1.   Za namene tega sklepa se skupni znesek finančne pomoči Unije v višini 364,5 milijona EUR v okviru 11. ERS, ki je določen z Notranjim sporazumom o uvedbi 11. ERS, za sedemletno obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 razporedi na naslednji način:

2.   Sredstev iz 11. ERS ne bo mogoče dodeliti po 31. decembru 2020, razen če Svet na podlagi predloga Komisije soglasno odloči drugače.

3.   Če se sredstva iz odstavka 1 izčrpajo pred potekom veljavnosti tega sklepa, Svet sprejme ustrezne ukrepe.

1.   EIB:

2.   Financiranje iz lastnih sredstev EIB se dodeli pod naslednjimi pogoji:

3.   Za naložbe v družbe javnega sektorja, ki jih EIB financira iz lastnih sredstev, se od zadevnih ČDO v zvezi s projekti lahko zahtevajo posebna jamstva ali sprejete obveznosti.

1.   V zvezi z dejavnostmi v okviru tega sklepa in v zvezi s tistimi, ki so jih pisno odobrile, zadevne ČDO:

2.   Za namene tega člena izraz „zadevne ČDO“ pomeni ČDO, ki imajo korist od te dejavnosti.

1.   Sredstva skladov se lahko med drugim uporabijo za:

2.   Kapitalska udeležba je na splošno namenjena manjšinskim deležem in se izplača na podlagi uspešnosti zadevnega projekta.

3.   Neprava kapitalska pomoč je lahko sestavljena iz predplačila delničarjev, zamenljivih obveznic, pogojnih, podrejenih in konzorcijskih posojil ali katere koli druge podobne oblike pomoči. Ta pomoč je zlasti lahko sestavljena iz:

4.   Plačilo v zvezi z vsako dejavnostjo se navede pri dodelitvi posojila.

5.   Brez poseganja v odstavek 4 pa:

6.   Jamstvom se cena določi tako, da izraža zavarovana tveganja in posebne značilnosti dejavnosti.

7.   Obrestna mera za običajna posojila obsega referenčno obrestno mero, ki jo EIB uporablja za primerljiva posojila ob enakih pogojih kot za podaljšanja odplačilnih rokov in zvišanja cene, ki jih določi EIB.

8.   Običajna posojila pod ugodnejšimi pogoji se lahko dodelijo v naslednjih primerih:

9.   Končna obrestna mera za posojila iz točk (a) ali (b) odstavka 8 vsekakor ne sme biti nižja od 50 % referenčne obrestne mere.

10.   Sredstva za te ugodnosti bodo na voljo iz skladov in ne bodo presegla celotnega zneska dodeljenih sredstev za financiranje naložb iz skladov in lastnih sredstev EIB.

11.   Subvencije obresti se lahko kapitalizirajo ali uporabijo kot nepovratna sredstva za s projekti povezano tehnično pomoč, zlasti za finančne institucije v ČDO.

1.   Skladi delujejo na vseh področjih gospodarstva ter podpirajo naložbe subjektov zasebnega sektorja in komercialno vodenih subjektov javnega sektorja, vključno z naložbami v gospodarsko in tehnološko infrastrukturo, ki ustvarja prihodek in je odločilnega pomena za zasebni sektor. Skladi:

2.   EIB za stroške upravljanja skladov prejme plačilo. Plačilo EIB obsega letno nespremenljivi znesek 0,5 % začetnega ustanovitvenega kapitala in spremenljivi znesek letno do 1,5 % portfelja skladov, ki je vložen v projekte v ČDO. Plačilo se financira iz skladov.

3.   Po prenehanju veljavnosti tega sklepa in če Svet ne sprejme novega posebnega sklepa, se skupni neto povratni dotok v sklade prenese na naslednji finančni instrument ČDO.

1.   Dejavnosti investicijskih skladov so predmet nadzora in postopka razrešnice, ki ju statut EIB določa za vse njene dejavnosti.

2.   Evropsko računsko sodišče nadzor nad dejavnostmi investicijskih skladov izvaja v skladu s postopki, dogovorjenimi med Komisijo, EIB in Računskim sodiščem, in zlasti v skladu s tristranskim sporazumom med Evropsko komisijo, Računskim sodiščem in Evropsko investicijsko banko z dne 27. oktobra 2003, z vsemi njegovimi spremembami in dopolnili.

1.   Predstavniki EIB v času opravljanja dejavnosti, povezanih s tem sklepom ali njegovim izvajanjem, med opravljanjem svojih nalog in potovanjem iz kraja ali v kraj, v katerem morajo opravljati take naloge, v ČDO uživajo običajne privilegije, imunitete in olajšave.

2.   Pri uradnem sporazumevanju in prenosu vseh svojih dokumentov je EIB na ozemlju ČDO deležna take obravnave kot mednarodne organizacije.

3.   Uradnega dopisovanja in drugega uradnega sporazumevanja EIB se ne sme cenzurirati.

1.   Stopnja odvisnosti gospodarstva ČDO od izvoza blaga ter zlasti od kmetijskih, ribiških in rudarskih proizvodov je merilo za dodelitev sredstev za dolgoročni razvoj.

2.   Zaradi ublažitve škodljivih učinkov nestabilnosti prihodkov od izvoza in zaradi varovanja razvojnega programa, ki ga ogroža zmanjšanje prihodkov, se lahko iz programljivih virov za dolgoročni razvoj države na podlagi členov 2 in 3 te priloge sprosti dodatna finančna podpora.

1.   Upravičenost do dodatnih sredstev se določi na podlagi:

2.   Upravičenost do dodatne podpore je omejena na štiri zaporedna leta.

3.   Dodatni viri se morajo izražati v javnih računih zadevne države. Uporabljajo se v skladu z izvedbenimi določbami, ki jih je treba določiti v skladu s členom 85 tega sklepa. Ob soglasju obeh pogodbenic se viri lahko uporabijo za financiranje programov, vključenih v državni proračun. Vendar se del dodatnih sredstev lahko nameni tudi posameznim sektorjem.

1.   Za izdelke s poreklom iz ČDO se štejejo naslednji izdelki:

2.   Izdelki s poreklom, ki vsebujejo materiale, v celoti pridobljene ali dovolj obdelane ali predelane v dveh ali več ČDO, se obravnavajo kot izdelki s poreklom iz ČDO, kjer je opravljen zadnji postopek obdelave ali predelave.

3.   Za namene izvajanja odstavka 1 se ozemlja ČDO obravnavajo kot eno ozemlje.

1.   Za v celoti pridobljene v ČDO se štejejo:

2.   Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v točkah (h) in (i) odstavka 1 se uporabljata izključno za plovila in predelovalne ladje, ki izpolnjujejo vsako izmed naslednjih zahtev:

3.   Posamični pogoji iz odstavka 2 so lahko izpolnjeni v državah članicah ali v različnih ČDO. V tem primeru se šteje, da imajo izdelki poreklo tiste ČDO, v kateri je plovilo ali predelovalna ladja registrirana v skladu s točko (a) odstavka 2.

1.   Brez poseganja v člena 5 in 6 te priloge se za izdelke, ki niso v celoti pridobljeni v ČDO v smislu člena 3 te priloge, šteje, da imajo poreklo te ČDO, če so za zadevno blago izpolnjeni pogoji s seznama v Dodatku II.

2.   Če se izdelek, ki je pridobil status porekla v ČDO v skladu z odstavkom 1, v tej ČDO nadalje obdela in se uporablja kot material pri izdelavi novega izdelka, se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.

3.   Izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1 je treba preveriti za vsak izdelek posebej.

Vendar pa se lahko v primeru, ko je določeno pravilo osnovano na skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla, vrednost materialov brez porekla izračuna na podlagi povprečnih vrednosti, kot je opisano v odstavku 4, z namenom upoštevanja nihanja v stroških in valutnih tečajih.

4.   V primeru iz drugega pododstavka odstavka 3 se povprečna cena izdelka franko tovarna in povprečna vrednost uporabljenih materialov brez porekla izračuna tako, da se seštejejo vse cene franko tovarna, zaračunane za vse prodaje izdelkov v predhodnem poslovnem letu, oziroma da se sešteje vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi izdelkov v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljeno v državi izvoznici ali, kadar podatki za celotno davčno leto niso na voljo, v krajšem obdobju, ki ne sme biti krajše od treh mesecev.

5.   Izvozniki, ki se odločijo za izračunavanje na povprečni osnovi, morajo to metodo dosledno uporabljati skozi celo leto, ki sledi referenčnemu poslovnemu letu, ali, kadar je to primerno, skozi celo leto, ki sledi krajšemu obdobju, ki se je upoštevalo kot referenca. To metodo lahko prenehajo uporabljati, kadar ugotovijo, da so med danim poslovnim letom ali krajšim reprezentativnim obdobjem najmanj treh mesecev prenehala nihanja stroškov ali valutnih tečajev, ki so uporabo take metode opravičevala.

6.   Povprečne vrednosti iz odstavka 4 se uporabijo kot cena franko tovarna oziroma vrednost materialov brez porekla za namene doseganja skladnosti z največjo dovoljeno vsebnostjo materialov brez porekla.

1.   Brez poseganja v odstavek 3 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve člena 4 te priloge izpolnjene ali ne:

2.   V odstavku 1 se postopki upoštevajo kot preprosti, kadar ne zahtevajo posebnih znanj ali strojev, naprav ali orodji, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje navedenih postopkov.

3.   Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v ČDO.

1.   Z odstopanjem od člena 4 te priloge ter ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 tega člena, se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama iz Dodatka II ne smejo uporabljati pri izdelavi določenega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem, da njihova skupna vrednost ali neto teža, ocenjena za ta izdelek, ne presega:

2.   V skladu z odstavkom 1 ni dovoljeno presegati katerega koli odstotka za največjo dovoljeno vsebnost materialov brez porekla, kot je opredeljeno v pravilih na seznamu v Dodatku II.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za izdelke, v celoti pridobljene v ČDO v smislu člena 3 te priloge. Kljub temu pa se brez poseganja v člen 5 in člen 11(2) te priloge odstopanje iz navedenih odstavkov vendarle uporablja za seštevek vseh materialov, uporabljenih pri izdelavi izdelka, za katere pravilo s seznama v Dodatku I za ta izdelek zahteva, da so v celoti pridobljeni.

1.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se materiali s poreklom iz Unije štejejo kot materiali s poreklom iz ČDO, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 5(1).

2.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se za obdelavo ali predelavo, ki je bila opravljena v Uniji, šteje, da je bila opravljena v ČDO, če se materiali naknadno obdelajo ali predelajo v ČDO, kar presega postopke iz člena 5(1) te priloge.

3.   Za namene kumulacije iz tega člena se poreklo materialov določi v skladu s to prilogo.

1.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se materiali s poreklom iz držav podpisnic sporazuma o gospodarskem partnerstvu štejejo kot materiali s poreklom iz ČDO, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 5(1) te priloge.

2.   Brez poseganja v člen 2 se za obdelavo ali predelavo, ki je bila opravljena v državah podpisnicah sporazuma o gospodarskem partnerstvu, šteje, da je bila opravljena v ČDO, če se materiali naknadno obdelajo ali predelajo v ČDO, kar presega postopke iz člena 5(1) te priloge.

3.   Za namene odstavka 1 tega člena se poreklo materialov s poreklom iz držav podpisnic sporazuma o gospodarskem partnerstvu določi v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo za zadevno državo podpisnico sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ter ustreznimi določbami o dokazilih o poreklu in upravnem sodelovanju.

Kumulacija iz tega člena se ne uporablja za:

4.   Kumulacija iz tega člena se lahko uporablja le pod pogojem, da:

5.   Če so države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu že izpolnile pogoje iz odstavka 4 pred začetkom veljavnosti tega sklepa, nova zaveza ni potrebna.

1.   Brez poseganja v člen 2 te priloge se materiali s poreklom iz držav in z ozemelj iz odstavka 2 tega člena štejejo kot materiali s poreklom iz ČDO, kadar so vključeni v tam pridobljeni izdelek, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava presega postopke iz člena 5(1) te priloge.

2.   Za namene odstavka 1 so materiali s poreklom iz države ali z ozemlja, ki:

3.   Poreklo materialov zadevnih držav ali ozemelj se določi v skladu s pravili o poreklu, določenimi v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 978/2012, in v skladu s členom 32 ali 41 te priloge.

4.   Kumulacija iz tega odstavka se ne uporablja za:

5.   Kumulacija iz odstavka 1 tega člena se lahko uporablja le pod pogojem, da:

6.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi datum, ko se lahko uporablja kumulacija iz tega člena z navedenimi državami ali ozemlji iz tega člena, ki izpolnjujejo potrebne zahteve.

1.   Komisija lahko na zahtevo ČDO odobri kumulacijo porekla med ČDO in državo, s katero ima Unija v veljavi sporazum o prosti trgovini v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Komisija lahko določi dodatne pogoje za odobritev zahtevanih kumulacij, pri tem pa upošteva nevarnost izogibanja izpolnjevanju trgovinskih obveznosti in posebne občutljivosti materialov, ki se uporabljajo v kumulaciji.

2.   Zahtevek iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se na Komisijo naslovi v pisni obliki. Navajati mora zadevno tretjo državo oziroma države, vsebovati seznam materialov, ki pri kumulaciji pridejo v poštev, ter mora biti podprt z dokazili, da so pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena izpolnjeni,

3.   Poreklo uporabljenih materialov in dokumentarna dokazila o poreklu se določijo v skladu s pravili iz ustreznega sporazuma o prosti trgovini. Poreklo izdelkov, ki bodo izvoženi v Unijo, se določi v skladu s pravili o poreklu iz te priloge.

4.   Da bi pridobljeni izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ni potrebno, da bi bili materiali s poreklom iz tretje države, ki so bili uporabljeni v ČDO pri izdelavi izdelka za izvoz v Unijo, dovolj obdelani ali predelani, pod pogojem, da opravljena obdelava ali predelava v zadevni ČDO presega postopke, opisane v členu 5(1) te priloge.

5.   Komisija bo v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavila datum začetka razširjene kumulacije, partnerja Unije iz sporazuma o prosti trgovini, ki je udeležen pri tej kumulaciji, pogoje, ki se uporabljajo, in seznam materialov, za katere se kumulacija uporablja.

6.   Komisija ukrep, s katerim odobri kumulacijo iz odstavka 1 tega člena, sprejme z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 64(2) te priloge.

1.   Enota kvalifikacije za uporabo določb te priloge je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev z uporabo harmoniziranega sistema.

2.   Kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb te priloge vsak izdelek obravnavati posebej.

3.   Kadar je embalaža po splošnem pravilu 5 harmoniziranega sistema pri uvrstitvi vključena v izdelek, je vključena tudi pri določanju porekla.

1.   Če so bili pri obdelavi ali predelavi izdelka uporabljeni zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla, lahko carinski organi držav članic na pisno zahtevo gospodarskih subjektov dovolijo upravljanje materialov v Uniji z uporabo metode ločenega knjigovodskega izkazovanja za namene kasnejšega izvoza v ČDO v okviru bilateralne kumulacije, ne da bi bili materiali skladiščeni ločeno.

2.   Carinski organi držav članic lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

Dovoljenje se odobri samo, če se z uporabo metode iz odstavka 3 lahko zagotovi, da je število pridobljenih izdelkov, ki se lahko štejejo za „izdelke s poreklom iz Unije“, v vsakem trenutku enako številu, ki bi ga dobili z uporabo metode fizičnega ločevanja zalog.

Če se dovoljenje odobri, se metoda uporablja in njena uporaba beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v Uniji.

3.   Upravičenec do metode iz odstavka 2 izda oziroma, dokler se ne začne uporabljati sistem registriranih izvoznikov, zaprosi za dokazila o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Unije. Na zahtevo carinskih organov držav članic mora uporabnik dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

4.   Carinski organi držav članic nadzorujejo uporabo dovoljenja iz odstavka 1.

Dovoljenje lahko odvzamejo v naslednjih primerih:

1.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države članice ali ČDO slednji odobri začasno odstopanje od določb iz te priloge v naslednjih primerih:

2.   Pisno zahtevo iz odstavka 1, pripravljeno na obrazcu iz Dodatka X, je treba poslati Komisiji in v njej navesti razloge zanjo ter priložiti ustrezne spremne dokumente.

3.   Pri preučevanju zahtev se upošteva zlasti:

4.   Komisija pritrdilno odgovori na vse zahteve, ki so primerno utemeljene v skladu s tem členom in ki ne morejo povzročiti hujše škode obstoječi industriji Unije.

5.   Komisija sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi čim prejšnje sprejetje sklepa, in stališče sprejme v 95 delovnih dneh za tem, ko prejme popoln zahtevek.

6.   Začasno odstopanje je omejeno na trajanje učinkov notranjih ali zunanjih dejavnikov, zaradi katerih je bilo odstopanje zahtevano, ali na čas, ki ga ČDO potrebuje za uskladitev s pravili ali izpolnitev ciljev, ki so bili določeni z odstopanjem, pri čemer se upošteva poseben položaj zadevne ČDO in njene težave.

7.   Kadar se odstopanje odobri, mora ČDO izpolnjevati vse predpisane zahteve glede informacij, ki jih je treba Komisiji predložiti v zvezi z uporabo odstopanja in upravljanjem količin, za katere je bilo odstopanje odobreno.

8.   Komisija ukrep, s katerim odobri začasno odstopanje iz odstavka 1 tega člena, sprejme z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 64(2).

1.   Razen v primerih iz členov 7 do 10 te priloge morajo biti v ČDO pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, ki so določeni tej prilogi neprekinjeno izpolnjeni.

2.   Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz ČDO v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže:

1.   Izdelki, ki se prijavljajo za sprostitev v prosti promet v Uniji, morajo biti isti kot izdelki, ki so bili izvoženi iz ČDO, katere poreklo naj bi imeli. Preden se izdelki prijavijo za sprostitev v prosti promet, ne smejo biti spremenjeni ali preoblikovani na kakršen koli način niti se na njih ne smejo opraviti nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju. Skladiščenje izdelkov ali pošiljk in delitev pošiljk je možna, kadar se to opravi pod odgovornostjo izvoznika ali poznejšega imetnika blaga in če izdelki v državi ali državah tranzita ostanejo pod carinskim nadzorom.

2.   Zahteva po skladnosti z odstavkom 1 se upošteva kot izpolnjena, razen če imajo carinski organi razlog, da verjamejo v nasprotno. V takih primerih lahko carinski organi od deklaranta zahtevajo, da predloži dokazilo o izpolnjevanju zahtev, ki se lahko predloži v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi dokumenti o prevozu, kot so na primer enotni tovorni listi ali dejanska oziroma konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju paketov ali katero koli dokazilo v zvezi z blagom samim.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se smiselno uporabljata, kadar se uporablja kumulacija iz členov 7 do 10 te priloge.

1.   Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo iz ČDO v drugo državo razen ČDO, državo podpisnico sporazuma o gospodarskem partnerstvu ali državo članico EU in so po razstavi prodani zaradi uvoza v Unijo, veljajo pri uvozu ugodnosti skladno z določbami Sklepa, pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

2.   Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali sestavljeno v skladu z naslovom IV te priloge in predloženo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

1.   Za uporabo členov 26, 31, 43 in 44 te priloge, kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, zneske v nacionalnih valutah držav članic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih, vsaka od zadevnih držav določi letno.

2.   Za pošiljko se uporabljajo členi 26, 31, 43 in 44 glede na valuto, v kateri je sestavljen račun.

3.   Zneski, ki se uporabljajo v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v navedeni nacionalni valuti zneskov, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra vsakega leta. Zneski se sporočijo Komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.   Država članica lahko znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v svojo nacionalno valuto, zaokroži navzgor ali navzdol. Zaokroženi znesek se od zneska, ki izhaja iz pretvorbe, ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov. Država članica lahko ohrani nespremenjeno protivrednost zneska, izraženega v eurih, v nacionalni valuti, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun navedenega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 odstotkov protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi se navedena protivrednost s preračunom zmanjšala.

5.   Zneske, izražene v eurih, in njihove protivrednosti v nacionalnih valutah nekaterih držav članic Komisija pregleda na lastno pobudo ali na zahtevo države članice oziroma ČDO. Komisija pri tem pregledu upošteva, ali je zaželeno ohraniti realne učinke teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

1.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne ČDO na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in zahtevek, katerih vzorca sta prikazana v dodatkih III in IV. Ta obrazca se izpolnita v skladu s to prilogo. Če sta napisana z roko, se izpolnita s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico opisa narisati vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

3.   Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov izvozne ČDO, kjer se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnih izdelkov in izpolnitev drugih zahtev te priloge.

4.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne ČDO, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ČDO, Unije ali države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu in izpolnjujejo druge zahteve te priloge.

5.   Carinski organi, ki izdajajo potrdila, ukrenejo vse potrebno za preverjanje statusa porekla izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev te priloge. V ta namen imajo pravico zahtevati katera koli dokazila in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajajo potrdila, tudi zagotovijo, da sta obrazca iz odstavka 2 pravilno izpolnjena. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

6.   Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v polju 11.

7.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

1.   Ne glede na člen 22 se lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

2.   Za izvajanje odstavka 1 mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navesti razloge za svojo zahtevo.

3.   Carinski organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 naknadno šele potem, ko preverijo, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4.   Potrdila o gibanju blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo imeti v polju „Opombe“ (polje 7) naslednji zaznamek:

5.   Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje „Opombe“ potrdila o gibanju blaga EUR.1.

1.   Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, pripravljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.   Dvojnik potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora imeti v polju „Opombe“ (polje 7) naslednji zaznamek:

„DUPLICATE“.

3.   Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje „Opombe“ dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.   Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati z navedenim datumom.

1.   Izjavo na računu iz člena 21(b) te priloge lahko poda:

2.   Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ČDO, države podpisnice sporazuma o gospodarskem partnerstvu ali Unije in izpolnjujejo druge zahteve te priloge.

3.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov izvozne države ali ozemlja predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla zadevnega izdelka in izpolnjevanje drugih zahtev te priloge.

4.   Izjavo na računu, katere besedilo je v Dodatku VI, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali drug trgovski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami domačega prava izvozne države ali ozemlja. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5.   Izjave na računu vsebujejo izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 27 te priloge ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom države izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6.   Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena v državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

1.   Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, da daje izjave o poreklu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom predložiti zadovoljiva dokazila o statusu porekla teh izdelkov in o izpolnjevanju drugih zahtev te priloge.

2.   Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.

3.   Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

4.   Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.   Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil iz odstavka 1, ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 2 ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

1.   Dokazilo o poreklu velja deset mesecev od datuma izdaje v državi izvoznici in mora biti v navedenem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.

2.   Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do roka.

3.   V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem rokom.

1.   Izdelki, ki jih fizične osebe kot majhne pošiljke pošiljajo drugim fizičnim osebam ali ki so del osebne prtljage potnikov, se obravnavajo kot izdelki s poreklom, pri čemer se zanje ne zahteva predložitev dokazila o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo za trgovinske namene in se zanje predloži navedba, da izpolnjujejo zahteve iz te priloge, ter če ni dvoma o resničnosti take navedbe. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se ta navedba lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži navedenemu dokumentu.

2.   Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov, potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3.   Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 EUR pri majhnih paketih ali 1 200 EUR pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.

1.   Za namene člena 2(2) in člena 7(1) te priloge se dokaz o statusu porekla za materiale iz drugih ČDO ali Unije v smislu te priloge zagotovi s potrdilom o gibanju blaga EUR.1 ali z izjavo na računu ali z dobaviteljevo izjavo, ki jo je izvoznik dal v državi, iz katere so materiali. Vzorec dobaviteljeve izjave je v Dodatku VII. Če je ČDO dobavitelj začel uporabljati sistem registriranih izvoznikov, ČDO, v katerem se izvaja nadaljnja obdelava, pa ne, se lahko dokaz o statusu porekla zagotovi z navedbo o poreklu.

2.   Za namene člena 2(2) in člena 7(2) te priloge se dokaz o obdelavi ali predelavi, opravljeni v drugi ČDO ali Uniji, zagotovi z dobaviteljevo izjavo, ki jo je izvoznik dal v državi, iz katere so materiali. Vzorec dobaviteljeve izjave je v Dodatku VIII.

3.   Za namene odstavka 1 in 2 dobavitelj predloži ločeno dobaviteljevo izjavo za vsako pošiljko materiala na trgovski fakturi, povezani s to odpremo, ali v prilogi k tej fakturi ali na dobavnici ali drugem trgovskem dokumentu, povezanem s to odpremo, ki opisuje zadevne materiale dovolj natančno, da jih je mogoče prepoznati.

Dobaviteljeva izjava se lahko pripravi na vnaprej natisnjenem obrazcu.

Dobaviteljeva izjava mora imeti izviren lastnoročni podpis. Kadar pa se račun in dobaviteljeva izjava urejata z metodami elektronske obdelave podatkov, dobaviteljeve izjave ni treba lastnoročno podpisati, pod pogojem, da je pristojni uradnik v družbi dobaviteljici razpoznaven na način, ki je sprejemljiv za carinske organe v državi ali na ozemlju, kjer se izjave dobaviteljev urejajo. Navedeni carinski organi lahko določijo pogoje za izvajanje tega odstavka.

Dobaviteljeve izjave se predložijo pristojnemu carinskemu uradu v izvozni ČDO, od katerega se zahteva izdaja potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.   Kadar se uporabljata člena 8 in 10, se dokaz o statusu porekla v skladu z določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini med Unijo in zadevno državo zagotovi z dokazili o poreklu na podlagi zadevnega sporazuma o prosti trgovini.

5.   Kadar se uporablja člen 9 se dokaz o statusu porekla, določenega v skladu z določbami iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (4) zagotovi z dokazili o poreklu na podlagi iste uredbe.

6.   V primerih iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1, izjava o poreklu ali navedba o poreklu po potrebi vsebuje ustrezno oznako „OCT cumulation“, „EU cumulation“, „EPA cumulation“, „cumulation with GSP country“ ali „extended cumulation with country x“ ali „Cumul PTOM“, „Cumul UE“, „cumul avec pays APE“, „cumul avec pays SPG“ ali „cumul étendu avec le pays x“.

1.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz člena 22(3).

2.   Izvoznik, ki daje izjavo o poreklu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave o poreklu in dokumente iz člena 26(3).

3.   Carinski organi izvozne ČDO, ki izdajajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahtevek iz člena 22(2).

4.   Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave o poreklu, ki so jim bile predložene.

1.   Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

1.   Pristojni organi v ČDO vzpostavijo in sproti posodabljajo elektronsko evidenco registriranih izvoznikov v tej državi. To evidenco je treba nemudoma posodobiti, kadar se kakšen izvoznik v skladu s členom 41(2) te priloge umakne s seznama.

2.   Evidenca vsebuje naslednje informacije:

3.   Pristojni organi ČDO Komisijo obvestijo o svojem nacionalnem sistemu številčenja, uporabljenim za označevanje registriranih izvoznikov. Številka se začne s šifro države ISO alpha 2.

1.   Registrirani izvozniki, ki ne izpolnjujejo več pogojev za izvoz katerega koli blaga, za katero se uporabljajo ugodnosti iz tega sklepa, ali takega blaga ne nameravajo več izvažati, o tem obvestijo pristojne organe v ČDO, ki jih nemudoma umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna ČDO.

2.   Če registrirani izvozniki namerno ali iz malomarnosti sestavijo ali povzročijo pripravo navedbe o poreklu ali katerega koli dokazila nepravilnimi informacijami, ki povzročijo nepravilno ali goljufivo pridobitev ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, pristojni organi ČDO brez poseganja v sistem kazni in sankcij, ki se uporablja v tej ČDO, izvoznika umaknejo iz evidence registriranih izvoznikov, ki jo vodi zadevna ČDO.

3.   Brez poseganja v možen vpliv ugotovljenih nepravilnosti na nerešena preverjanja, umik iz evidence registriranih izvoznikov velja za naprej, tj. za navedbe, dane po datumu umika.

4.   Izvozniki, ki so jih pristojni organi v skladu z odstavkom 2 umaknili iz evidence registriranih izvoznikov, se lahko ponovno vnesejo v evidenco registriranih izvoznikov šele potem, ko pristojnim organom ČDO dokažejo, da so odpravili stanje, zaradi katerega so bili umaknjeni.

1.   Izvozniki morajo ne glede na to, ali so registrirani ali ne, izpolnjevati naslednje obveznosti:

2.   Evidenca iz točke (d) odstavka 1 je lahko elektronska, vendar mora omogočati sledljivost materialov, uporabljenih pri izdelavi izvoženih izdelkov, in potrditev njihovega statusa blaga s poreklom.

3.   Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 veljajo tudi za dobavitelje, ki izvoznikom predložijo dobaviteljeve izjave, ki potrjujejo, da ima blago, ki ga dobavljajo, status blaga s poreklom.

1.   Navedbo o poreklu izda izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če se zadevno blago lahko šteje za blago s poreklom iz ČDO.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko navedba o poreklu izjemoma izda po izvozu (naknadna navedba) pod pogojem, da se v državi članici prijave za sprostitev v prosti promet ne predloži pozneje kot dve leti po izvozu. V primeru delitve pošiljke v skladu s členom 18 te priloge se lahko navedba o poreklu predloži tudi naknadno.

3.   Navedbo o poreklu izvoznik predloži svoji stranki v Uniji. Vsebuje podatke iz Dodatka XII. Navedba o poreklu je napisana bodisi v angleškem bodisi v francoskem jeziku.

Sestavljena je lahko na katerem koli trgovskem dokumentu, na podlagi katerega je mogoče prepoznati zadevnega izvoznika in vpleteno blago.

4.   V primeru kumulacije na podlagi členov 2 in 7 te priloge se izvoznik izdelka, pri izdelavi katerega se uporabljajo materiali s poreklom iz ČDO ali Unije, opira na navedbo o poreklu, ki jo je predložil dobavitelj. V primeru, če ima dobavitelj sedež v ČDO, ki še ni začel izvajati sistema registriranih izvoznikov, se lahko izvozniku v ČDO, kjer se izvaja nadaljnja obdelava, predloži tudi potrdilo o gibanju blaga EUR.1, izjava o poreklu ali dobaviteljeva izjava.

5.   V teh primerih mora navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebovati ustrezno oznako „EU cumulation“, „OCT cumulation“ ali „Cumul UE“, „cumul PTOM“.

6.   Kadar se uporabljata člena 8 in 10 te priloge, se dokaz o statusu porekla v skladu z določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini med Unijo in zadevno državo zagotovi z dokazili o poreklu na podlagi zadevnega sporazuma o prosti trgovini.

V tem primeru navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebuje oznako „cumulation with EPA country“ ali „extended cumulation with country x“ ali „cumul avec pays APE“ ali „cumul étendu avec le pays x“.

7.   Kadar se uporablja kumulacija iz člena 9 te priloge, se dokaz o statusu porekla, določenega v skladu z določbami iz Uredbe (EGS) št. 2454/93 zagotovi z dokazili o poreklu, določenimi v tej uredbi.

V tem primeru navedba o poreklu, ki jo izda izvoznik, vsebuje oznako „cumulation with GSP country“ ali „cumul avec pays SPG“.

1.   Navedba o poreklu se izda za vsako pošiljko.

2.   Navedba o poreklu je veljavna dvanajst mesecev od datuma, ko jo izda izvoznik.

3.   Ena navedba o poreklu lahko zajema več pošiljk, če blago izpolnjuje naslednje pogoje:

1.   Carinska deklaracija za sprostitev v prosti promet se sklicuje na navedbo o poreklu. Navedba o poreklu mora biti na razpolago carinskim organom, ki lahko zahtevajo njeno predložitev za preverjanje deklaracije. Ti organi lahko zahtevajo prevod navedbe v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice.

2.   Kadar deklarant zahteva uporabo ugodnosti iz tega sklepa, ne da bi imel v času sprejema carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet navedbo o poreklu, se deklaracija šteje za nepopolno v smislu člena 253(1) Uredbe (EGS) št. 2454/93 in se ustrezno obravnava.

3.   Pred prijavo blaga za sprostitev v prosti promet deklarant zagotovi, da blago izpolnjuje pravila te priloge in zlasti preveri:

1.   Naslednji izdelki so izvzeti iz obveznosti dajanja in predložitve navedbe o poreklu:

2.   Izdelki iz odstavka 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

3.   Za namene točke (a) odstavka 2 uvozi ne veljajo za uvoze v trgovinske namene, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.   Če so med navedbami v navedbi o poreklu in tistimi v dokumentih, ki so bili predloženi carinskim organom zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti navedbe o poreklu, če se pravilno ugotovi, da dokument ustreza zadevnim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake v navedbi o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

1.   Postopek iz člena 42(3) te priloge se uporablja za obdobje, ki ga določijo carinski organi držav članic.

2.   Carinski organi držav članic uvoza, ki nadzorujejo zaporedne sprostitve v prosti promet, preverijo in potrdijo, da so zaporedne pošiljke del razstavljenih ali nesestavljenih izdelkov, za katere je bila sestavljena navedba o poreklu.

1.   Če izdelki še niso bili sproščeni v prosti promet, lahko navedbo o poreklu nadomestijo ena ali več nadomestnih navedb o poreklu, ki jih izda imetnik blaga z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj carinskega ozemlja Unije. Za imetnike blaga ni nujno, da so registrirani izvozniki, da bi bili upravičeni dajati nadomestne navedbe o poreklu.

2.   Kadar se navedba o poreklu nadomesti, izvirna navedba o poreklu vsebuje naslednje:

Izvirna navedba o poreklu se označi z ustrezno navedbo „Replaced“ oziroma „Remplacée“.

3.   Na nadomestni navedbi o poreklu je navedeno naslednje:

Oseba, ki izda nadomestno navedbo o poreklu, lahko tej priloži kopijo prvotne navedbe o poreklu.

4.   Za navedbe, ki nadomeščajo navedbe o poreklu, ki so same nadomestne navedbe o poreklu, se smiselno uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.

5.   Za navedbe, ki nadomeščajo navedbe o poreklu v primeru delitve pošiljke, opravljene v skladu s členom 18 te priloge, se smiselno uporabljajo odstavki 1, 2 in 3.

1.   Carinski organi lahko v primeru dvoma glede statusa porekla izdelkov od deklaranta zahtevajo, da v razumnem času, ki ga oni določijo, predloži katera koli razpoložljiva dokazila, da bi preverili točnost oznake porekla na deklaraciji ali izpolnjevanje pogojev iz člena 18 te priloge.

2.   Carinski organi lahko začasno prenehajo uporabljati preferencialne tarifne ukrepe v času trajanja postopka preverjanja iz člena 64 te priloge, če:

3.   Med čakanjem na informacije iz odstavka 1, ki se zahtevajo od deklaranta, ali izide postopka preverjanja iz odstavka 2 se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

1.   Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do ugodnosti iz tega sklepa, ne da bi bili obvezani zahtevati kakršno koli dodatno dokazilo ali poslati zahtevo za preverjanje ČDO, če:

2.   Carinski organi države članice uvoza zavrnejo upravičenost do ugodnosti iz tega sklepa, potem ko so na pristojne organe ČDO naslovili zahtevo za preverjanje v smislu člena 60 te priloge, če so carinski organi države članice uvoza:

1.   Da se zagotovi pravilna uporaba preferencialov, ČDO:

2.   Sodelovanje iz točke (b) odstavka 1 pomeni:

3.   ČDO Komisiji pred 1. januarjem 2015 predložijo uradno zavezo o skladnosti z zahtevami iz odstavka 1.

1.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi seznam ČDO in datum, kdaj naj bi te države izpolnile pogoje iz členov 51 in 54 ali člena 57 te priloge. Komisija ta seznam posodobi vsakič, ko nova ČDO izpolni enake pogoje.

2.   Za izdelke s poreklom iz ČDO v smislu te priloge ob sprostitvi v prosti promet v Uniji prednosti tarifni preferenciali veljajo samo pod pogojem, da so bili izvoženi na dan, naveden na seznamu iz odstavka 1, ali pozneje.

3.   Za ČDO se šteje, da izpolnjuje pogoje iz členov 51 in 54 ali člena 57 te priloge z dnem, ko:

4.   Za izvajanje oddelka 3 Naslova IV in oddelka 3 Naslova V te priloge ČDO informacije iz člena 57(1)(b) te priloge Komisiji predložijo vsaj tri mesece pred dejansko uporabo sistema registriranih izvoznikov na svojih ozemljih.

1.   ČDO Komisijo uradno obvestijo o nazivih in naslovih organov na svojem ozemlju, ki so:

2.   ČDO Komisiji pošljejo vzorčne odtise pečatov, ki se uporabljajo.

3.   ČDO Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah informacij iz odstavkov 1 in 2.

4.   Komisija te informacije pošlje carinskim organom držav članic.

1.   Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o verodostojnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev te priloge.

2.   Zaradi izvajanja odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice carinskim organom države ali ozemlja izvoznika vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov ter, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se posreduje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu nepravilni.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi države ali ozemlja izvoznika. V ta namen imajo pravico zahtevati katera koli dokazila in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.   Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se jim zdijo potrebni.

5.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih preverjanja. Ti rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti verodostojni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ČDO, Unije ali držav podpisnic sporazuma o gospodarskem partnerstvu ter izpolnjujejo druge zahteve te priloge.

6.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev verodostojnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

1.   Preverjanje dobaviteljeve izjave se lahko opravi naključno ali kadar carinski organi države ali ozemlja uvoznika upravičeno dvomijo o verodostojnosti teh dokumentov ali točnosti oziroma popolnosti informacij v zvezi s poreklom zadevnih materialov.

2.   Carinski organi, ki jim je predložena dobaviteljeva izjava, lahko od carinskih organov države ali ozemlja, kjer je izjava bila pripravljena, zahtevajo, da izdajo informativno potrdilo, katerega vzorec je v Dodatku IX. Namesto tega lahko carinski organi, ki jim je predložena dobaviteljeva izjava, od izvoznika zahtevajo, da predloži informativno potrdilo, ki so ga izdali carinski organi države ali ozemlja, v katerem je izjava sestavljena.

Urad, ki je izdal informativno potrdilo, hrani njegovo kopijo vsaj tri leta.

3.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Rezultati morajo biti taki, da zanesljivo pokažejo, ali je izjava v zvezi s statusom materiala točna.

4.   Zaradi preverjanja dobavitelj najmanj tri leta hrani kopijo dokumenta, ki vsebuje izjavo, skupaj z vsemi potrebnimi dokazili o resničnem statusu materialov.

5.   Carinski organi v državi ali ozemlju, kjer je pripravljena dobaviteljeva izjava, imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled, za katerega menijo, da je primeren za preverjanje točnosti dobaviteljeve izjave.

6.   Vsako potrdilo o gibanju blaga EUR.1, ki je izdano ali sestavljeno na podlagi nepravilne dobaviteljeve izjave, se šteje za nično.

1.   ČDO Komisijo uradno obvestijo o nazivih in naslovih organov na svojem ozemlju, ki so:

2.   ČDO Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah informacij iz odstavkov 1 in 2.

3.   Komisija te informacije pošlje carinskim organom držav članic.

1.   Komisija vzpostavi elektronsko bazo podatkov registriranih izvoznikov na podlagi informacij, ki jih predložijo državni organi ČDO in carinski organi držav članic.

2.   Dostop do same baze podatkov in podatkov v njej ima izključno Komisija. Organi iz odstavka 1 zagotovijo, da so podatki, predloženi Komisiji, posodobljeni ter popolni in točni.

3.   Podatki, obdelani v bazi podatkov iz odstavka 1 tega člena, so javnosti dostopni prek spleta, z izjemo zaupnih podatkov iz polj 2 in 3 zahtevka za registracijo izvoznika iz člena 28 te priloge.

4.   Prenos ali dostop do osebnih podatkov, ki se obdelajo v bazi podatkov iz odstavka 1, se lahko tretjim državam ali mednarodnim organizacijam omogoči samo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

5.   Ta sklep nikakor ne vpliva na raven varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v skladu z določbami prava Unije in nacionalnega prava, zlasti ne spreminja obveznosti držav članic pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) niti obveznosti institucij in organov Unije pri njihovi obdelavi osebnih podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 pri izpolnjevanju njihovih obveznosti.

6.   Komisija lahko identifikacijske in registracijske podatke o izvoznikih, sestavljene iz nabora podatkov iz točk 1, 3 (v zvezi z opisom dejavnosti), 4 in 5 Dodatka XI objavi na spletu samo, če so zadevni izvozniki dali izrecno in prostovoljno pisno soglasje.

7.   Izvoznikom se predložijo informacije iz člena 11 Uredbe (ES) št. 45/2001.

8.   Pravice oseb v zvezi z njihovimi registracijskimi podatki iz Dodatka XI, obdelanimi v nacionalnih podatkovnih sistemih, se izvajajo v skladu s pravom države članice, ki je ob izvajanju Direktive 95/46/ES shranila njihove osebne podatke.

9.   Pravice oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v centralni bazi podatkov iz odstavkov 1 do 4 se izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

10.   Nacionalni nadzorni organi za varstvo podatkov in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo in zagotavljajo usklajen nadzor nad bazo podatkov iz odstavkov 1 do 4.

1.   Da bi zagotovili izpolnjevanje pravil o statusu porekla izdelkov, pristojni organi ČDO opravljajo:

Razširjena kumulacija je dovoljena na podlagi člena 10 te priloge le, če je država, s katero ima Unija v veljavi sporazum o prosti trgovini, privolila, da bo ČDO zagotavljala podporo v zadevah upravnega sodelovanja na enak način, kot bi tako podporo zagotavljala carinskim organom držav članic v skladu z ustreznimi določbami zadevnega sporazuma o prosti trgovini.

2.   Pregledi iz točke (b) odstavka 1 zagotavljajo, da izvozniki neprekinjeno izpolnjujejo svoje obveznosti. Opravljajo se v presledkih, ki so določeni na podlagi ustreznih meril za analizo tveganja. V ta namen pristojni organi ČDO od izvoznikov zahtevajo predložitev kopij ali seznam navedb o poreklu, ki so jih izdali.

3.   Pristojni organi ČDO imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva in po potrebi knjigovodstva proizvajalcev, ki izvozniku dobavljajo izdelke, vključno s poslovnimi prostori, ter katere koli druge preglede, ki se jim zdijo primerni.

1.   Naknadno preverjanje navedb o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi držav članic upravičeno dvomijo o njihovi verodostojnosti, statusu porekla izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev iz te priloge.

Kadar carinski organi države članice zaprosijo pristojne organe ČDO za sodelovanje pri preverjanju veljavnosti navedb o poreklu, statusa porekla izdelkov ali obeh, morajo v zahtevi, kadar je to primerno, navesti razloge za upravičen dvom o veljavnosti navedb o poreklu ali statusu porekla izdelkov.

V podporo zahtevi za preverjanje se lahko pošljejo kopija navedbe o poreklu in katere koli dodatne informacije ali dokumenti, ki kažejo, da so informacije v navedbi nepravilne.

Država članica, ki zahteva preverjanje, določi šestmesečni začetni rok za posredovanje rezultatov preverjanja, ki se začne z datumom zahteve za preverjanje.

2.   Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v roku iz odstavka 1 ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. V tem obvestilu je določen nadaljnji rok, ki ne presega šestih mesecev.

1.   Oddelek III tega naslova in oddelek III naslova VI se smiselno uporabljata za:

2.   Carinski organ države članice izvoznika iz Unije na njegovo zahtevo obravnava kot registriranega izvoznika za namene ugodnosti iz tega sklepa, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.   Določbe te priloge v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem dokazil o poreklu se za namene bilateralne kumulacije smiselno uporabljajo za izdelke, izvožene iz ČDO v Ceuto in Melillo, ter izdelke, izvožene iz Ceute in Melille v ČDO.

2.   Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

3.   Za uporabo te priloge v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

1.   Z dostopanjem od sistema registriranih izvoznikov lahko Komisija sprejme sklepe, s katerimi dovoli uporabo členov 21 do 35 in členov 54, 55 in 56 te priloge za izvoze iz ene ali več ČDO po 1. januarju 2017.

Odstopanje je omejeno na obdobje, ki ga zadevna ČDO potrebuje, da lahko začne z uporabo členov 38 do 50 in členov 57 do 61 te priloge.

2.   ČDO, ki želijo izkoristiti odstopanje iz odstavka 1, na Komisijo naslovijo zahtevek. V zahtevku se navede čas, ki ga zadevna ČDO potrebuje, da lahko začne z uporabo členov 38 do 50 in členov 57 do 61 te priloge.

3.   Komisija ukrep, s katerim odobri začasno odstopanje iz odstavka 1, sprejme z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 64(2).

1.   Komisiji pomaga Odbor za carinski zakonik, ustanovljen s členom 247a Uredbe (EGS) št. 2913/92.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

1.   Ta priloga se uporablja od 1. januarja 2014.

2.   Točka (b) člena 52(3) te priloge se uporablja od 1. januarja 2015.

3.   Točka (b) člena 8(3) te priloge se uporablja do 30. septembra 2015.

4.   Členi 21 do 35 in členi 54, 55 in 56 te priloge se uporabljajo do 31. decembra 2016.

5.   Členi 38 do 50 in členi 57 do 61 te priloge se uporabljajo od 1. januarja 2017.