotavljajo nenehno medsebojno in hitro izmenjavo prejetih informacij in obveščajo druge države članice.

(3) Pristojni organi javnega zdravstva v zadevni/ih državi/ah članici/ah v sodelovanju s strukturami in/ali organi, brez odlašanja ocenijo zbrane informacije, da ugotovijo, ali gre za dogodek, ki ogroža javno zdravje.

(4) Komisija lahko skliče izredno sejo odbora mreže ali strokovnjakov, ki jih priporoči odbor, da zagotovi preglednost in učinkovitost kakršnega koli morebitnega delovanja.

2. Aktivacijska raven 2: morebitna grožnja

Ko informacije o dogodku ali indikacijah za tak dogodek, kažejo na morebitno grožnjo javnemu zdravju, pristojni organi v zadevni/ih državi/ah članici/ah brez odlašanja obvestijo sodelujoče v drugih državah članicah ter Komisijo o vrsti in obsegu morebitne grožnje ter ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti same ali v sodelovanju z drugimi zadevnimi državami članicami, Komisijo ali drugimi sodelujočimi.

2.1 Preverjanje in vrednotenje

Pristojni organi javnega zdravstva v zadevni/ih državi/ah članici/ah v sodelovanju s strukturami in/ali organi, brez odlašanja ocenijo zbrane informacije, da potrdijo obstoj dogodka, ki ogroža javno zdravje.

Strokovno znanje in izkušnje terenske epidemiologije, laboratorijska podpora, klinična in druga strokovna znanja in izkušnje so na voljo kot tehnična pomoč za vse nadaljnje preiskave v državah članicah. Skupnost ali posamezne države članice jih lahko zagotovijo, če jih zadevna država članica zahteva.

Komisija v pripravah na kakršne koli morebitne grožnje javnemu zdravju pomaga usklajevati previdnostne ukrepe.

Komisija lahko skliče izredno sejo odbora mreže ali strokovnjakov, ki jih predlaga odbor, za uskladitev potrebnega delovanja.

2.2 Deaktiviranje

Če je sklep ocene tveganja, da ne obstaja grožnja javnemu zdravju in delovanje ni potrebno, ali pa je potrebno le lokalno delovanje, pristojni organi javnega zdravstva v vsaki zadevni državi članici brez odlašanja obvestijo sodelujoče v drugih državah članicah ter Komisijo o vrsti in obsegu ukrepov, ki so jih sprejele ali jih nameravajo sprejeti.

Če v roku treh dni ni nobenih ugovorov s strani drugih držav članic ali Komisije, ni potrebno nikakršno drugo delovanje za zgodnje obveščanje in odzivanje.

3. Aktivacijska raven 3: jasna grožnja

Če nek dogodek postane grožnja javnemu zdravju, pristojni organi javnega zdravstva v zadevni/ih državi/ah članici/ah brez odlašanja obvestijo sodelujoče v drugih državah članicah in Komisijo o vrsti in obsegu morebitne grožnje in ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti same ali v sodelovanju z drugimi zadevnimi državami članicami, Komisijo ali drugimi sodelujočimi.

3.1 Usklajevanje ukrepov

Pristojni organi javnega zdravstva v zadevni/ih državi/ah članici/ah brez odlašanja obvestijo druge države članice ter Komisijo o napredovanju in rezultatih sprejetih ukrepov.

Države članice in Komisija usklajujejo nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni Skupnosti skladno s členoma 3 in 6 Odločbe št. 2119/98/ES.

Komisija podpira države članice pri usklajevanju njihovih naporov za obvladovanje grožnje javnemu zdravju in pri zagotavljanju varstva prebivalstva.

Komisija lahko skliče izredno sejo odbora mreže ali delegatov, ki jih imenuje odbor za usklajevanje ukrepov.

3.2 Deaktiviranje

Sistem se deaktivira po dogovoru zadevnih držav članic, ki obvestijo ostale države članice in Komisijo.

4. Informiranje splošne javnosti in zadevnih strok

Države članice ob dogodku brez odlašanja zagotovijo ustrezno informativno gradivo zadevnim strokovnjakom in splošni javnosti, ter jih obvestijo o sprejetih ukrepih.

Komisija in države članice obvestijo zadevne strokovnjake in splošno javnost o vseh napotkih, dogovorjenih na ravni Skupnosti, ter jih brez odlašanja obvestijo, ko je grožnja javnemu zdravju mimo.

--------------------------------------------------