(1)

Evropski parlament, Svet in Komisija so v odgovor na družbene izzive v Evropi 17. novembra 2017 skupno razglasili evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: steber). Dvajset ključnih načel stebra je razvrščenih v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Ukrepanje v okviru Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) bi moralo slediti dvajsetim načelom stebra. Da bi ESS+ prispeval k uresničevanju stebra, bi moral podpirati naložbe v ljudi in sisteme na področjih politik zaposlovanja, izobraževanja in socialnega vključevanja ter tako krepiti ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik (v nadaljnjem besedilu: evropski semester) okvir, v katerem se določajo prednostne naloge nacionalnih reform in spremlja njihovo izvajanje. Države članice razvijejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije, ki podpirajo navedene prednostne naloge reform. Te strategije bi bilo treba predložiti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform, da bi se predstavili in usklajevali prednostni naložbeni projekti, ki se jih podpira s financiranjem Unije ali z nacionalnim financiranjem.

Pomagati bi morale tudi usklajeni uporabi financiranja Unije in čim večji dodani vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz programov, ki jih podpira Unija, kadar je ustrezno v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada, katerih specifični cilji in področje uporabe so določeni v Uredbi (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ESS+, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA), vzpostavljenega z Uredbo (EU) Evropskega parlamenta in Sveta, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (Program InvestEU)

(3)

Revidirane smernice za politike zaposlovanja držav članic so bile sprejete s Sklepom Sveta (EU) 2020/1512 (7). Besedilo teh smernic je bilo usklajeno z načeli stebra, in sicer z namenom, da bi Evropa izboljšala konkurenčnost in postala privlačnejša za naložbe, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije. Da bi se zagotovila popolna usklajenost ESS+ s cilji teh smernic, zlasti glede zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja ter boja proti socialni izključenosti, revščini in diskriminaciji, bi moral ESS+ države članice podpirati ob upoštevanju ustreznih integriranih smernic in zadevnih priporočil za posamezne države, sprejetih na podlagi člena 121(2) in člena 148(2) in (4) PDEU, ter, kadar je primerno, nacionalnih programov reform, podprtih z nacionalnimi strategijami. ESS+ bi moral prispevati tudi k ustreznim vidikom izvajanja ključnih pobud in dejavnosti Unije, zlasti sporočil Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom „Novi program znanj in spretnosti za Evropo“, z dne 30. septembra 2020 z naslovom „Evropski izobraževalni prostor“, z dne 7. oktobra 2020 z naslovom „Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov“ ter priporočil Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela, z dne 19. decembra 2016 o poteh izpopolnjevanja in z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade ter sporočila Komisije in priporočila Sveta z dne 12. marca 2021 o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov.

(4)

Svet je 20. junija 2017 sprejel sklepe z naslovom „Trajnostna prihodnost Evrope: Odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030“. Svet je poudaril pomen uravnoteženega in celovitega uresničevanja trajnostnega razvoja v vseh treh razsežnostih (ekonomski, socialni in okoljski). Trajnostni razvoj je treba nujno vključiti v vsa področja notranjih in zunanjih politik Unije, Unija pa si v svojih politikah, ki jih uporablja, ambiciozno prizadeva obravnavati svetovne izzive. Svet je pozdravil sporočilo Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom „Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope “kot prvi korak pri vključevanju ciljev Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: cilji trajnostnega razvoja) in uporabi trajnostnega razvoja kot ključnega vodilnega načela za vse politike Unije, vključno z njenimi instrumenti financiranja. ESS+ bi moral prispevati k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ZN, in sicer med drugim z izkoreninjenjem skrajnih oblik revščine (cilj trajnostnega razvoja 1), spodbujanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja (cilj trajnostnega razvoja 4), spodbujanjem enakosti spolov (cilj trajnostnega razvoja 5), spodbujanjem vzdržne, vključujoče in trajnostne gospodarske rasti, popolne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse (cilj trajnostnega razvoja 8) ter zmanjšanjem neenakosti (cilj trajnostnega razvoja 10).

(5)

Zaradi nedavnega in trenutnega razvoja dogodkov so se poslabšali strukturni izzivi, ki izhajajo iz gospodarske globalizacije, socialnih neenakosti, upravljanja migracijskih tokov in večje varnostne grožnje, prehoda na čisto energijo, tehnoloških sprememb, demografskega upada, brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih ter vse starejše delovne sile, pa tudi izzivi, ki izhajajo iz vse večjega neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v nekaterih sektorjih in regijah, kar zadeva zlasti mala in srednja podjetja (MSP). Z zelenim in digitalnim prehodom ter preobrazbo evropskih industrijskih ekosistemov bi lahko nastale številne nove priložnosti, ki pa bi jih moral spremljati pravi nabor znanj in spretnosti ter zaposlitvene in socialne politike in ukrepi. Unija bi morala biti ob upoštevanju spreminjajočih se razmer v svetu dela pripravljena na sedanje in prihodnje izzive, in sicer z vlaganjem v ustrezna znanja in spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje, zagotavljanjem bolj vključujoče rasti ter izboljšanjem zaposlitvene in socialne politike, hkrati pa tudi z upoštevanjem gospodarske in industrijske trajnostnosti, mobilnosti delovne sile ter ob prizadevanju za vzpostavitev uravnotežene zastopanosti spolov na trgu dela.

(6)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (8) vzpostavlja okvir za ukrepanje v okviru ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada, Sklada za pravični prehod, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ESPRA, Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost in Instrumenta za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter določa zlasti cilje politik in pravila glede načrtovanja, spremljanja in vrednotenja, upravljanja in nadzora za sklade Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Zato je treba določiti splošne cilje ESS+ in posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki bi jih bilo možno financirati iz ESS+.

(7)

Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) določa pravila za izvrševanje splošnega proračuna Unije (v nadaljnjem besedilu: proračun Unije), vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in povračilih zunanjim strokovnjakom. Sofinanciranje za nepovratna sredstva se lahko zagotovi iz lastnih sredstev upravičencev, prihodka iz projekta ali finančnih prispevkov oziroma prispevkov v naravi od tretjih oseb. Da bi se zagotovila skladnost pri izvajanju programov Unije, bi se finančna uredba morala uporabljati za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru ESS+.

(8)

Vrste financiranja Unije in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti doseganja specifičnih ciljev ukrepov in zagotavljanja rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi to moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz točke (a) člena 125(1) finančne uredbe. Za izvajanje ukrepov, povezanih s socialno-ekonomskim vključevanjem državljanov tretjih držav, in v skladu s členom 94 Uredbe (EU) 2021/1060 lahko Komisija za povračilo državam članicam uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, vključno s pavšalnimi zneski.

(9)

Da bi se financiranje racionaliziralo in poenostavilo ter da bi se s celovitimi pristopi k financiranju ustvarile dodatne priložnosti za sinergije, bi bilo treba ukrepe, podprte iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), in Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), vključiti v ESS+. ESS+ bi zato moral zajemati dva sklopa: sklop v okviru deljenega upravljanja (v nadaljnjem besedilu: sklop ESS+ okviru deljenega upravljanja), ki se izvaja v okviru deljenega upravljanja, ter sklop za zaposlovanje in socialne inovacije (v nadaljnjem besedilu: sklop EaSI), ki se izvaja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. To bi moralo prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega z upravljanjem različnih skladov, zlasti za države članice in upravičence, hkrati pa bi se za enostavnejše operacije, kot je razdeljevanje hrane ali osnovne materialne pomoči, ohranila enostavnejša pravila.

(10)

Glede na širše področje uporabe ESS+ je primerno, da se cilji povečanja učinkovitosti trgov dela, spodbujanja enakega dostopa do kakovostne zaposlitve, izboljšanja enake dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, da bi pripomogli k ponovnemu vključevanju v izobraževalne sisteme, spodbujanja socialnega vključevanja, olajševanja dostopa do zdravstvenega varstva za ranljive osebe in zmanjševanja revščine ne izvajajo samo v okviru deljenega upravljanja v okviru sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja, temveč tudi za ukrepe, potrebne na ravni Unije, v okviru neposrednega in posrednega upravljanja v okviru sklopa EaSI.

(11)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje ESS+, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (13). Določiti bi morala dodelitve za sklop ESS+ v okviru deljenega upravljanja in dodelitve za ukrepe, ki se bodo izvajali v okviru sklopa EaSI.

(12)

Da bi olajšali izvajanje posebnih in operativnih ciljev sklopa EaSI, bi moral ESS+ podpirati dejavnosti, povezane s tehnično in upravno pomočjo, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, nadzora, revizije in vrednotenja, medtem ko bi morale biti dejavnosti komuniciranja in razširjanja del ukrepov, upravičenih v okviru sklopa EaSI.

(13)

ESS+ bi moral spodbujati zaposlovanje z aktivnim ukrepanjem, ki omogoča vključevanje in ponovno vključevanje na trg dela, zlasti za mlade – predvsem z izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade –, za dolgotrajno brezposelne ljudi, za prikrajšane skupine na trgu dela in za neaktivne ljudi ter s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva. ESS+ bi si moral prizadevati za izboljšanje delovanja trgov dela s podpiranjem posodabljanja institucij trgov dela, kot so javne službe za zaposlovanje, da bi se izboljšala njihova zmogljivost zagotavljanja okrepljenega ciljno naravnanega svetovanja in usmerjanja med iskanjem zaposlitve in pri prehodu v zaposlitev ter da bi se povečala mobilnost delavcev. ESS+ bi moral spodbujati uravnoteženo udeležbo spolov na trgu dela, in sicer z ukrepi, ki bi med drugim zagotovili enake delovne pogoje, boljšo usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter dostop do otroškega varstva, vključno s predšolsko vzgojo in varstvom. ESS+ bi si moral prizadevati tudi za zagotavljanje zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, da bi se upoštevala tveganja za zdravje, povezana s spreminjajočimi se oblikami dela, in potrebe starajoče se delovne sile.

(14)

ESS+ bi moral zagotavljati podporo za izboljšanje kakovosti, vključenosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter njihove relevantnosti za potrebe trgov dela, tudi s spodbujanjem digitalnega učenja, potrjevanjem neformalnega in priložnostnega učenja, strokovnega razvoja učiteljev, da se olajša pridobivanje ključnih kompetenc, zlasti glede osnovnih spretnosti, vključno z zdravstveno in medijsko pismenostjo, podjetniškimi spretnostmi, znanjem jezikov, digitalnimi spretnostmi in kompetencami za trajnostni razvoj, ki jih vsi posamezniki potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, zaposlitev, socialno vključenost in aktivno državljanstvo. ESS+ bi moral pomagati pri napredovanju v izobraževanju in usposabljanju ter prehodu v zaposlitev, podpirati vseživljenjsko učenje in zaposljivost, da bi vsem olajšali polno udeležbo v družbi, ter prispevati h konkurenčnosti, vključno s spremljanjem diplomantov, ter k družbenim in gospodarskim inovacijam s podpiranjem trajnostnih pobud, ki se na teh področjih povečujejo in so prilagojene različnim ciljnim skupinam, na primer invalidom. Tako pomoč, podporo in prispevke bi bilo mogoče doseči na primer s spletnim učenjem, usposabljanjem na delovnem mestu, pripravništvi, dualnim sistemom izobraževanja in usposabljanja ter vajeništvi, kot je opredeljeno v priporočilu Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva, vseživljenjsko orientacijo, predvidevanjem potreb po spretnostih v tesnem sodelovanju z industrijo, najsodobnejšim gradivom in metodami usposabljanja, napovedovanjem in spremljanjem diplomantov, usposabljanjem izobraževalcev, vrednotenjem učnih izidov in priznavanjem kvalifikacij ter izdajanjem potrdil na ravni industrije.

(15)

Podpora iz ESS+ bi se morala uporabljati za spodbujanje enakega dostopa za vse, zlasti za prikrajšane skupine, do kakovostnega, nesegregiranega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja, in sicer od predšolske vzgoje in varstva, pri čemer se posebna pozornost nameni otrokom, ki prihajajo iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij, prek splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti vajeništev, do terciarne ravni ter izobraževanja in učenja odraslih, vključno s športnimi in kulturnimi dejavnostmi. ESS+ bi moral zagotavljati ciljno usmerjeno podporo učečim, ki tako podporo potrebujejo, in odpravljati neenakosti v izobraževanju, vključno z digitalnim razkorakom, preprečevati in zmanjševati zgodnje opuščanje šolanja, spodbujati prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja, krepiti povezave z neformalnim in priložnostnim učenjem ter omogočati lažjo učno mobilnost za vse in dostopnost za invalide. V tem okviru bi bilo treba podpirati sinergije s programom Erasmus+, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta (14), zlasti da bi prikrajšanim učencem olajšali udeležbo v učni mobilnosti.

(16)

ESS+ bi moral spodbujati prožne možnosti nadgrajevanja veščin ter pridobivanja novih in različnih veščin za vse, zlasti podjetniških in digitalnih veščin ter veščin za ključne omogočitvene tehnologije ter veščin za zeleno gospodarstvo in industrijske ekosisteme v skladu s sporočilom Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“. V skladu s programom znanj in spretnosti za Evropo ter priporočilom Sveta o poteh izpopolnjevanja (15) bi moral ESS+ podpirati prožne poti, vključno z dostopnim, kratkim in ciljno usmerjenim modularnim usposabljanjem, ki vodi do kvalifikacij, da bi se posameznikom zagotovile veščine, prilagojene potrebam trga dela in industrijskih ekosistemov, zelenemu in digitalnemu prehodu, inovacijam ter družbenim in gospodarskim spremembam, olajšali prekvalificiranje in izpopolnjevanje, zaposljivost, karierni prehodi ter geografska in sektorska mobilnost ter podprli zlasti nizko usposobljene osebe, invalidne in nizkokvalificirane odrasle. ESS+ bi moral prav tako olajševati zagotavljanje celovite podpore posameznikom v zvezi s celotnimi veščinami, vključno z zaposlenimi, samozaposlenimi in brezposelnimi osebami, in sicer z instrumenti, kot so individualni izobraževalni računi.

(17)

S sinergijami z Obzorjem Evropa - okvirnim programom za raziskave in inovacije, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa), bi bilo treba zagotoviti, da bi ESS+ lahko vključeval in razširjal inovativne kurikule, podprte iz Obzorja Evropa, da se ljudem zagotovijo veščine in kompetence, potrebne za delovna mesta prihodnosti.

(18)

ESS+ bi moral podpirati prizadevanja držav članic v pomoč pri izkoreninjenju revščine, da bi se prekinil krog medgeneracijske prikrajšanosti in spodbujalo socialno vključevanje z zagotavljanjem enakih možnosti za vse, zmanjševanjem ovir, odpravljanjem diskriminacije in obravnavanjem neenakosti v zdravju. V ta namen bi bilo treba uporabiti vrsto politik, ki so namenjene najbolj prikrajšanim osebam, ne glede na njihov spol, spolno usmerjenost, starost, vero ali prepričanje, rasno ali etnično pripadnost, zlasti pa marginaliziranim skupnostim, kot so Romi, invalidom ali osebam s kroničnimi boleznimi, brezdomcem ter otrokom in starejšim. ESS+ bi moral spodbujati dejavno vključevanje oseb, ki so oddaljene od trga dela, da bi se jim omogočilo socialno-ekonomsko vključevanje. ESS+ bi se moral uporabljati tudi za krepitev pravočasnega in enakega dostopa do cenovno ugodnih, vzdržnih in visokokakovostnih storitev, ki spodbujajo dostop do stanovanj in oskrbe po meri posameznika, kot sta zdravstvena in dolgotrajna oskrba ter zlasti storitve oskrbe v družini in skupnosti. ESS+ bi moral prispevati k posodabljanju sistemov socialne zaščite s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah ter zlasti za spodbujanje dostopnosti takih sistemov, tudi za invalide.

(19)

ESS+ bi moral prispevati k izkoreninjenju revščine s podpiranjem nacionalnih programov, katerih namen je ublažitev pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti ter spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti, in najbolj ogroženih oseb. Na podlagi splošnega cilja, da bi bilo na ravni Unije vsaj 4 % sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja namenjenih za podporo najbolj ogroženim osebam, bi morale države članice dodeliti vsaj 3 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za obravnavanje skrajnih oblik revščine, ki najbolj vplivajo na socialno izključenost, kot so brezdomstvo, revščina otrok in pomanjkanje hrane. Zagotavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam ne bi smelo nadomestiti obstoječih socialnih prejemkov, ki so jim zagotovljeni v okviru nacionalnih socialnih sistemov ali na podlagi nacionalnega prava. Zaradi narave operacij in vrste končnih prejemnikov je treba za podporo, namenjeno obravnavanju materialne prikrajšanosti najbolj ogroženih oseb, uporabljati enostavnejša pravila.

(20)

Glede na nenehno potrebo po krepitvi prizadevanj za obravnavanje upravljanja migracijskih tokov v vsej Uniji ter za zagotovitev dosledne, močne in usklajene podpore prizadevanjem za solidarnost in pravično delitev odgovornosti bi moral ESS+ zagotavljati podporo za spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja državljanov tretjih držav, vključno z migranti, kar lahko vključuje pobude na lokalni ravni, kot dopolnitev ukrepov, financiranih iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, ESRR in drugih skladov Unije, ki imajo pozitiven učinek na vključevanje državljanov tretjih držav.

(21)

Zaradi pomembnosti dostopa do zdravstvenega varstva bi moral ESS+ zagotavljati sinergije in dopolnjevanje s Programom EU za zdravje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/522 Evropskega parlamenta in Sveta (17), področje uporabe ESS+ pa bi moralo vključevati dostop do zdravstvenega varstva za osebe v ranljivem položaju.

(22)

ESS+ bi moral podpirati reforme politike in sistemov na področju zaposlovanja, socialnega vključevanja, dostopa do zdravstvenega varstva za ranljive osebe, dolgotrajne oskrbe, izobraževanja in usposabljanja, da bi prispevali k izkoreninjenju revščine. Za večjo usklajenost z evropskim semestrom bi morale države članice dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje zadevnih priporočil za posamezne države, povezanih s strukturnimi izzivi, ki jih je primerno obravnavati z večletnimi naložbami, ki spadajo na področje uporabe ESS+, ob upoštevanju stebra, pregleda socialnih kazalnikov, kot je bil spremenjen po sprejetju novih ciljev iz načrta ukrepov za socialni steber, in regionalnih posebnosti.

Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajenost in dopolnjevanje med sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja ter drugimi skladi, programi in instrumenti Unije, na primer SPP, ESRR, Programom EU za zdravje, Mehanizmom za okrevanje in odpornost, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (18), Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ESPRA, programom Erasmus+, Skladom za azil, migracije in vključevanje, Obzorjem Evropa, EKSRP, programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (20), Programom InvestEU, programom Ustvarjalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta (21), Evropsko solidarnostno enoto, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta (22), in Instrumentom za tehnično podporo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta (23).

Komisija in države članice bi morale na vseh stopnjah postopka zagotavljati zlasti učinkovito usklajevanje za zagotovitev doslednosti, skladnosti, dopolnjevanja in sinergije med viri financiranja, kar zajema tudi tehnično pomoč.

(23)

ESS+ bo s podporo specifičnim ciljem iz te uredbe, med drugim s prispevanjem k doseganju cilja politike „bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic“ iz Uredbe (EU) 2021/1060 še naprej prispeval k strategijam teritorialnega in lokalnega razvoja, da bi izvajali steber. Podpiral bo orodja iz člena 28 navedene uredbe in s tem prispeval tudi k uresničevanju cilja politike „Evropa, ki je bližje državljanom, in sicer s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud“ iz Uredbe (EU) 2021/1060, vključno z ukrepi za zmanjšanje revščine in socialno vključevanje ob upoštevanju posebnosti mestnih, podeželskih in obalnih regij, da bi odpravili socialno-ekonomske neenakosti v mestih in regijah.

(24)

Da bi se socialna razsežnost Evrope, kot je opredeljena v stebru, ustrezno izvajala in bi se minimalni znesek sredstev namenil tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, bi morale države članice krepitvi socialnega vključevanja dodeliti vsaj 25 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(25)

Za obravnavanje vztrajno visoke stopnje revščine otrok v Uniji in v skladu z načelom 11 stebra, v katerem je določeno, da imajo otroci pravico do varstva pred revščino, otroci iz prikrajšanih okolij pa pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje dostopa do enakih možnosti, bi morale države članice načrtovati ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za izvajanje jamstva za otroke za dejavnosti, ki obravnavajo revščino otrok, v skladu s specifičnimi cilji ESS+, ki omogočajo načrtovanje sredstev za ukrepe, ki neposredno podpirajo enak dostop otrok do varstva, izobraževanja, zdravstvenega varstva, dostojnih stanovanjskih razmer in ustrezne prehrane. Države članice, v katerih je na podlagi podatkov Eurostata povprečna stopnja otrok, mlajših od 18 let, ki jim je v obdobju 2017–2019 grozila revščina ali socialna izključenost, nad povprečjem Unije za navedeno obdobje, bi morale dodeliti vsaj 5 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za te dejavnosti. Operacije, s katerimi se prispeva k tej zahtevi glede tematske koncentracije, bi bilo treba všteti v 25-odstotno zahtevo glede tematske koncentracije za socialno vključenost, kadar so načrtovane v okviru ustreznih specifičnih ciljev.

(26)

Da bi olajšali vključujoče okrevanje gospodarstva po veliki krizi in podprli zaposlovanje mladih v spreminjajočem se svetu dela ter glede na vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in neaktivnosti mladih v številnih državah članicah in regijah, bi morale vse države članice vložiti ustrezen znesek svojih sredstev ESS+ v ukrepe za podporo zaposlovanju in znanju ter spretnostim mladih, tudi z izvajanjem programov jamstva za mlade. Na podlagi ukrepov, podprtih v programskem obdobju 2014–2020 v okviru pobude za zaposlovanje mladih v okviru Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24) s poudarkom na posameznikih, in pridobljenih spoznanj bi morale države članice še naprej spodbujati poti ponovnega vključevanja na podlagi kakovostne zaposlitve in izobraževanja ter vlagati v zgodnje preprečevanje in učinkovito ozaveščanje mladih, pri čemer bi morale po potrebi dajati prednost dolgotrajno brezposelnim, neaktivnim in prikrajšanim mladim, tudi prek mladinskega dela. Države članice bi morale vlagati tudi v ukrepe za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev in ustrezne zmogljivosti služb za zaposlovanje, da bi zagotovile prilagojeno in celovito podporo ter bolje usmerjene storitve za mlade. Uresničevanje ciljno usmerjenih ukrepov za zaposlovanje mladih bo s celovito vključitvijo pobude za zaposlovanje mladih v ESS+ bolj učinkovito in uspešno, področje uporabe pa se bo razširilo na strukturne ukrepe in reforme, s čimer bo zagotovljeno boljše ujemanje med finančno podporo Unije in izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade.

Nadgrajevanje veščin ter pridobivanje novih in raznovrstnih veščin bi moralo mladim pomagati, da izkoristijo priložnosti rastočih sektorjev in jih pripraviti na spreminjajočo se naravo dela, hkrati pa izkoristiti priložnosti, ki izhajajo iz digitalnega in zelenega prehoda ter preobrazbe industrijskih ekosistemov v Uniji. Zato bi morale države članice, v katerih je bila na podlagi podatkov Eurostata povprečna stopnja mladih v starosti od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v obdobju 2017–2019 nad povprečjem Unije, za navedene ukrepe dodeliti vsaj 12,5 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(27)

V skladu s členom 349 PDEU in členom 2 Protokola št. 6 o posebnih določbah glede cilja 6 v okviru strukturnih skladov na Finskem, Norveškem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994 (25) so najbolj oddaljene regije in severne redko poseljene regije upravičene do posebnih ukrepov v okviru skupnih politik in programov Unije. Zaradi trajnih omejitev, na primer depopulacije, te regije potrebujejo posebno podporo.

(28)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki se podpirajo iz ESS+, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi akterji na zadevnih teritorialnih ravneh ter socialno-ekonomskimi akterji, zlasti socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe. Zato je bistveno, da vse države članice dodelijo ustrezen znesek svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja za zagotavljanje pomembnega sodelovanja socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri izvajanju sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja. To sodelovanje bi moralo vključevati ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, kot so okoljski partnerji, nevladne organizacije ter organi, odgovorni za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije. Države članice, ki so prejele priporočilo za posamezne države v zvezi s krepitvijo zmogljivosti socialnih partnerjev ali organizacij civilne družbe, bi morale zaradi svojih posebnih potreb na tem področju za ta namen dodeliti vsaj 0,25 % svojih sredstev iz sklopa ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(29)

Da bi se povečala odzivnost politik na socialne spremembe ter spodbujale in podpirale inovativne rešitve, je podpora socialnim inovacijam ključnega pomena. Zlasti preskušanje in vrednotenje inovativnih rešitev pred njihovim razširjanjem sta pomembna za izboljšanje učinkovitosti politik, s čimer se upraviči posebna podpora iz ESS+. Socialna podjetja bi lahko imela ključno vlogo pri uresničevanju socialnih inovacij ter prispevanju k ekonomski in socialni odpornosti. Opredelitev socialnih podjetij bi morala biti usklajena z opredelitvami v nacionalnem pravu in v sklepih Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi. Da bi okrepili vzajemno učenje ter izmenjavo znanja in praks, bi morali poleg tega države članice spodbujati k nadaljevanju njihovih dejavnosti transnacionalnega ukrepanja v okviru deljenega upravljanja na področju zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja ter socialnega vključevanja v skladu s specifičnimi cilji ESS+.

(30)

Komisija in države članice bi morale zagotavljati, da ESS+ prispeva k spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi v skladu s členom 8 PDEU, da bi se podprle enaka obravnava in enake možnosti spolov na vseh področjih, tudi udeležba na trgu dela, zaposlitveni pogoji in karierno napredovanje. Zagotavljati bi morale tudi, da ESS+ spodbuja enake možnosti za vse brez diskriminacije v skladu s členom 10 PDEU, spodbuja enakopravno vključenost invalidov v družbo in prispeva k uresničevanju Konvencije ZN o pravicah invalidov, sprejete 13. decembra 2006 v New Yorku. ESS+ bi moral prispevati k spodbujanju dostopnosti za invalide, da bi izboljšali njihovo vključevanje v zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje ter s tem v vsa življenjska področja. Spodbujanje take dostopnosti bi bilo treba pravočasno in dosledno upoštevati v vseh razsežnostih ter na vseh stopnjah priprave, spremljanja, izvajanja in vrednotenja programov, pri tem pa zagotoviti, da se sprejmejo specifični ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti. ESS+ bi moral spodbujati tudi prehod z bivalne ali institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti, zlasti za tiste, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo. ESS+ ne bi smel podpirati nobenih ukrepov, ki prispevajo k segregaciji ali socialni izključenosti. Uredba (EU) 2021/1060 določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni, razen nekaterih izjem, za katere je treba določiti posebne določbe v zvezi s sklopom ESS+ v okviru deljenega upravljanja.

(31)

Vse operacije bi bilo treba izbrati in izvajati ob spoštovanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Komisija bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila pravočasno oceno pritožb, vključno s pritožbami v zvezi s kršitvami Listine, pritožnike pa bi morala obvestiti o rezultatih svoje ocene v skladu s sporočilom Komisije z dne 19. januarja 2017 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“.

(32)

Da bi zmanjšali upravno breme pri zbiranju podatkov, bi morale biti zahteve glede poročanja čim bolj enostavne. Kadar so podatki na voljo v registrih ali enakovrednih virih, bi lahko države članice organom upravljanja omogočile zbiranje podatkov iz registrov.

(33)

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe bi morali nacionalni upravljavci podatkov svoje naloge za namene te uredbe opravljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (26). Končnim prejemnikom operacij v okviru posebnega cilja „obravnavanje materialne prikrajšanosti z zagotavljanjem hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam, vključno z otroki, in zagotavljanje spremljevalnih ukrepov, ki podpirajo njihovo socialno vključenost“ bi bilo treba zajamčiti dostojanstvo in spoštovanje zasebnosti. Da bi se izognili stigmatizaciji, se od oseb, ki prejemajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, ne bi smelo zahtevati, da se identificirajo ob prejetju pomoči ali sodelovanju v raziskavah o najbolj ogroženih osebah, ki so dobile podporo iz ESS+.

(34)

Socialno eksperimentiranje je projektno preskušanje manjšega obsega, ki omogoča zbiranje dokazov o izvedljivosti socialnih inovacij. Treba bi bilo omogočiti in spodbujati, da se zamisli preskusijo na lokalni ravni in da se izvedljive zamisli razvijejo v širšem obsegu – kjer je to ustrezno – ali prenesejo na druge kontekste v drugih regijah ali državah članicah s finančno podporo iz ESS+ ali v kombinaciji z drugimi viri.

(35)

ESS+ zajema določbe, s katerimi naj bi z zagotavljanjem tesnega sodelovanja javnih služb za zaposlovanje držav članic, Komisije in socialnih partnerjev uresničevali prosto gibanje delavcev brez diskriminacije. Evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje bi morala spodbujati boljše delovanje trgov dela z omogočanjem lažje čezmejne mobilnosti delavcev, zlasti prek čezmejnih partnerstev, in večje preglednosti informacij o trgih dela. Področje uporabe ESS+ bi moralo vključevati razvijanje in podpiranje ciljno usmerjenih shem za mobilnost, ki so namenjene zapolnitvi prostih delovnih mest, kadar se na trgu dela pokaže primanjkljaj.

(36)

Pomanjkanje dostopa do financiranja za mikropodjetja, in socialna podjetja in socialna gospodarstva je ena od glavnih ovir pri ustanavljanju podjetij, kar zlasti velja za osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela. Ta uredba bi morala v okviru sklopa EaSI predvideti določbe, katerih namen je oblikovanje tržnega ekosistema za povečanje ponudbe financiranja za socialna podjetja in dostopa do njega ter da ustreza povpraševanju tistih, ki ga najbolj potrebujejo, predvsem pa brezposelnih, žensk in ranljivih oseb, ki želijo ustanoviti ali razviti mikropodjetje. Ta cilj bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskim jamstvom v okviru sklopa politike za socialne naložbe ter znanja in spretnosti Sklada InvestEU. Socialna podjetja, kadar so opredeljena v nacionalnem pravu, bi bilo treba obravnavati kot socialna podjetja v smislu sklopa EaSI, ne glede na njihov pravni status, v kolikor ta podjetja ustrezajo opredelitvi socialnega podjetja iz te uredbe.

(37)

Akterji trga socialnih naložb, vključno s človekoljubnimi akterji, bi lahko imeli ključno vlogo pri doseganju vrste ciljev ESS+, saj ponujajo financiranje ter inovativne in dopolnjujoče pristope k boju proti socialni izključenosti in revščini, zmanjševanju brezposelnosti in prispevanju k ciljem trajnostnega razvoja. Zato bi morali biti človekoljubni akterji, kot so fundacije in donatorji vključeni v ukrepe ESS+, kot je to ustrezno in če nimajo političnega ali socialnega programa, ki bi bil v nasprotju z ideali Unije, in sicer zlasti v tiste ukrepe, katerih namen je razvijanje ekosistema trgov socialnih naložb.

(38)

Potrebne so smernice v okviru sklopa EaSI v zvezi z razvojem socialne infrastrukture in s tem povezanih storitev, zlasti za socialna stanovanja, otroško varstvo in izobraževanje, zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, vključno z zmogljivostmi za pomoč pri prehodu s storitev institucionalne oskrbe na storitve oskrbe v družini in skupnosti, ter ob upoštevanju zahtev glede dostopnosti za invalide.

(39)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (27), in doseganje ciljev za trajnostni razvoj, bo ta uredba prispevala k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podpiranje podnebnih ciljev. Med pripravo in izvajanjem se bodo opredelili ustrezni ukrepi, ki bodo ponovno ovrednoteni v okviru vmesne ocene.

(40)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (28) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklopa EaSI ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(41)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (29), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(42)

Primerno je, da se določijo kazalniki za namene poročanja v okviru sklopa EaSI. Ti kazalniki bi morali temeljiti na učinkih, biti objektivni, njihovo pridobivanje bi moralo biti preprosto in bi morali biti sorazmerni z deležem sklopa EaSI v celotnem ESS+. Zajemati bi morali operativne cilje in dejavnosti financiranja v okviru sklopa EaSI, ne da bi bilo treba določiti ustrezne cilje.

(43)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (30) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (31), (Euratom, ES) št. 2185/96 (32) in (EU) 2017/1939 (33) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (34). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in posrednega upravljanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(45)

Ker ciljev te uredbe, namreč povečanja učinkovitosti trgov dela, spodbujanja enakega dostopa do kakovostne zaposlitve, izboljšanja enake dostopnosti in kakovosti izobraževanja in usposabljanja, spodbujanja socialnega vključevanja ter prispevanja k izkoreninjenju revščine, ter zasledovanih ciljev v okviru sklopa EaSI države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)

Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo in dopolnitvijo prilog o kazalnikih. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (35). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila v zvezi z modelom za strukturirano raziskavo o končnih prejemnikih bi bilo treba glede na naravo tega modela izvajati v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (36).

(48)

Da bi omogočili hiter odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine, omenjene v Paktu za stabilnost in rast, ki se lahko pojavijo v programskem obdobju, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje začasnih ukrepov za olajšanje uporabe podpore iz ESS+ kot odziv na takšne okoliščine, in sicer za največ 18 mesecev. Komisija bi morala sprejeti ukrepe, ki so najprimernejši glede na izjemne ali neobičajne okoliščine, s katerimi se sooča država članica, pri tem pa ohraniti cilje ESS+, vendar to ne bi smelo vključevati sprememb zahtev glede tematske koncentracije. Poleg tega bi bilo treba izvedbena pooblastila v zvezi z začasnimi ukrepi za uporabo podpore iz ESS+ kot odziv na izjemne ali neobičajne okoliščine prenesti na Komisijo, brez uporabe postopkov v odborih, glede na to, da je področje uporabe teh ukrepov določeno s Paktom za stabilnost in rast in je omejeno na ukrepe iz te uredbe. Komisija bi morala tudi spremljati izvajanje in oceniti ustreznost začasnih ukrepov. Kadar Komisija meni, da je to uredbo treba spremeniti zaradi izjemnih ali neobičajnih okoliščin, sprememba ne bi smela zajemati zahtev glede tematske koncentracije, povezanih z zaposlovanjem mladih ali podporo najbolj ogroženim osebam, to pa zaradi tega, ker krizne razmere mlade in najbolj ogrožene osebe pogosto najbolj prizadenejo. Zato je treba zagotoviti, da te ciljne skupine še naprej prejemajo ustrezen znesek podpore.

(49)

Pri upravljanju ESS+ bi Komisiji moral pomagati odbor iz člena 163 PDEU (v nadaljnjem besedilu: Odbor ESS+). Da bi imel Odbor ESS+ na voljo vse potrebne informacije in da bi od ustreznih deležnikov pridobil raznovrstna mnenja, bi mu bilo treba omogočiti, da povabi predstavnike brez glasovalnih pravic, če je njihova udeležba potrebna glede na dnevni red, vključno s predstavniki Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada ter ustreznimi organizacijami civilne družbe.

(50)

Da bi zagotovili nadaljnjo obravnavo posebnosti posameznega sklopa ESS+, bi moral Odbor ESS+ ustanoviti delovne skupine za vsak sklop ESS+. Sestavo in naloge teh delovnih skupin določi Odbor ESS+. Delovne skupine bi morale imeti možnost, da na svoje sestanke povabijo predstavnike civilne družbe in druge deležnike. Med nalogami delovnih skupin so lahko zagotavljanje usklajevanja in sodelovanja med organi držav članic in Komisijo pri izvajanju ESS+, vključno s posvetovanjem o delovnem programu sklopa EaSI, spremljanje izvajanja posameznega sklopa ESS+, izmenjava izkušenj in dobrih praks znotraj sklopov ESS+ in med njimi ter spodbujanje morebitnih sinergij z drugimi programi Unije.

(51)

Da bi zagotovili večjo preglednost pri izvajanju te uredbe, bi morala Komisija vzpostaviti potrebne stike z ustreznimi odbori za politiko, dejavnimi na socialnem področju in področju zaposlovanja, na primer Odborom za zaposlovanje, Odborom za socialno zaščito ali Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu.

(52)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so aktivnosti in stroški iz začetka proračunskega leta 2021 upravičeni, tudi če so se aktivnosti začele izvajati in so stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(53)

Uredbo (EU) št. 1296/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(54)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba začeti veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije in bi se za sklop EaSI morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –

Del I

Člen 1

Člen 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

DEL II

Poglavje I

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Člen 12

Poglavje II

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 16

Člen 17

Poglavje III

Člen 18

Člen 19

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Člen 24

DEL III

Poglavje I

Člen 25

Poglavje II

Člen 26

Člen 27

Člen 28

Člen 29

Poglavje III

Člen 30

Člen 31

Člen 32

Člen 33

Člen 34

Člen 35

Člen 36

DEL IV

Člen 37

Člen 38

Člen 39

Člen 40

Člen 41

Člen 42

PRILOGA I

PRILOGA II

PRILOGA III

PRILOGA IV