(1)

Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982, katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY).

(2)

Na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekal v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje, odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in škodljive ribolovne prakse ter izvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi v najkrajšem izvedljivem času obnovile staleže rib vsaj do ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos, kot ga določajo njihove biološke značilnosti.

(3)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa pravila skupne ribiške politike (SRP) v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. SRP mora prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot določa člen 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)

Za dosego ciljev SRP je treba sprejeti več ohranitvenih ukrepov v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.

(6)

V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. Večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), bi moral v skladu z navedenima določbama vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje nenamernega ulova ter čim večje zmanjšanje vpliva na morsko okolje, zlasti na občutljive habitate in zaščitene vrste.

(7)

Ta uredba bi morala upoštevati omejitve v zvezi z velikostjo plovil za obrtniški in obalni ribolov, ki se uporabljajo v najbolj oddaljenih regijah.

(8)

„Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ bi bilo treba razumeti kot javno razpoložljivo znanstveno mnenje, podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodam, ki ga je izdal ali pregledal neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(9)

Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki spadajo na področje uporabe načrta. Zato z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES) sklepa memorandume o soglasju. Znanstveno mnenje, ki ga izda zlasti ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni, bi moralo temeljiti na tem načrtu, v njem pa bi morali biti zlasti navedeni razponi FMSY in referenčne točke za biomaso, tj. MSY Btrigger in Blim. Te vrednosti bi morale biti navedene v ustreznem mnenju o staležih in po potrebi v vseh drugih javno razpoložljivih znanstvenih mnenjih, med drugim na primer tudi v mnenju o mešanem ribolovu, ki ga izda zlasti ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(10)

Uredbe Sveta (ES) št. 811/2004 (5), (ES) št. 2166/2005 (6), (ES) št. 388/2006 (7), (ES) št. 509/2007 (8) in (ES) št. 1300/2008 (9) določajo pravila za lovljenje severnih staležev osliča, osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka, morskega lista v Biskajskem zalivu, morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, sleda zahodno od Škotske ter trske v Kattegatu, Severnem morju zahodno od Škotske in v Irskem morju. Ti in drugi pridneni staleži se ujamejo v mešanem ribolovu. Zato je primerno vzpostaviti enotni večletni načrt, v katerem se upošteva to tehnično vzajemno vplivanje.

(11)

Poleg tega bi se moral tak večletni načrt uporabljati za pridnene staleže in z njimi povezano ribištvo v zahodnih vodah, ki zajemajo severozahodne in jugozahodne vode. To so somerne ribe, bokoplute, hrustančnice in škampi (Nephrops norvegicus), ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stolpa.

(12)

Nekateri pridneni staleži se izkoriščajo v zahodnih vodah in sosednjih vodah. Zato bi bilo treba področje uporabe določb načrta v zvezi z merljivimi cilji in zaščitnimi ukrepi za staleže, ki se izkoriščajo zlasti v zahodnih vodah, razširiti na območja zunaj zahodnih voda. Poleg tega je treba v zvezi s staleži, prisotnimi tudi v zahodnih vodah, ki se izkoriščajo zlasti zunaj teh voda, v večletnih načrtih določiti merljive cilje in zaščitne ukrepe za območja zunaj zahodnih voda, na katerih se zadevni staleži zlasti izkoriščajo, ter pri tem razširiti področje uporabe teh večletnih načrtov tudi na zahodne vode.

(13)

Geografsko področje uporabe načrta bi moralo temeljiti na geografski porazdelitvi staležev, navedeni v najnovejšem znanstvenem mnenju o staležih, ki ga zagotovi ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Zaradi izboljšanih znanstvenih informacij ali migracije staležev bodo morda potrebne prihodnje spremembe geografske porazdelitve staležev, določene v načrtu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o prilagoditvi geografske porazdelitve staležev, določene v načrtu, če je v znanstvenem mnenju, ki ga zagotovi zlasti ICES ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni, navedeno, da se je geografska porazdelitev zadevnih staležev spremenila.

(14)

Kadar staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, bi morala Unija sodelovati s temi tretjimi državami, da bi zagotovila, da se ti staleži upravljajo trajnostno v skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti s ciljem iz člena 2(2) navedene uredbe, in te uredbe. Če se uradni dogovor ne doseže, bi morala Unija storiti vse, da se dosežejo skupne ureditve za ribolov teh staležev, da se omogoči trajnostno upravljanje in se s tem spodbujajo enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte Unije.

(15)

Cilj načrta bi moral biti prispevati k doseganju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za ciljne staleže, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, in k spodbujanju primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo priobalni ribolov in socialno-ekonomski vidiki. Z načrtom bi se moral izvajati tudi ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Biti bi moral skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje (v skladu z Direktivo 2008/56/ES), ter s cilji Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Direktive Sveta 92/43/EGS (11). Načrt bi moral vsebovati tudi podrobnosti o izvajanju obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnih vodah za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(16)

Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji iz člena 2(2) navedene uredbe in so skladne z merljivimi cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v večletnih načrtih.

(17)

Primerno je določiti ciljno stopnjo ribolovne umrljivosti (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, temelječi na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prožnost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, spodbudi izvajanje obveznosti iztovarjanja ter upoštevajo značilnosti mešanega ribolova. Razpone FMSY bi moral izračunati zlasti ICES, zlasti v svojem rednem mnenju glede ulova, ali podoben neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Na podlagi načrta bi morali biti izračunani tako, da omogočajo zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Zgornja meja razpona bi morala biti določena, tako da možnost zmanjšanja staleža pod Blim ni večja od 5 %. Zadevna zgornja meja bi morala biti tudi v skladu s tako imenovanim svetovalnim pravilom ICES, ki določa, da je treba, kadar je drstitvena biomasa ali številčnost v slabem stanju, F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z drstitveno biomaso ali številčnostjo v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger. ICES te predpostavke in svetovalna pravila uporablja pri pripravi znanstvenega mnenja o ribolovni umrljivosti in možnostih ulova.

(18)

Za namene določitve ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti zgornji prag običajno uporabljenih razponov FMSY, pod pogojem, da se za zadevni stalež šteje, da je v dobrem stanju, pa se lahko za določene primere uporabi zgornja meja. Ribolovne možnosti bi moralo biti možno na zgornji meji določiti le, če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje ciljev iz te uredbe pri mešanem ribolovu, ali zaradi preprečitve škode staležu, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži določenih vrst, ali za omejitev vsakoletnih sprememb ribolovnih možnosti.

(19)

Ustrezni svetovalni svet bi moral imeti možnost, da Komisiji priporoča pristop upravljanja, s katerim bi se omejile spremembe vsakoletnih ribolovnih možnosti za posamezen stalež iz te uredbe. Svet bi moral imeti možnost, da vsako tovrstno priporočilo upošteva pri določanju ribolovnih možnosti, pod pogojem, da so te ribolovne možnosti skladne z merljivimi cilji in zaščitnimi ukrepi v okviru načrta.

(20)

Za staleže, za katere so na voljo merljivi cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot sprožilne ravni drstitvene biomase za staleže rib in sprožilne ravni številčnosti za škampa.

(21)

Določiti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod te ravni. Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 navedene uredbe.

(22)

Omogočiti bi bilo treba določitev celotnega dovoljenega ulova za škampa na štirih posebnih območjih upravljanja kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na vsakem območju upravljanja. Vendar to ne bi smelo izključevati sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.

(23)

Za uporabo regionalnega pristopa k ohranjanju in trajnostnemu izkoriščanju morskih bioloških virov je primerno, da se določi možnost sprejetja tehničnih ukrepov v zahodnih vodah v zvezi z vsemi staleži.

(24)

V primeru morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu se je sistem omejitve ribolovnega napora izkazal za učinkovito orodje upravljanja, ki dopolnjuje določitev ribolovnih možnosti. Zato bi bilo treba v okviru načrta omejitev napora ohraniti.

(25)

Če umrljivost zaradi rekreacijskega ribolova precej vpliva na stalež, ki se upravlja na osnovi največjega trajnostnega donosa, bi moral imeti Svet možnost določiti nediskriminacijske omejitve za rekreacijske ribiče. Pri določanju teh omejitev bi se Svet moral opirati na pregledna in objektivna merila. Države članice bi morale po potrebi sprejeti ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za nadzor in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova.

(26)

Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja, ki se dodatno opredelijo v skladu s členom 18 navedene uredbe.

(27)

Rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes, bi bilo treba določiti v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013.

(28)

V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga na podlagi znanstvenega mnenja izvajala Komisija. Načrt bi bilo treba oceniti do 27. marca 2024 in nato vsakih pet let. V tem obdobju se obveznost iztovarjanja lahko izvaja v celoti ter se sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.

(29)

Da se zagotovita pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku in prožnost ter omogoči oblikovanje določenih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo ali dopolnitvijo te uredbe, kar zadeva prilagoditve glede staležev, zajetih s to uredbo po spremembah geografske porazdelitve staležev, popravne ukrepe, izvajanje obveznosti iztovarjanja in omejitve skupne kapacitete plovil zadevnih držav članic. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)

Za zagotovitev pravne varnosti je primerno pojasniti, da lahko ukrepi za začasno prenehanje, ki so bili sprejeti za uresničitev ciljev tega načrta, veljajo za upravičene do podpore iz Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(31)

Uporaba dinamičnega sklicevanja na razpone FMSY in referenčne točke ohranjanja zagotavlja, da ti parametri, ki so bistveni za določanje ribolovnih možnosti, ne postanejo zastareli in da lahko Svet vedno uporabi najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje. Poleg tega bi bilo treba pristop, ki zagotavlja dinamično sklicevanje na najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje, uporabiti pri upravljanju staležev v Baltskem morju. Prav tako bi bilo treba določiti, da se obveznost iztovarjanja ne uporablja za rekreacijski ribolov na območjih, ki jih zajema večletni načrt za ribolov v Baltskem morju. Zato bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(32)

Pregledati bi bilo treba najmanjšo referenčno velikost ohranjanja za škampa v Skagerraku in Kattegatu. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da se obveznost iztovarjanja ne uporablja za rekreacijski ribolov na območjih, ki jih zajema večletni načrt za ribolov v Severnem morju. Zato bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(33)

Uredbe Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 bi bilo treba razveljaviti.

(34)

V skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so bile pred dokončanjem načrta ustrezno ocenjene njegove možne gospodarske in socialne posledice –