This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52011PC0789
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on a mechanism for monitoring and reporting greenhouse gas emissions and for reporting other information at national and Union level relevant to climate change
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije
/* COM/2011/0789 konč. - 2011/0372 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije /* COM/2011/0789 konč. - 2011/0372 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.
OZADJE PREDLOGA
Komisija na podlagi obsežnega posvetovanja z
državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter ocene učinka
predlaga revizijo mehanizma za spremljanje, vzpostavljenega z Odločbo
št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta[1], in sicer z nadomestitvijo
navedene odločbe. Cilj predloga je izboljšati obstoječi sistem
spremljanja in poročanja, da se zagotovi izpolnjevanje zavez in obveznosti
Unije ter držav članic iz sedanjih in prihodnjih mednarodnih sporazumov o
podnebnih spremembah, izpolnijo pravne zahteve iz svežnja ukrepov za podnebne
spremembe in obnovljivo energijo ter podpre razvoj instrumentov za blažitev
podnebnih sprememb in prilagajanje nanje na ravni Unije. Komisija predlaga, da se Odločba
št. 280/2004/ES zaradi širšega področja uporabe zakonodaje,
večjega števila naslovnikov, zelo tehnične in usklajene narave
mehanizma za spremljanje ter za olajšanje njegovega izvajanja nadomesti z
uredbo. ·
Razlogi za predlog in njegovi cilji Cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o
spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s
Sklepom Sveta 94/69/ES[2]
z dne 15. decembra 1993 o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih
narodov o spremembi podnebja, je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih
plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno
antropogeno poseganje v podnebni sistem. Za dosego tega cilja splošno
povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme
preseči predindustrijske ravni za več kot 2 °C. V četrtem
ocenjevalnem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je
navedeno, da se za dosego tega cilja globalne emisije toplogrednih plinov po
letu 2020 ne smejo več povečevati. Kjotski protokol, ki ga je Unija ratificirala
31. maja 2002[3],
je začel veljati 16. februarja 2005. Protokol določa
zavezujoče cilje za zmanjšanje ali omejitev emisij toplogrednih plinov za
Unijo in države članice (razen za Malto in Ciper). Tudi Evropski svet se
je na zasedanju marca 2007 trdno zavezal k zmanjšanju skupnih emisij
toplogrednih plinov EU za vsaj 20 % do leta 2020 glede na ravni iz
leta 1990 ter za 30 %, če se druge razvite države zavežejo
primerljivemu zmanjšanju emisij in gospodarsko naprednejše države v razvoju
prispevajo glede na svoje zmožnosti. S svežnjem ukrepov za podnebne spremembe
in obnovljivo energijo iz leta 2008 je bil cilj zmanjšanja emisij za
20 % vključen v zakonodajo. Ti cilji so navedeni tudi v
Sklepu 2/CP.15 (Københavnski dogovor), ki so ga Unija in države
članice potrdile 28. januarja 2010. Cilj Odločbe št. 280/2004/ES (v
nadaljnjem besedilu: odločba o mehanizmu za spremljanje) je bil
vzpostaviti mehanizem za spremljanje vseh antropogenih emisij po virih in po
ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v
okviru Montrealskega protokola, oceniti napredek držav članic pri
izpolnjevanju njihovih obveznosti iz UNFCCC in Kjotskega protokola, izpolniti
zahteve za poročanje iz UNFCCC in Kjotskega protokola ter zagotoviti
pravočasnost, popolnost, točnost, doslednost, primerljivost in
preglednost poročanja Unije in držav članic Sekretariatu UNFCCC. Cilji predlagane revizije so, da: –
se v uredbo o mehanizmu za spremljanje
vključijo zahteve za poročanje o emisijah toplogrednih plinov ter
finančni in tehnološki podpori državam v razvoju, ki izhajajo iz UNFCCC,
Kjotskega protokola in poznejših odločitev, sprejetih na njihovi podlagi; –
se Uniji in državam članicam pomaga pri
izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi z blažitvijo ter izvajanju svežnja
ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo; –
podpre razvoj novih instrumentov Unije za blažitev
podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. S tem predlogom se na podlagi šestletnih
izkušenj, pridobljenih z Odločbo št. 280/2004/ES in njenimi
izvedbenimi določbami, in sicer Odločbo 2005/166/ES[4], ter izkušenj pri izpolnjevanju
različnih zahtev iz UNFCCC izboljšujejo tudi zahteve za spremljanje in
poročanje o emisijah toplogrednih plinov. ·
Splošno ozadje Revizija odločbe o mehanizmu za
spremljanje je potrebna zaradi naslednjih razlogov: –
Odločba št. 280/2004/ES o mehanizmu za
spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega
protokola ter njene izvedbene določbe so glavni instrumenti za spremljanje
emisij toplogrednih plinov, poročanje o njih in njihovo preverjanje.
Določajo podrobnosti v zvezi s poročanjem o antropogenih emisijah
toplogrednih plinov po virih in odstranitvah po ponorih ter zagotavljanjem
informacij o nacionalnih programih za zmanjšanje emisij, projekcijah emisij
toplogrednih plinov ter politikah in ukrepih o podnebnih spremembah v skladu z
UNFCCC; –
na podlagi šestletnih izkušenj pri izvajanju teh
dveh odločb ter izkušenj, pridobljenih med mednarodnimi pogajanji in pri
izpolnjevanju različnih zahtev iz UNFCCC, je bilo ugotovljeno, da so na
nekaterih področjih mogoče znatne izboljšave. Poleg tega je zaradi
potrebe po okrepitvi blažilnih ukrepov na ravni EU in držav članic ter
izpolnjevanju novih in prihodnjih mednarodnih in nacionalnih obveznosti,
vključno s strategijo Evropa 2020, treba izboljšati sistem spremljanja
in poročanja; –
Unija zaradi zaskrbljenosti glede vedno večje
nevarnosti globalnih podnebnih sprememb, ki so posledica naraščajoče
koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, izvajan in načrtuje
več politik in ukrepov za blažitev podnebnih sprememb. Oblikovanje trdnega
okvira za spremljanje, ocenjevanje, poročanje in preverjanje za emisije
toplogrednih plinov je pomemben del tega procesa, saj EU omogoča
učinkovitejši razvoj in izvajanje prihodnjih politik ter ocenjevanje in
dokazovanje, da izpolnjuje svoje obveznosti; –
na konferenci pogodbenic (COP) UNFCCC v Københavnu
(COP 15) so se Unija in države članice zavezale k hitremu
začetku izvajanja znatnega in dolgoročnega financiranja ukrepov proti
podnebnim spremembam ter tehnološke podpore državam v razvoju. Na COP 16 v
Cancúnu so se države dogovorile (odstavek 40 Sklepa 1/CP.16), da bo
vsaka razvita država v okviru UNFCCC izboljšala poročanje o zagotavljanju
finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev zmogljivosti državam
pogodbenicam v razvoju. Izboljšano poročanje je bistveno za priznavanje
prizadevanj Unije in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Z revizijo odločbe o mehanizmu za
spremljanje se bodo poskušala obravnavati zlasti naslednja vprašanja: (1)
Obstoječi sistem spremljanja emisij
toplogrednih plinov in blažilnih ukrepov ter poročanja o njih ne zadostuje
za izpolnjevanje novih zahtev, ki izhajajo iz nove zakonodaje in novih dogodkov
v okviru UNFCCC na mednarodni ravni. S svežnjem ukrepov za podnebne spremembe in
obnovljivo energijo, o katerem sta se leta 2009 dogovorila Svet in
Evropski parlament, so bile za države članice uvedene nove zahteve za
spremljanje in poročanje. Da bi te zahteve začele veljati, jih je
treba vključiti v obstoječi sistem spremljanja in poročanja. Tudi
v sporazumih iz Cancúna (Sklep 1/CP.16) v okviru UNFCCC se zahteva
izboljšano poročanje o emisijah in blažilnih ukrepih v okviru nadaljnjega
spremljanja Kjotskega protokola. (2)
Na ravni EU ni na voljo dovolj podatkov za podporo
prihodnjega razvoja in izvajanja politik. Na
več področjih/sektorjih, ki so zelo pomembni za zmanjševanje emisij
toplogrednih plinov in sprejemanje ukrepov na ravni EU, trenutno niso zbrani
podatki za podporo oblikovanja in izvajanja učinkovite politike ali pa ti
podatki niso zadostni. Ta področja so: a) pomorski promet, b) letalski
promet, c) raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo
(LULUCF) ter d) prilagajanje. (3)
Obstoječi sistem spremljanja in poročanja
obravnava emisije toplogrednih plinov in blažilne ukrepe, pri čemer ne
upošteva novih obveznosti v okviru UNFCCC, povezanih z zagotavljanjem
finančne in tehnološke podpore državam v razvoju, ter ne zagotavlja
njihovega izpolnjevanja. Unija se je na mednarodni ravni zavezala k
zagotavljanju financiranja hitrega začetka izvajanja ukrepov proti
podnebnim spremembam in dolgoročnega financiranja teh ukrepov ter
tehnološke podpore državam v razvoju. Za zagotavljanje prepoznavnosti Unije,
učinkovitega posredovanja njenega sporočila v zvezi s podnebnimi
spremembami in njene verodostojnosti pri mednarodnih partnerjih so bistvene
pregledne in celovite informacije o vrsti in znesku zagotovljene podpore.
Zgoraj opredeljene težave so pogosto povzročile resne kritike drugih
držav, da Unija in njene države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti,
zato jih je treba odpraviti. (4)
Za spremljanje napredka pri izpolnjevanju ciljev
omejitve emisij, zlasti v okviru strategije Evropa 2020, so potrebni
dodatni podatki in informacije. Med krovne cilje strategije Evropa 2020,
tj. nove celostne strategije gospodarske politike Unije za rast in delovna
mesta, so vključeni tudi cilji Unije in nacionalni cilji omejitve emisij. (5)
Ugotovljeno je, da informacije, ki se
sporočajo na podlagi odločbe o mehanizmu za spremljanje, niso dovolj
pregledne, pravočasne, enotne, popolne in primerljive. Razmeroma veliko število primerov neskladnosti
v zadnjih letih kaže, da bi bilo mogoče izboljšati preglednost,
točnost, enotnost in učinkovitost obstoječega sistema
spremljanja in poročanja. (6)
Glede na izkušnje obstaja nujna potreba po
poenostavitvi in racionalizaciji sedanjih zahtev za poročanje. Izkušnje pri izvajanju odločbe o
mehanizmu za spremljanje so pokazale, da nekatere zahteve za poročanje
niso zagotovile pričakovanih rezultatov ali da se informacije niso
uporabile tako, kot je bilo predvideno. Pokazale so tudi, da bi bilo
mogoče izboljšati povezave med instrumenti za poročanje. ·
Veljavne določbe na področju, na
katero se nanaša predlog Mehanizem za spremljanje se zdaj izvaja na
podlagi Odločbe št. 280/2004/ES, ki bo s tem predlogom
razveljavljena. ·
Usklajenost z drugimi politikami in cilji
Unije Revizija odločbe o mehanizmu za
spremljanje: –
prispeva k splošnim ciljem svežnja ukrepov za
podnebne spremembe in obnovljivo energijo glede zmanjšanja globalnih emisij
toplogrednih plinov ter je skladna s posameznimi pravnimi instrumenti,
sprejetimi kot del zadevnega svežnja, pri čemer je njen cilj izboljšati
izvajanje dodatnih politik na področjih, ki v zadevni sveženj še niso
ustrezno vključena; –
upošteva razprave v okviru UNFCCC o prihodnjih
sistemih merjenja, poročanja in preverjanja v zvezi z emisijami, ukrepi in
zagotavljanjem finančne podpore, in sicer kar zadeva vprašanja, predlagana
za vključitev, in področja za poročanje, izbrana za izboljšanje; –
je skladna s strategijo Evropa 2020, ki kot
enega od krovnih ciljev vključuje zavezo za omejitev emisij ter v skladu s
katero je treba za spremljanje napredka držav članic in Unije zagotoviti
posodobljene najnovejše informacije o ukrepih na področju podnebnih
sprememb; –
je skladna s ciljema Unije glede poenostavitve in
boljše priprave zakonodaje, saj revizija temelji na izkušnjah pri izvajanju ter
povratnih informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani. Cilja
revizije sta obravnavati ugotovljene pomanjkljivosti in težave ter poenostaviti
zahteve za poročanje, kjer je primerno. Nove zahteve so usklajene z
obstoječimi usmeritvami poročanja in potrebami po informacijah ter
jih natančno upoštevajo.
2.
REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN
OCENA UČINKA
·
Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji
in splošni profil vprašancev Poleg srečanj strokovnjakov in delavnic
je od 7. marca 2011 do 29. aprila 2011 potekalo spletno
javno posvetovanje zainteresiranih strani, ki je zajemalo vse vidike
načrtovane revizije Odločbe št. 280/2004. Spletni vprašalnik je
bil na voljo na spletni strani GD za podnebno politiko in spletni strani „Vaš
glas v Evropi“. Vprašalnik je bil na voljo v vseh uradnih jezikih,
zainteresirane strani pa so bile ustrezno obveščene. Odgovore so
predložili fizične osebe, nacionalne uprave, nevladne organizacije,
zasebne družbe, industrijske skupine in raziskovalna institucija. ·
Izid postopka spletnega javnega posvetovanja Podatki, zbrani prek spletnega posvetovanja z
zainteresiranimi stranmi, kažejo, da se državljani EU zelo zanimajo za
informacije v zvezi s podnebnimi spremembami in da podpirajo dodatne izboljšave
sistema poročanja, zlasti kar zadeva celovitost in preglednost informacij.
Vprašanci so na splošno menili, da so kljub razmeroma veliki količini in
kakovosti informacij ter podatkov v zvezi s podnebnimi spremembami še vedno
možne izboljšave, pri čemer je večina vprašancev menila, da bi bilo
koristno izboljšati zahteve na vseh področjih, obravnavanih v tej oceni
učinka. Rezultati posvetovanja so na voljo v spletu[5]. ·
Posvetovanja z državami članicami V letih 2009, 2010 in 2011 so bili
izvedeni dve delavnici, več tehničnih in sektorskih srečanj
strokovnjakov ter več projektov, katerih cilj je bil države članice
obvestiti o reviziji odločbe o mehanizmu za spremljanje. Na teh
srečanjih so se države članice strinjale, da je potrebna revizija
odločbe o mehanizmu za spremljanje, da se upoštevajo razvoj na ravni Unije
in mednarodni ravni ter izkušnje, pridobljene med njenim izvajanjem. Vendar je
države članice skrbelo morebitno posledično povečanje upravne
obremenitve. Sedem držav članic (Finska, Nemčija,
Madžarska, Nizozemska, Slovaška, Španija in Švedska) se je ponudilo, da bodo
zagotovile informacije o upravni obremenitvi/stroških. S temi državami
članicami se je posvetovalo dvakrat, in sicer prek vprašalnikov. Vendar je
na drugi vprašalnik odgovorilo le pet držav (Finska, Nemčija, Madžarska,
Nizozemska in Švedska). Razlog za nizko stopnjo odgovora na drugi vprašalnik je
zlasti dejstvo, da so vprašanja zadevala predvsem nove določbe, ki bodo
vključene v novo uredbo o mehanizmu za spremljanje. Zato so države
članice težko ocenile možno upravno obremenitev. V okviru nadaljnjega
spremljanja in v skladu z nasvetom usmerjevalne skupine za oceno učinka so
se dodatni podatki in pojasnitev predloženih informacij od predstavnikov držav
članic pridobili prek telefona in elektronske pošte. S tem postopkom so se
pridobili končni podatki o upravni obremenitvi, na katerih temelji ocena
učinka. ·
Ocena učinka V okviru ocene učinka je bilo
preučenih več vprašanj, vključno s: –
ciklusom pregledovanja in usklajevanja v skladu z
odločbo o porazdelitvi prizadevanj; –
zahtevami za poročanje o emisijah iz
mednarodnega pomorskega prometa; –
zahtevami za poročanje o vplivih letalskega
prometa, ki niso povezani s CO2, na svetovno podnebje; –
zahtevami za poročanje o prilagajanju; –
dodatnimi zahtevami za poročanje o LULUCF; –
zahtevami za poročanje o finančni in
tehnološki podpori državam v razvoju; –
upoštevanjem drugih pravnih instrumentov EU, ki
urejajo onesnaževala zraka, in izboljšav, ki temeljijo na preteklih izkušnjah
pri izvajanju. V oceni učinka so bile za vsako od teh
vprašanj obravnavane različne možnosti politike. Podrobno so bili
preučeni morebitni gospodarski in okoljski učinki. Podrobna ocena
možnosti je navedena v poročilu o oceni učinka, ki je priloženo temu
predlogu in bo na voljo na naslednjem spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/clima/studies/g-gas/index_en.htm. ·
Povzetek predlaganih ukrepov Glavni cilj te uredbe je pomagati Uniji in
njenim državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti in ciljev na
nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter dodatno razviti politiko
prek preglednega, natančnega, skladnega, primerljivega in popolnega
poročanja. V skladu z obstoječimi mednarodnimi
zahtevami za poročanje je že treba vsako leto poročati o emisijah
toplogrednih plinov in vsaka štiri leta poročati o drugih
informacijah, povezanih s podnebjem (projekcije, blažilni ukrepi, podpora
državam v razvoju, prilagajanje). Vendar takšno poročanje že dolgo ne
zadostuje več, zato obstaja močna mednarodna podpora za izboljšanje
obstoječih zahtev za poročanje, za dodatne zahteve za poročanje
ter povečanje pogostosti poročanja. To je zlasti ključno v teh
kritičnih časih, ko gospodarski razvoj močno vpliva na razvoj
blažilne politike ter ko lahko zagotavljanje zgodnjega opozarjanja bistveno
vpliva na zmožnost države za ukrepanje in zagotavlja, da trajnostna gospodarska
rast ni vezana na emisije toplogrednih plinov. Prav iz teh premislekov izhajajo
konkretne zahteve v nedavnih mednarodnih sporazumih v Cancúnu
(Sklep 1/CP.16), za katere je treba vsake dve leti predložiti
čim več tehtnih in celovitih informacij (o projekcijah, blažilnih
ukrepih, podpori državam v razvoju), da se podprejo zaveze pogodbenic.
Mednarodne zahteve dopolnjujejo tudi nedavno določene zahteve na ravni EU
prek svežnja ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo, v katerem je
prav tako jasno izpostavljena potreba po boljših in novejših podatkih in
informacijah. Nazadnje, zbiranje novejših informacij od držav članic,
zlasti o njihovih projekcijah in blažilnih ukrepih v zvezi s toplogrednimi
plini, bo prispevalo k izvajanju strategije Evropa 2020, ki kot krovne
cilje vključuje evropske in nacionalne cilje glede omejitve emisij. V tej
uredbi se v zvezi s tem predlaga izboljšanje okvira v EU za spremljanje,
poročanje in pregledovanje, kar bo omogočilo izpolnjevanje
domačih in mednarodnih obveznosti ter izvajanje sedanjih politik in
učinkovit nadaljnji razvoj politik. Ta predlog ob upoštevanju negotovosti,
povezanih z ureditvijo za podnebne spremembe po sprejetju Kjotskega protokola,
in potrebe po letnem ciklusu usklajevanja za izvajanje odločbe o
porazdelitvi prizadevanj vključuje postopek pregledovanja podatkov o
toplogrednih plinih, ki jih predložijo države članice, na ravni Unije, s
čimer se bo zagotovila celovita, pregledna, verodostojna in
pravočasna ocena izpolnjevanja ciljev iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj,
kot je določeno v svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo
energijo. Predlog temelji na preudarnem pristopu k
poročanju o emisijah iz mednarodnega pomorskega prometa in sektorja
LULUCF, v zvezi s katerima potekajo razprave o politiki na mednarodni ravni in
na ravni Unije. Zagotavlja, da mehanizem za spremljanje predstavlja ustrezen
okvir za določanje podrobnih zahtev za poročanje v poznejši fazi, ko
se bodo s politiko zagotovili konkretni rezultati na mednarodni ravni ali ravni
Unije. S tem se zagotavlja skladnost s prihodnjim okvirom politike,
preprečuje podvajanje prizadevanj in zagotavlja, da Unija lahko čim
učinkoviteje izpolnjuje podrobne zahteve. Predlog zagotavlja skladnost z obstoječo
politiko Unije o vplivih letalskega prometa, ki niso povezani s CO2,
saj mora Komisija vsaki dve leti te vplive oceniti na podlagi najnovejših
razpoložljivih podatkov o emisijah in znanstvenih dosežkov. Ta pristop se
razlikuje od pristopov, obravnavanih v oceni učinka, in upošteva koristne
prispevke, ki so jih druge službe Komisije prejele med postopkom posvetovanja
med službami. V predlog je bil vključen, ker naj bi se z njim dosegle
enake prednosti z bistveno nižjo upravno obremenitvijo. V skladu s predlogom je treba o projekcijah,
politikah in ukrepih poročati vsako leto, da se omogočijo letna ocena
obveznosti EU na nacionalni in mednarodni ravni ter zgodnji in učinkoviti
popravni ukrepi. Poudariti je treba, da veliko držav članic že vsako leto
sporoča posodobljene informacije, če menijo, da so informacije,
predložene v preteklem letu, zastarele. Predlog temelji na praktičnem
pristopu, saj ne zahteva, da se Komisiji predložijo podvojene osnovne
informacije, ampak želi zagotoviti, da so obstoječa tehnična
poročila na voljo javnosti. Kar zadeva finančno in tehnološko
podporo, predlog izboljšuje poročanje na podlagi skupnih metod v skladu z
obveznostjo Unije, da zagotovi pregledne in popolne informacije o finančni
in tehnološki podpori, ki jo zagotavlja državam v razvoju. Letno poročanje o prilagoditvenih ukrepih
bo pomagalo opredeliti ukrepe držav članic in razviti strategijo za
prilagajanje na ravni Unije. Prav tako bo zagotovilo tudi informacije in
podatke mehanizmu EU za izmenjavo informacij, ki bo koristno orodje za
nacionalne, regionalne in lokalne oblikovalce politik. V skladu z oceno
učinka je to učinkovita možnost, saj vključuje omejeno upravno
obremenitev in hkrati zagotavlja, da bo Unija bolje izpolnjevala mednarodne
obveznosti poročanja. Nazadnje, predlog krepi obstoječe
nacionalne sisteme v državah članicah, da bi se obravnavalo poročanje
o projekcijah, politikah in ukrepih ter zagotovila skladnost z drugimi pravnimi
instrumenti, ki urejajo onesnaževala zraka. To je učinkovit način za
doseganje napredka, saj bo kljub povezani obremenitvi dolgoročno zagotovil
večjo skladnost, poenostavitev in nižje stroške. Predlog vsebuje tudi
določbe za boljše zagotavljanje kakovosti/kontrolo kakovosti ter uvaja
poenostavljene oblike poročanja in smernice za povečanje kakovosti in
popolnosti zagotovljenih podatkov ter poenostavitev obstoječih zahtev za
poročanje brez nalaganja neupravičene upravne obremenitve.
3.
PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA
·
Pravna podlaga Pravna podlaga zakonodajnega predloga je
člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Cilj predloga, tj.
boj proti podnebnim spremembam (ublažitev in prilagajanje), je legitimen cilj s
področja uporabe člena 191(1) Pogodbe o delovanju Evropske
unije. Cilj predloga je izboljšati razpoložljivost informacij za oblikovanje
politik in odločanje na ravni Unije ter usklajenost in enotnost
poročanja Unije in držav članic na podlagi UNFCCC. Tega cilja ni
mogoče doseči z manj omejevalnimi sredstvi. Predlog ne vpliva na
sedanjo splošno razdelitev odgovornosti med Unijo in državami članicami za
spremljanje, zbiranje podatkov ter poročanje, kot je uvedena z
odločbo o mehanizmu za spremljanje. ·
Načelo subsidiarnosti Ukrepi EU so upravičeni, če se
upošteva načelo subsidiarnosti: (a)
Mednarodna narava težave (preskus nujnosti) Mednarodna narava podnebnih sprememb je
pomemben element pri določanju, ali so ukrepi Unije nujni. Le z
nacionalnimi ukrepi ne bi bilo mogoče izpolniti mednarodno dogovorjenih
obveznosti in doseči ciljev iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj.
Zato mora Unija oblikovati okvir, ki bo omogočil izpolnjevanje mednarodnih
zahtev in zahtev Unije, pri čemer se bo zagotovilo usklajeno
poročanje, kjer je mogoče. Usklajevanje na ravni Unije je potrebno
tudi za večjo učinkovitost poročanja, zaradi katere je treba
uskladiti različne instrumente, ter za pravočasnost in kakovost poročanja
na podlagi UNFCCC pri pripravi podatkov v vseh 27 državah članicah. (b)
Preskus učinkovitosti (dodana vrednost) Poleg dejstva, da večina predlaganih
sprememb izhaja iz obstoječih ali prihodnjih zahtev Unije in mednarodnih
zahtev, bi imeli ukrepi na ravni Unije zaradi svoje učinkovitosti jasne
koristi v primerjavi z ukrepi na nacionalni ravni. Ker so splošne zaveze
sprejete na ravni Unije, je prav tako učinkoviteje, da se potrebni
instrumenti za poročanje oblikujejo na ravni Unije. Poleg tega je za odpravo
ugotovljenih težav, na primer v zvezi s kakovostjo in pravočasnostjo
poročanja Unije in držav članic, potrebno usklajevanje podatkov ter
metod v vseh 27 državah članicah, ki je učinkovitejše na ravni Unije.
Izkušnje, zlasti v zvezi s poročanjem
UNFCCC o emisijah toplogrednih plinov, so pokazale, da je odločba o
mehanizmu za spremljanje bistveno prispevala k olajšanju in krepitvi
kakovostnega poročanja. Dodatna preverjanja in analize podatkov držav
članic v skladu z odločbo o mehanizmu za spremljanje so izboljšali
kakovost poročanja UNFCCC, pomagali državam članicam pri
izpolnjevanju obveznosti in tudi znatno prispevali k zmanjševanju števila
primerov neskladnosti v okviru UNFCCC. Koristna je bila tudi dodatna stopnja
uveljavljanja skladnosti, ogrožene zaradi možnosti, da Komisija sproži postopke
za ugotavljanje kršitev. Pričakuje se, da bo razširitev
poročanja v okviru revidiranega mehanizma za spremljanje na nova
področja, ki jih zajema UNFCCC, kot je finančna in tehnološka
podpora, zagotovila podobne pomembne prednosti. Poročanje v okviru
revidiranega mehanizma za spremljanje bo zagotovilo podrobnejšo oceno in
vrednotenje podatkov držav članic ter zagotovilo jasno opredelitev
pomanjkljivosti in slabosti ter sprejetje konkretnih ukrepov za njihovo odpravo,
pri čemer sta ti dve področji poročanja ključni za
verodostojnost Unije na mednarodni ravni. Poleg tega bo poročanje v okviru
revidiranega mehanizma za spremljanje zagotovilo vsaj nekatere skupne minimalne
standarde, saj je sporočanje informacij potekalo precej neskladno.
Nazadnje, uporaba postopkov za ugotavljanje kršitev bo pomembna za
zagotavljanje reševanja vseh preostalih vprašanj znotraj Unije v nasprotju z
UNFCCC, kjer bi bile politične in pravne posledice lahko velike. Ob upoštevanju poročanja o prilagajanju
bo imel revidiran mehanizem za spremljanje podobne prednosti, kot so navedene
zgoraj, poleg tega pa bo zagotovil tudi podlago za izmenjavo najboljših praks.
Ker je prilagajanje skupna težava vseh držav članic, bo centralizacija
poročanja informacij prispevala k razumevanju potreb v zvezi s
prilagajanjem ter opredelitvi najboljših praks in pomanjkljivosti, ki bi jih
bilo mogoče obravnavati prek ukrepanja na ravni EU ali sodelovanja med
državami članicami. ·
Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom
sorazmernosti iz naslednjih razlogov. Predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za
doseganje ciljev izboljšanja kakovosti podatkov o podnebnih spremembah ter
izpolnjevanja mednarodnih zahtev in zahtev Unije. Predlog je sorazmeren s splošnim ciljem Unije,
in sicer doseči njene cilje iz Kjotskega sporazuma glede zmanjšanja emisij
toplogrednih plinov ter cilje Unije iz svežnja ukrepov za podnebne spremembe in
obnovljivo energijo, Københavnskega dogovora in Sklepa 1/CP.16 (sporazumi
iz Cancúna). Predlog določa izvajanje mehanizma za
spremljanje, ki je v praksah in postopkih podoben mehanizmu, ki se že izvaja v
skladu z Odločbo št. 280/2004/ES.
4.
PRORAČUNSKE POSLEDICE
Kot je podrobno
opisano v oceni finančnih posledic, ki je priložena tej uredbi, se bo
Uredba izvajala z uporabo obstoječega proračuna in ne bo vplivala na
večletni finančni okvir.
5.
NEOBVEZEN ELEMENT
·
Klavzula ponovnega pregleda/revizijska
klavzula/samoderogacijska klavzula Predlog vsebuje določbo, ki Komisiji
omogoča pregled te uredbe glede na prihodnje odločitve v zvezi z
UNFCCC in Kjotskim protokolom ali drugo zakonodajo Unije. Komisija bo po
potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala spremembe te uredbe,
spremenila obstoječe delegirane akte ali sprejela nove delegirane akte. 2011/0372 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o mehanizmu za spremljanje emisij
toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih
informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega
odbora[6],
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[7], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Z Odločbo št. 280/2004/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za
spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega
protokola[8]
je bil vzpostavljen okvir za spremljanje antropogenih emisij toplogrednih
plinov po virih in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ocenjevanje
napredka pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi s temi emisijami ter
izpolnjevanje zahtev za spremljanje in poročanje iz Okvirne konvencije
Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC)[9]
in Kjotskega protokola[10]
v Evropski uniji. Za upoštevanje nedavnega in prihodnjega razvoja dogodkov na
mednarodni ravni v zvezi z UNFCCC in Kjotskim protokolom ter izpolnjevanje
novih zahtev za spremljanje in poročanje, ki jih določa zakonodaja
Unije, je treba navedeno odločbo nadomestiti. Zaradi širšega področja
uporabe zakonodaje, vključitve dodatnih kategorij oseb, na katere se
obveznosti nanašajo, zapletenejše in zelo tehnične narave uvedenih
določb, večje potrebe po enotnih pravilih, ki bi veljala po vsej
Uniji, ter za olajšanje izvajanja je treba Odločbo št. 280/2004/ES
nadomestiti z uredbo. (2)
Končni cilj UNFCC je doseči ustalitev
koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo
preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem. Za dosego tega
cilja splošno povečanje svetovne letne povprečne temperature površja
ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 °C. (3)
Potrebno je natančno spremljanje in
poročanje ter redno ocenjevanje v zvezi z emisijami toplogrednih plinov v
Uniji in državah članicah ter njihovih prizadevanj v boju proti podnebnim
spremembam. (4)
Sklep 1/CP.15 konference pogodbenic UNFCCC
(„Sklep 1/CP.15“ ali „Københavnski dogovor“) in Sklep 1/CP.16“
konference pogodbenic UNFCCC („Sklep 1/CP.16“ ali sporazumi iz Cancúna“)
sta znatno prispevala k napredku pri uravnoteženem obravnavanju izzivov zaradi
podnebnih sprememb. Z navedenima sklepoma so bile uvedene nove zahteve za
spremljanje in poročanje, ki veljajo za izvajanje ambicioznega zmanjšanja
emisij, h kateremu so se zavezale Unija in njene države članice, ter
zagotovljena podpora državam v razvoju. Z navedenima sklepoma se tudi priznava,
da je obravnavanje prilaganja enako pomembno kot obravnavanje ublažitve. V
skladu s Sklepom 1/CP.16 morajo razvite države tudi pripraviti strategije
ali načrte za razvoj z nizkimi emisijami ogljika. Pričakuje se, da
bodo takšne strategije ali načrti prispevali k oblikovanju
nizkoogljične družbe in zagotovili nadaljnjo veliko rast in trajnostni
razvoj. Ta uredba bi morala prek delegiranih aktov olajšati izvajanje navedenih
in prihodnjih zahtev za spremljanje in poročanje, ki izhajajo iz nadaljnjih
odločitev ali odobritve mednarodnega sporazuma na podlagi UNFCCC. (5)
Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo
energijo, sprejet leta 2009, zlasti Odločba št. 406/2009/ES z
dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov[11],
in Direktiva 2009/29/ES z dne 23. aprila 2009 o spremembi
Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti
za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov[12], pomeni še eno trdno zavezo
Unije in držav članic k znatnemu zmanjšanju njihovih emisij toplogrednih
plinov. Ob upoštevanju novih zahtev iz navedene zakonodaje je treba posodobiti
tudi sistem Unije za spremljanje emisij in poročanje o njih. (6)
UNFCCC Unijo in njene države članice zavezuje,
da z uporabo primerljivih metodologij, dogovorjenih v okviru konference
pogodbenic, pripravijo, redno posodabljajo in objavijo nacionalne evidence
antropogenih emisij po virih in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov,
ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola iz
leta 1987 o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, k
Dunajski konvenciji o varstvu ozonskega plašča (Montrealski protokol)[13], ter o njih poročajo
konferenci pogodbenic. (7)
V skladu s členom 5(1) Kjotskega
protokola morajo Unija in države članice vzpostaviti ter vzdrževati
nacionalni sistem za ocenjevanje antropogenih emisij po virih in vseh po
ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v
okviru Montrealskega protokola, da se zagotovi izvajanje drugih določb
Kjotskega protokola. V skladu s Sklepom 1/CP.16 je treba tudi sprejeti
nacionalne dogovore za ocenjevanje antropogenih emisij po virih in vseh po
ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v
okviru Montrealskega protokola. Ta uredba bi morala omogočiti izvajanje
obeh navedenih zahtev. (8)
Izkušnje pri izvajanju Odločbe
št. 280/2004/ES so pokazale potrebo po krepitvi sinergij in skladnosti s
poročanjem na podlagi drugih pravnih instrumentov, zlasti z
Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do
emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive
Sveta 96/61/ES[14],
z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne
18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov
onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES[15], z Direktivo 2001/81/ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih
zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka[16], z Uredbo (ES)
št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006
o določenih fluoriranih toplogrednih plinih[17] ter z Uredbo (ES)
št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
22. oktobra 2008[18]
o statistiki energetike. Medtem ko je za poenostavitev zahtev za poročanje
potrebna sprememba posameznih pravnih instrumentov, je za zagotavljanje
kakovosti poročanja o emisijah bistvena uporaba skladnih podatkov za
poročanje o emisijah toplogrednih plinov. (9)
V četrtem ocenjevalnem poročilu
Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je opredeljen potencial
globalnega segrevanja za dušikov trifluorid (NF3), ki je približno
17 000-krat višji od potenciala globalnega segrevanja za CO2.
NF3 se vse pogosteje uporablja v elektronski industriji namesto
perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6).
V skladu s členom 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije mora
okoljska politika Unije temeljiti na previdnostnem načelu. V skladu s tem
načelom je potrebno spremljanje NF3, da se oceni raven emisij v
Uniji in po potrebi opredelijo blažilni ukrepi. (10)
Podatki, ki se trenutno sporočajo za
nacionalne evidence toplogrednih plinov ter nacionalne registre in registre
Unije, ne zadostujejo, da bi se na ravni držav članic določile
emisije CO2 iz civilnega letalskega prometa na nacionalni ravni, ki
niso zajete v Direktivo 2003/87/ES. Unija pri sprejemanju obveznosti
poročanja ne sme povzročati obremenitev držav članic ter malih
in srednje velikih podjetij (MSP), ki niso sorazmerne z zastavljenimi cilji.
Emisije CO2 iz letov, ki niso zajete v Direktivi 2003/87/ES,
predstavljajo le zelo majhen del skupnih emisij toplogrednih plinov, zato bi
bila uvedba sistema poročanja o teh emisijah neupravičeno obremenjujoča
glede na sedanje zahteve za širši sektor v skladu z Direktivo 2003/87/ES.
Zato je treba za namene člena 3 in člena 7(1) Odločbe
št. 406/2009/ES šteti, da so emisije CO2 iz vrste virov IPCC
„1A3s − Civilni letalski promet“ enake nič. (11)
Čeprav emisije in odstranitve toplogrednih
plinov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva
(LULUCF) prispevajo k cilju zmanjšanja emisij Unije v okviru Kjotskega
protokola, niso del cilja 20 % za leto 2020 v skladu s svežnjem ukrepov
za podnebne spremembe in obnovljivo energijo. V skladu z Odločbo
št. 406/2009/ES in Direktivo 2003/87/ES mora Komisija oceniti
načine za vključitev LULUCF v cilj za leto 2020. Časovni
okvir za to delo je bil pogojen z izidom pogajanj o mednarodnem sporazumu o
podnebnih spremembah. Ker tak sporazum do konca leta 2010 ni bil sprejet,
lahko Komisija predloži predlog, zato da predlagani akt začne veljati
leta 2013. Ta uredba mora omogočiti izpolnjevanje zahtev za
poročanje iz mednarodnega sporazuma ali takšne zakonodaje Unije. (12)
Unija in države članice si morajo prizadevati
za zagotovitev najnovejših informacij o emisijah toplogrednih plinov, zlasti v
skladu z okvirom strategije Evropa 2020 in njenimi določenimi
časovnimi okviri. S to uredbo se mora omogočiti priprava takšnih ocen
v najkrajšem možnem času z uporabo statističnih in drugih informacij. (13)
Zahteve za spremljanje emisij iz pomorskega prometa
in poročanje o njih s strani držav članic je treba sprejeti tako, da
bodo dopolnjevale vse zahteve, dogovorjene v okviru UNFCCC, ali v čim
večji meri zahteve, ki veljajo za plovila, kot je določeno v okviru
Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali ukrepa Unije, ki obravnava emisije
toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, ter da bodo z njimi usklajene. S
takšnim spremljanjem in poročanjem bi se omogočilo boljše razumevanje
teh emisij ter podprlo učinkovito izvajanje politik. (14)
Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Odločbe
št. 280/2004/ES, so pokazale, da bi morale biti sporočene informacije
o politikah, ukrepih ter projekcijah bolj pregledne, točne, enotne,
popolne in primerljive. V skladu z Odločbo št. 406/2009/ES morajo
države članice poročati o predvidenem napredku pri izpolnjevanju
svojih obveznosti iz navedene odločbe, vključno z informacijami o nacionalnih
politikah, ukrepih in nacionalnih projekcijah. S strategijo Evropa 2020 je
bil določen celosten program gospodarske politike, v skladu s katerim si
morajo Unija in države članice dodatno prizadevati za pravočasno
poročanje o politikah in ukrepih o podnebnih spremembah ter njihovih predvidenih
učinkih na emisije. Vzpostavitev nacionalnih sistemov na ravni Unije in
držav članic bo skupaj z boljšimi smernicami za poročanje bistveno
prispevala k doseganju teh ciljev. Komisija mora za zagotovitev, da Unija
izpolnjuje svoje mednarodne in notranje zahteve za poročanje o projekcijah
toplogrednih plinov, ter za oceno napredka pri izpolnjevanju njenih mednarodnih
in notranjih zavez in obveznosti pripraviti in uporabljati ocene projekcij
toplogrednih plinov. (15)
Za spremljanje napredka in ukrepanja držav
članic pri prilagajanju podnebnim spremembam so potrebne boljše
informacije s strani držav članic. Te informacije so potrebne za
oblikovanje celostne strategije Unije za prilagajanje v skladu z belo knjigo z
naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje
naproti“[19].
Poročanje o informacijah o prilagajanju bo državam članicam
omogočilo izmenjavo najboljših praks ter oceno potreb in stopnje
pripravljenosti za boj s podnebnimi spremembami. (16)
V okviru Sklepa 1/CP.15 so se Unija in države
članice zavezale k zagotavljanju znatnega financiranja ukrepov proti
podnebnim spremembam, namenjenega podpori prilagoditvenih in blažilnih ukrepov
v državah v razvoju. V skladu z odstavkom 40 Sklepa 1/CP.16 mora
vsaka razvita država pogodbenica UNFCCC izboljšati poročanje o
zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za krepitev
zmogljivosti državam pogodbenicam v razvoju. Izboljšano poročanje je
bistveno za priznavanje prizadevanj Unije in držav članic pri izpolnjevanju
njihovih obveznosti. S Sklepom 1/CP.16 je bil uveden tudi nov tehnološki
mehanizem za izboljšanje mednarodnega prenosa tehnologije. S to uredbo se mora
zagotoviti razpoložljivost tehtnih najnovejših informacij o dejavnostih prenosa
tehnologije državam v razvoju. (17)
Zaradi sprememb v okviru Direktive 2008/101/ES[20] zdaj Direktiva 2003/87/ES
uporablja sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v Uniji tudi za
letalske dejavnosti. Ta direktiva vsebuje določbe o uporabi prihodkov z
dražb, poročanju o uporabi prihodkov z dražb s strani držav članic in
sprejetih ukrepih za dražbo pravic za letalstvo v skladu s
členom 3d(1) ali (2) navedene direktive, da se spremlja, ali se
100 % teh prihodkov ali enak znesek uporabi za namene enega ali več
ukrepov iz člena 3d(4) Direktive 2003/87/ES. Zaradi sprememb v
okviru Direktive 2009/29/ES zdaj tudi Direktiva 2003/87/ES vsebuje
zahteve za poročanje o uporabi prihodkov z dražb, od katerih naj bi se
vsaj 50 % uporabilo za namene ene ali več dejavnosti iz
člena 10(3) Direktive 2003/87/ES. Preglednost uporabe prihodkov,
ustvarjenih z dražbo pravic v skladu z Direktivo 2003/87/ES, je
ključna za podporo obveznosti Unije. Poročanje o uporabi teh
prihodkov mora vključevati dokaze o dejanskih izplačanih zneskih,
dokaze, ali so prihodki dodeljeni za izplačilo prek neposrednih naložb v
projekte, naložbenih skladov ali fiskalnih politik ali politik finančne
podpore, ter vrsto teh politik, projektov ali skladov in sklicevanje nanje. (18)
UNFCCC zavezuje Unijo in njene države članice,
da z uporabo smernic, metodologij in oblik, dogovorjenih v okviru konference
pogodbenic, pripravijo, redno posodabljajo in objavijo nacionalna
sporočila in dvoletna poročila ter o njih poročajo konferenci
pogodbenic. Sklep 1/CP.16 poziva k izboljšanemu poročanju o ciljih
ublažitve in zagotavljanju finančne in tehnološke podpore ter podpore za
krepitev zmogljivosti državam pogodbenicam v razvoju. (19)
Z Odločbo št. 406/2009/ES je bil
spremenjen letni ciklus poročanja v letni ciklus obveznosti, za katerega
je potreben celovit pregled evidenc toplogrednih plinov držav članic v
krajšem časovnem okviru od sedanjega pregleda evidenc UNFCCC, da se po
potrebi omogočita uporaba prilagodljivosti in izvajanje popravnih ukrepov
na koncu vsakega zadevnega leta. Ob upoštevanju negotovosti glede prihodnjega
razvoja v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola je treba na ravni Unije
oblikovati postopek pregledovanja evidenc toplogrednih plinov, ki jih
predložijo države članice, da se zagotovi verodostojnost, enotnost,
preglednost in pravočasnost ocen izpolnjevanja obveznosti iz Odločbe
št. 406/2009/ES. (20)
V okviru postopka UNFCCC se trenutno razpravlja o
več tehničnih elementih, povezanih s poročanjem o emisijah
toplogrednih plinov po virih in odstranitvah po ponorih, kot so potenciali
globalnega segrevanja, obseg sporočenih toplogrednih plinov in metodološke
smernice IPCC, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih evidenc toplogrednih
plinov. Spremembe teh metodoloških elementov v okviru postopka UNFCCC in
posledični preračuni časovnih vrst emisij toplogrednih plinov
lahko vplivajo na raven ter trende emisij toplogrednih plinov. Komisija mora
spremljati ta razvoj na mednarodni ravni in po potrebi predlagati revizijo te
uredbe, da se zagotovi skladnost z metodologijami, uporabljenimi v okviru
postopka UNFCCC. (21)
Emisije toplogrednih plinov v sporočenih
časovnih vrstah je treba oceniti z uporabo enakih metod. Temeljne podatke
o dejavnostih in emisijske faktorje je treba pridobiti in uporabljati skladno
ter zagotoviti, da spremembe trendov emisij niso posledica sprememb metod ali
predpostavk za oceno. Preračune je treba izvajati v skladu z dogovorjenimi
smernicami in z namenom izboljšanja enotnosti, natančnosti in popolnosti
sporočenih časovnih vrst ter izvajanja podrobnejših metod. Če se
metodologija ali način pridobitve temeljnih podatkov o dejavnostih in
emisijskih faktorjev spremeni, morajo države članice preračunati
evidence za sporočene časovne vrste in oceniti potrebo po
preračunih na podlagi razlogov iz dogovorjenih smernic, zlasti za
ključne kategorije. S to uredbo je treba določiti, ali se učinki
takih preračunov upoštevajo in pod katerimi pogoji. (22)
Letalski promet vpliva na svetovno podnebje z
izpusti ogljikovega dioksida (CO2) ter tudi z drugimi emisijami in
mehanizmi, vključno z emisijami dušikovih oksidov in krepitvijo cirusov.
Ob upoštevanju hitrega razvoja znanstvenega razumevanja teh vplivov je treba v
okviru te uredbe redno izvajati posodobljeno oceno vplivov letalskega prometa,
ki niso povezani s CO2, na svetovno podnebje. (23)
Cilj Evropske agencije za okolje (EEA) je podpreti
trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja
okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in
zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti.
EEA mora Komisiji po potrebi pomagati pri spremljanju in poročanju, zlasti
v okviru sistema evidenc Unije ter njenega sistema za politike in ukrepe ter
projekcije, pri izvajanju letnega strokovnega pregleda evidenc držav
članic, ocenjevanju napredka pri zavezah za zmanjšanje emisij,
učinkov podnebnih sprememb, ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in
prilagajanja podnebnim spremembam ter sporočanju tehtnih informacij o
podnebnih spremembah javnosti. (24)
Komisija mora za zagotovitev skladnosti spremljati
izvajanje zahtev za spremljanje in poročanje v okviru te uredbe ter
nadaljnji razvoj v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola. V zvezi s tem mora
Komisija po potrebi razveljaviti ali spremeniti določbe te uredbe. (25)
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja
člena 20(5) te uredbe je treba na Komisijo prenesti izvedbena
pooblastila. Da se oblikujejo usklajene zahteve za poročanje za
spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih informacij, pomembnih za
politiko o podnebnih spremembah, je treba v skladu s členom 290
Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v
zvezi z revizijo Priloge I k tej uredbi, poročanjem držav članic
o LULUCF in pomorskem prometu, nacionalnimi sistemi držav članic,
strokovnim pregledom podatkov iz evidenc držav članic, podrobnimi
zahtevami glede vsebine, strukture, oblike in postopkov predložitve v okviru
poročanja s strani držav članic ter tudi razveljavitvijo in spremembo
nekaterih obveznosti v skladu s to uredbo. Zlasti je pomembno, da se Komisija
med pripravljalnim delom posvetuje, tudi s strokovnjaki. Komisija mora pri
pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno
in ustrezno predložitev zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. (26)
Ker ciljev predlaganega ukrepa iz člena 1
te uredbe zaradi njihove narave države članice ne morejo zadovoljivo
doseči, ampak jih je mogoče zaradi obsega in učinkov ukrepa
lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z
načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski Uniji. V
skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne
presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Poglavje 1 Vsebina, področje uporabe in
opredelitev pojmov Člen 1 Vsebina Uredba vzpostavlja mehanizem za: (a)
zagotavljanje pravočasnosti, preglednosti,
točnosti, enotnosti, primerljivosti in popolnosti poročanja Unije ter
njenih držav članic Sekretariatu UNFCCC; (b)
sporočanje in preverjanje informacij,
povezanih z obveznostmi v skladu z UNFCCC in Kjotskim protokolom ter sklepi,
sprejetimi na njuni podlagi, in oceno napredka pri izpolnjevanju teh
obveznosti; (c)
spremljanje vseh antropogenih emisij po virih in po
ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v
okviru Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski
plašč, v državah članicah ter poročanje o njih; (d)
spremljanje emisij toplogrednih plinov in drugih
informacij v skladu s členom 6 Odločbe št. 406/2009/ES,
poročanje o njih ter njihovo pregledovanje in preverjanje; (e)
poročanje o emisijah CO2 iz
pomorskega prometa; (f)
spremljanje uporabe prihodkov, ustvarjenih z dražbo
pravic, na podlagi člena 3d(1) in (2) ali člena 10(1)
Direktive 2003/87/ES in poročanje o njih v skladu s
členoma 3d(4) in 10(3) navedene direktive; (g)
spremljanje ukrepov držav članic za
prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb in poročanje o
njih; (h)
ocenjevanje napredka držav članic pri
izpolnjevanju obveznosti iz Odločbe št. 406/2009/ES; (i)
zbiranje informacij in podatkov, potrebnih za
podporo oblikovanja in ocene prihodnje politike Unije o podnebnih spremembah. Člen 2 Področje uporabe Ta uredba se uporablja za: (a)
strategije Unije in njenih držav članic za
razvoj z nizkimi emisijami ogljika ter vse njihove posodobitve v skladu s
Sklepom 1/CP.16; (b)
emisije toplogrednih plinov iz Priloge I iz
sektorjev in virov ter odstranitve po ponorih, zajete v nacionalnih evidencah
toplogrednih plinov v skladu s členom 4(1)(a) UNFCCC in
izpuščene znotraj ozemelj držav članic; (c)
emisije toplogrednih plinov, ki spadajo na področje
uporabe člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES; (d)
emisije toplogrednih plinov iz morskih plovil, ki
pristajajo v morskih pristaniščih držav članic; (e)
vplive na podnebje, ki niso povezani s CO2,
ampak z drugimi emisijami iz civilnega letalskega prometa; (f)
projekcije Unije in držav članic v zvezi z
antropogenimi emisijami toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih
ter politike in ukrepe držav članic; (g)
združeno finančno in tehnološko podporo
državam v razvoju ter tako podporo za posamezne projekte in države; (h)
uporabo prihodkov z dražb pravic v skladu s
členoma 3d(1) in (2) ter 10(1) Direktive 2003/87/ES; (i)
ukrepe držav članic na nacionalni in
regionalni ravni za prilagajanje podnebnim spremembam. Člen 3 Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„potencial globalnega segrevanja“ plina pomeni
celotni prispevek h globalnemu segrevanju zaradi emisij ene enote tega plina v
primerjavi z eno enoto referenčnega plina, tj. ogljikovega dioksida, ki mu
je dodeljena vrednost 1; (2)
„nacionalni sistem evidenc“ pomeni sistem
institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev, vzpostavljenih v državi
članici, za ocenjevanje antropogenih emisij po virih in po ponorih
odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso zajeti v okviru Montrealskega protokola,
ter za sporočanje in arhiviranje informacij iz evidenc v skladu s
Sklepom 19/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic
Kjotskega protokola („Sklep 19/CMP.1“) ali v skladu z drugimi pomembnimi
sklepi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola; (3)
„pristojni organi za evidence“ pomenijo vse organe,
ki so v okviru nacionalnega sistema evidenc države članice zadolženi za
pripravo evidenc toplogrednih plinov; (4)
„zagotavljanje kakovosti“ pomeni organiziran sistem
postopkov za preverjanje, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev kakovosti
podatkov ter sporočanje čim boljših ocen in informacij v podporo
učinkovitosti programa kontrole kakovosti in v pomoč državam
članicam; (5)
„kontrola kakovosti“ pomeni sistem rednih
tehničnih dejavnosti za merjenje in nadzor kakovosti zbranih informacij in
ocen, da se zagotovijo celovitost, pravilnost in popolnost podatkov, opredelijo
in odpravijo napake in opustitve, dokumentirajo in arhivirajo podatki in drugo
uporabljeno gradivo ter evidentirajo vse dejavnosti zagotavljanja kakovosti; (6)
„kazalnik“ pomeni kvantitativni ali kvalitativni
faktor ali spremenljivko, ki omogoča boljše razumevanje napredka pri
izvajanju politik ali ukrepov ter trendov na področju emisij toplogrednih
plinov; (7)
„enota dodeljene količine“ ali „AAU“ je enota,
ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1
konference pogodbenic UNFCCC kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola
(„Sklep 13/CMP.1“); (8)
„enota odstranjevanja“ ali „RMU“ pomeni enoto, ki
se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1 ali
drugih pomembnih sklepov na podlagi UNFCCC ali sklepov organov Kjotskega
protokola; (9)
„enota zmanjšanja emisij“ ali „ERU“ pomeni enoto,
ki se izda v skladu z ustreznimi določbami Priloge k Sklepu 13/CMP.1
in pomembnimi sklepi, sprejetimi na podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola; (10)
„potrjeno zmanjšanje emisij“ ali „CER“ pomeni
enoto, ki se izda v skladu s členom 12 Kjotskega protokola in
zahtevami na podlagi navedenega člena ter ustreznimi določbami
Priloge k Sklepu 13/CMP.1; (11)
„nacionalni register“ pomeni register v obliki
standardizirane elektronske zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o izdajanju,
posedovanju, prenašanju, pridobivanju, preklicevanju in umiku ERU, CER, AAU in
RMU ter prenosu ERU, CER in AAU v naslednje obdobje; (12)
„politike in ukrepi“ pomenijo vse instrumente
politike ter upravne in zakonodajne instrumente, ki so namenjeni izvajanju
zavez iz člena 4(2)(a) in (b) UNFCCC, vključno z
instrumenti, katerih glavni cilj ni omejevanje in zmanjševanje emisij
toplogrednih plinov; (13)
„nacionalni sistem za politike in ukrepe ter
projekcije“ pomeni sistem institucionalnih, pravnih in postopkovnih ureditev,
vzpostavljenih v državi članici, za poročanje o politikah in ukrepih
ter za pripravo projekcij antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in
odstranitev po ponorih, kot se zahteva v skladu s členom 13 te
uredbe, in poročanje o teh projekcijah; (14)
„predhodna ocena politik in ukrepov“ pomeni oceno
predvidenih učinkov politike ali ukrepa v prihodnosti; (15)
„naknadna ocena politik in ukrepov“ pomeni oceno
preteklih učinkov politike ali ukrepa; (16)
„projekcije brez ukrepov“ pomenijo projekcije
antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, iz
katerih so izključeni učinki vseh politik in ukrepov,
načrtovanih, sprejetih ali izvajanih po letu, ki je izbrano za
izhodišče zadevne projekcije; (17)
„projekcije z ukrepi“ pomenijo projekcije
antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, ki
zajemajo učinke sprejetih in izvajanih politik in ukrepov na zmanjšanje
toplogrednih plinov; (18)
„projekcije z dodatnimi ukrepi“ pomenijo projekcije
antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, ki
zajemajo učinke sprejetih ter izvajanih politik in ukrepov za blažitev
podnebnih sprememb ter načrtovanih politik in ukrepov na zmanjšanje
toplogrednih plinov; (19)
„analiza občutljivosti“ pomeni preučitev
algoritma modela ali predpostavke za ocenitev občutljivosti ali
stabilnosti izhodnih podatkov modela glede na spremembe vhodnih podatkov ali
temeljnih predpostavk. Izvaja se tako, da se spreminjajo vhodne vrednosti ali
enačbe modela, nato pa se opazuje, kako se na podlagi tega spreminjajo
izhodni podatki modela; (20)
„pomoč za blažitev podnebnih sprememb“ pomeni
podporo za dejavnosti v državah v razvoju, s katerimi se prispeva k cilju
ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki
bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem; (21)
„pomoč za prilagajanje podnebnim spremembam“
pomeni podporo za dejavnosti v državah v razvoju, katerih cilj je zmanjšati
ranljivost človeških ali naravnih sistemov zaradi vpliva podnebnih
sprememb in tveganj, povezanih s podnebjem, in sicer z ohranjanjem ali
povečevanjem sposobnosti prilagajanja in odpornosti držav v razvoju; (22)
„tehnični popravki“ pomenijo prilagoditve ocen
nacionalnih evidenc toplogrednih plinov v okviru pregleda v skladu s
členom 20 te uredbe, kadar so predloženi podatki iz evidenc nepopolni
ali niso pripravljeni v skladu z mednarodnimi pravili ali pravili ali
smernicami Unije, pri čemer bodo te prilagoditve ocen nadomestile prvotno
predložene ocene; (23)
„preračuni“ v skladu v smernicami UNFCCC v
zvezi s poročanjem pomenijo postopek za ponovno oceno antropogenih emisij
toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih v predhodno predložnih
evidencah zaradi sprememb metodologije, sprememb načina pridobitve ter
uporabe emisijskih faktorjev in podatkov o dejavnostih ali vključitve
novih kategorij virov in ponorov. Poglavje 2 Strategije za razvoj z nizkimi emisijami
ogljika Člen 4 Strategije za razvoj z nizkimi emisijami
ogljika 1.
Vsaka država članica, v imenu Unije pa
Komisija, oblikuje in izvaja strategijo za razvoj z nizkimi emisijami ogljika,
da prispeva k: (a)
preglednemu in natančnemu spremljanju
dejanskega in predvidenega napredka držav članic, vključno s prispevkom
ukrepov Unije, pri izpolnjevanju obveznosti Unije in njenih držav članic
iz UNFCCC, ki se nanašajo na omejevanje ali zmanjševanje antropogenih emisij
toplogrednih plinov; (b)
izpolnjevanju zavez držav članic za zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov iz Odločbe št. 406/2009/ES ter doseganju
dolgoročnega zmanjšanja emisij in povečanja odstranjevanja po ponorih
v vseh sektorjih v skladu s ciljem Unije, da se do leta 2050 emisije
zmanjšajo za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, v
okviru zmanjšanj, ki jih morajo po mnenju IPCC doseči države v razvoju kot
celota. 2.
Države članice svoje strategije za razvoj z
nizkimi emisijami ogljika Komisiji predložijo eno leto po začetku
veljavnosti te uredbe ali v skladu s kakršnimi koli časovnimi razporedi,
dogovorjenimi na mednarodni ravni v okviru procesa UNFCCC. 3.
Komisija in države članice takoj objavijo
svoje strategije za razvoj z nizkimi emisijami ogljika in vse njihove
posodobitve. Poglavje 3 Poročanje o preteklih emisijah
toplogrednih plinov in odstranitvah Člen 5 Nacionalni sistemi evidenc 1.
Države članice vzpostavijo in upravljajo
nacionalne sisteme evidenc ter si prizadevajo za njihovo stalno izboljševanje,
da ocenijo antropogene emisije toplogrednih plinov po virih in po ponorih
odstranjene toplogredne pline iz Priloge I k tej uredbi ter zagotovijo
pravočasnost, preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in
popolnost svojih evidenc toplogrednih plinov. 2.
Države članice zagotovijo, da imajo njihovi
pristojni organi za evidence dostop do naslednjih elementov in da njihov
nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča dostop do teh elementov: (a)
podatkov in metod, o katerih se poroča za
dejavnosti in naprave iz Direktive 2003/87/ES, za namene priprave
nacionalnih evidenc toplogrednih plinov, da se zagotovi skladnost
sporočenih emisij toplogrednih plinov v okviru sistema Unije za trgovanje
z emisijami in v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov; (b)
podatkov, ki se zberejo v okviru sistemov
poročanja o fluoriranih plinih v različnih sektorjih, vzpostavljenih
v skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, za namene
priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov; (c)
emisij, temeljnih podatkov in metodologij, o katerih
poročajo industrijski kompleksi v skladu z Uredbo (ES)
št. 166/2006, za namene priprave nacionalnih evidenc toplogrednih plinov; (d)
podatkov, o katerih se poroča v skladu z
Uredbo (ES) št. 1099/2008. 3.
Države članice zagotovijo, da njihovi
pristojni organi za evidence izvajajo naslednji dejavnosti in da njihov
nacionalni sistem evidenc tem organom omogoča izvajanje teh dejavnosti: (a)
uporabo sistemov poročanja, vzpostavljenih v
skladu s členom 6(4) Uredbe (ES) št. 842/2006, z namenom
izboljšanja ocene fluoriranih plinov v njihovih nacionalnih evidencah
toplogrednih plinov; (b)
izvajanje letnih pregledov skladnosti iz
člena 7(1)(l) in (m) te uredbe. Člen 6 Sistem evidenc Unije Vzpostavi
se sistem evidenc Unije, s katerim se zagotovi pravočasnost, preglednost,
točnost, enotnost, primerljivost in popolnost nacionalnih evidenc glede na
evidence toplogrednih plinov Unije. Komisija ta sistem upravlja, vzdržuje in si
prizadeva za njegovo stalno izboljševanje, kar vključuje: (a)
program zagotavljanja kakovosti in kontrole kakovosti,
ki vključuje določitev ciljev kakovosti ter pripravo načrta
zagotavljanja in kontrole kakovosti evidenc. Komisija državam članicam
pomaga pri izvajanju njihovih programov zagotavljanja kakovosti in kontrole
kakovosti; (b)
postopek za ocenjevanje podatkov, ki jih v
nacionalnih evidencah ni, v posvetovanju z zadevno državo članico; (c)
letni strokovni pregled evidenc toplogrednih plinov
držav članic. Člen 7 Evidence toplogrednih plinov 1.
Države članice do 15. januarja vsako leto
(„leto X“) določijo in Komisiji sporočijo: (a)
svoje antropogene emisije toplogrednih plinov iz
Priloge I k tej uredbi in antropogene emisije toplogrednih plinov iz
člena 2(1) Odločbe št. 406/2009/ES za
leto X – 2. Brez poseganja v poročanje o toplogrednih
plinih iz Priloge I k tej uredbi se za namene člena 3 in
člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES šteje, da so emisije
ogljikovega dioksida (CO2) iz vrste virov IPCC „1A3a – Civilni
letalski promet“ enake nič; (b)
podatke o svojih antropogenih emisijah ogljikovega
monoksida (CO), žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx)
in hlapnih organskih spojin (HOS), ki se sporočajo tudi v skladu s
členom 7 Direktive 2001/81/ES, za leto X – 2; (c)
svoje antropogene emisije toplogrednih plinov po
virih in po ponorih odstranjen CO2, ki so posledica LULUCF, za
leto X – 2; (d)
svoje antropogene emisije toplogrednih plinov po
virih in po ponorih odstranjen CO2, ki so posledica dejavnosti
LULUCF, v skladu s Kjotskim protokolom ter informacije glede obračunavanja
teh emisij toplogrednih plinov in odstranjevanja zaradi rabe zemljišč,
spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v skladu s členom 3(3)
Kjotskega protokola in členom 3(4) Kjotskega protokola, kadar se
države članice odločijo za njegovo uporabo, in ustrezne
odločitve na njegovi podlagi za obdobje med letoma 2008 in
X – 2. Države članice, ki so izbrale vključitev
gospodarjenja s polji, gospodarjenja s pašniki in obnove vegetacije v
obračunavanje v skladu s členom 3(4) Kjotskega protokola,
poročajo tudi o emisijah toplogrednih plinov po virih in odstranitvah po
ponorih za vsako takšno dejavnost za leto 1990; (e)
vse spremembe informacij iz točk (a) do
(d) za leta med letoma 1990 in X – 3, pri čemer navedejo
tudi razloge za te spremembe; (f)
informacije o kazalnikih za
leto X – 2; (g)
informacije iz nacionalnega registra o izdajanju,
pridobivanju, posedovanju, prenašanju, preklicevanju, umikanju in prenosu v
naslednje obdobje AAU, RMU, ERU in CER za leto X – 1; (h)
povzetek informacij o izvedenih prenosih iz
člena 3(4) in (5) Odločbe št. 406/2009/ES za
leto X – 1; (i)
informacije o uporabi skupnega izvajanja, mehanizma
čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami v skladu s
členi 6, 12 in 17 Kjotskega protokola ali katerega koli drugega
prožnega mehanizma iz drugih instrumentov, sprejetih na konferenci pogodbenic UNFCCC
ali na konferenci pogodbenic UNFCCC kot sestanku pogodbenic Kjotskega
protokola, za izpolnjevanje njihovih obveznosti količinskega omejevanja
ali zmanjševanja emisij v skladu s členom 2 Odločbe
št. 2002/358/ES[21]
in Kjotskim protokolom ali kakršnih koli prihodnjih obveznosti na podlagi
UNFCCC ali Kjotskega protokola za leto X – 2; (j)
informacije o ukrepih, sprejetih za izboljšanje
ocen evidenc, zlasti za področja evidenc, ki so se prilagajala ali za
katera so bila po strokovnih pregledih predložena priporočila; (k)
dejansko ali ocenjeno dodelitev preverjenih emisij,
sporočenih za naprave in dejavnosti v skladu z Direktivo 2003/87/ES,
za vrste virov v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov ter delež teh
preverjenih emisij glede na vse sporočene emisije toplogrednih plinov za
te vrste virov za leto X – 2; (l)
rezultate pregledov v zvezi s skladnostjo emisij,
sporočenih za evidence toplogrednih plinov, za leto X – 2,
skupaj s: (i) preverjenimi emisijami, sporočenimi
v skladu z Direktivo 2003/87/ES; (ii) emisijami, sporočenimi na ravni
industrijskih kompleksov v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006; (m)
rezultate pregledov v zvezi s skladnostjo
dejavnosti, osnovnih podatkov in predpostavk, uporabljenih za oceno emisij pri
pripravi evidenc toplogrednih plinov, za leto X – 2, skupaj s: (i) podatki in predpostavkami, uporabljenimi
za pripravo evidenc onesnaževal zraka v skladu z Direktivo 2001/81/ES; (ii) podatki, sporočenimi v skladu s
členom 6(1) Uredbe (ES) št. 842/2006; (iii) podatki o energiji, sporočenimi v
skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1099/2008 in njeno
Prilogo B; (n)
opis vseh sprememb nacionalnega sistema evidenc; (o)
opis vseh sprememb nacionalnega registra; (p)
vse druge elemente poročila o nacionalnih
evidencah toplogrednih plinov, potrebne za pripravo poročila o evidencah
toplogrednih plinov Unije, kot so informacije o načrtu držav članic
za zagotavljanje kakovosti in kontrolo kakovosti, ocena splošne negotovosti in
splošna ocena popolnosti. V prvem letu poročanja na podlagi te
uredbe države članice Komisijo obvestijo, ali nameravajo uporabiti
določbe člena 3(4) in (5) Odločbe št. 406/2009/ES. 2.
Države članice do 15. marca vsako leto
Komisiji predložijo popolno in posodobljeno poročilo o nacionalnih
evidencah. Takšno poročilo vsebuje vse informacije, določene v
odstavku 1 tega člena, in vse poznejše posodobitve teh informacij. 3.
Države članice Sekretariatu UNFCCC do
15. aprila vsako leto predložijo nacionalne evidence, ki vsebujejo enake
informacije, kot so predložene Komisiji v skladu z odstavkom 2 tega
člena. 4.
Komisija v sodelovanju z državami članicami
vsako leto pripravi evidence toplogrednih plinov Unije in poročilo o
evidencah toplogrednih plinov Unije, ki jih do 15. aprila vsako leto
predloži Sekretariatu UNFCCC. 5.
Komisija je v skladu s členom 29 te
uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za: (a)
dodajanje snovi na seznam toplogrednih plinov iz
Priloge I k tej uredbi ali črtanje snovi s tega seznama; (b)
določanje zahtev za spremljanje in
poročanje o LULUCF v skladu s kakršnim koli novim mednarodnim sporazumom
ali zakonodajnim aktom, sprejetim na podlagi člena 9 Odločbe
št. 406/2009/ES. Člen 8 Okvirne evidence toplogrednih plinov Države članice do 31. julija vsako
leto („leto X“) Komisiji predložijo okvirne evidence toplogrednih plinov
za leto X – 1. Komisija na podlagi okvirnih evidenc toplogrednih
plinov držav članic ali po potrebi na podlagi svojih ocen vsako leto
pripravi okvirne evidence toplogrednih plinov Unije. Komisija te informacije
objavi do 30. septembra vsako leto. Člen 9 Postopki za pripravo ocen emisij 1.
Komisija izvede začetni pregled podatkov, ki
jih države članice predložijo v skladu s členom 7(1) te uredbe,
da preveri njihovo popolnost in ugotovi morebitne težave. Rezultate v šestih
tednih od roka za predložitev pošlje državam članicam. Države članice
odgovore na morebitna vprašanja na podlagi začetnega pregleda predložijo
skupaj s končnimi evidencami za leto X – 2, in sicer do
15. marca. 2.
Kadar država članica do 15. marca ne
odgovori na vprašanja Komisije ali ne predloži popolnih ocen evidenc, potrebnih
za pripravo evidenc Unije, Komisija pripravi ocene, ki se uporabijo namesto
ustreznih ocen v evidencah države članice. Komisija v ta namen uporabi
metode, skladne s smernicami, ki se uporabljajo za pripravo nacionalnih evidenc
toplogrednih plinov. Člen 10 Poročanje o emisijah CO2 iz
pomorskega prometa 1.
Komisija je v skladu s členom 29 te
uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, da se določijo
zahteve za spremljanje emisij CO2 iz pomorskega prometa, povezanih z
morskimi plovili, ki pristajajo v morskih pristaniščih držav članic,
in poročanja o njih. Sprejete zahteve za spremljanje in poročanje so
skladne z zahtevami, dogovorjenimi v okviru UNFCCC, in po možnosti z zahtevami,
ki veljajo za plovila v okviru IMO ali na podlagi zakonodaje Unije, ki ureja emisije
toplogrednih plinov iz pomorskega prometa. Kolikor je mogoče, se pri
zahtevah za spremljanje in poročanje čim bolj zmanjša delovna
obremenitev držav članic, tudi s centralnim zbiranjem in vzdrževanjem
podatkov. 2.
Kadar se sprejme akt v skladu z odstavkom 1,
države članice do 15. januarja vsako leto („leto X“) za
leto X – 2 določijo emisije CO2 iz pomorskega
prometa v skladu z navedenim aktom in jih sporočijo Komisiji. Poglavje 4 Registri Člen 11 Vzpostavitev in upravljanje registrov 1.
Unija in države članice vzpostavijo in
vzdržujejo registre za točno obračunavanje izdajanja, posedovanja,
prenašanja, pridobivanja, preklicevanja, umika ter prenosa v naslednje obdobje
AAU, RMU, ERU in CER. Države članice lahko te registre uporabijo tudi za
točno obračunavanje enot iz člena 11a(5)
Direktive 2003/87/ES. 2.
Unija in države članice lahko svoje registre
vzdržujejo prek združenega sistema skupaj z eno ali več drugimi državami
članicami. 3.
Podatki iz odstavka 1 tega člena so na
voljo centralnemu administratorju, imenovanemu v skladu s členom 20
Direktive 2003/87/ES. 4.
Komisija je v skladu s členom 29 te
uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranega akta za vzpostavitev registra
Unije iz odstavka 1 tega člena. Člen 12 Umik enot v skladu s Kjotskim protokolom 1.
Države članice po zaključku pregleda
svojih nacionalnih evidenc v skladu s Kjotskim protokolom za vsako leto prvega
ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola, vključno z rešitvami vseh
vprašanj glede izvajanja, iz registra umaknejo enote AAU, RMU, ERU in CER, ki
so enakovredne njihovim neto emisijam v navedenem letu. 2.
Države članice za zadnje leto ciljnega obdobja
iz Kjotskega protokola enote umaknejo iz registra pred koncem dodatnega obdobja
za izpolnitev obveznosti iz Sklepa 11/CMP.1 konference pogodbenic UNFCCC
kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola. Poglavje 5 Poročanje o politikah in ukrepih ter o
projekcijah antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po
ponorih Člen 13 Nacionalni sistemi za politike, ukrepe in
projekcije 1.
Države članice in Komisija najpozneje eno leto
po začetku veljavnosti te uredbe vzpostavijo nacionalne sisteme za
poročanje o politikah in ukrepih ter za pripravo projekcij antropogenih
emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih in poročanje
o njih, pri čemer te sisteme upravljajo in si prizadevajo za njihovo
nenehno izboljševanje. Ti nacionalni sistemi vključujejo vse
institucionalne, pravne in postopkovne ureditve, vzpostavljene v državi
članici in Uniji, za ocenjevanje politike in pripravo projekcij antropogenih
emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih. 2.
Njihov cilj je zagotoviti pravočasnost,
preglednost, točnost, enotnost, primerljivost in popolnost sporočenih
informacij o politikah in ukrepih ter projekcijah antropogenih emisij
toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, kot je določeno v
členih 14 in 15 te uredbe, vključno z uporabo podatkov, metod in
modelov ter izvajanjem dejavnosti zagotavljanja kakovosti, kontrole kakovosti
in analize občutljivosti. Člen 14 Poročanje o politikah in ukrepih 1.
Države članice do 15. marca vsako leto
(„leto X“) Komisiji predložijo: (a)
opis svojega nacionalnega sistema za poročanje
o politikah in ukrepih ter za pripravo projekcij antropogenih emisij
toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih in poročanje o njih
v skladu s členom 13(1) te uredbe ali informacije o morebitnih
spremembah navedenega sistema, kadar je bil takšen opis že predložen; (b)
vse dodatne informacije ali posodobitve v zvezi s
strategijami za razvoj z nizkimi emisijami ogljika iz člena 4 te
uredbe ter informacije o napredku pri izvajanju teh strategij; (c)
informacije o nacionalnih politikah in ukrepih ter
o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo emisije
toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po ponorih,
predstavljenih na sektorski osnovi za vsak toplogredni plin iz Priloge I k
tej uredbi. Te informacije vsebujejo sklicevanja na veljavne nacionalne
politike ali politike Unije, zlasti na področju kakovosti zraka, in
vključujejo: (i) cilj politike ali ukrepa in kratek opis
politike ali ukrepa; (ii) vrsto instrumenta politike; (iii) stanje izvajanja; (iv) kazalnike za spremljanje in ocenjevanje
napredka v določenem obdobju; (v) količinske ocene učinkov na
emisije toplogrednih plinov po virih in in njihovo odstranjevanje po ponorih,
razdeljene na: –
rezultate predhodne ocene učinkov vsake
politike in ukrepa. Predložijo se ocene za zaporedna 4 leta po
letu X, ki se končajo z 0 ali 5, pri čemer se ločuje med
toplogrednimi plini iz Direktive 2003/87/ES in toplogrednimi plini iz
Odločbe št. 406/2009/ES; –
rezultate naknadne ocene učinkov vsake
politike in ukrepa za blažitev podnebnih sprememb, kadar se izvajajo, pri
čemer se ločuje med toplogrednimi plini iz Direktive 2003/87/ES
in toplogrednimi plini iz Odločbe št. 406/2009/ES; (vi) ocene predvidenih stroškov politik in
ukrepov ter, če je primerno, ocene dejanskih stroškov politik in ukrepov; (vii) vsa sklicevanja na oceno in
tehnična poročila, na katerih temelji, iz odstavka 2 tega
člena; (d)
informacije o izvajanih ali načrtovanih
nacionalnih politikah in ukrepih za izvajanje ustrezne zakonodaje Unije ter
informacije o nacionalnih postopkih usklajevanja in izvrševanja; (e)
informacije iz člena 6(1)(d) Odločbe
št. 406/2009/ES; (f)
informacije o obsegu, v katerem ukrepi držav
članic dejansko predstavljajo pomemben element prizadevanj na nacionalni
ravni, ter obsegu, v katerem načrtovana uporaba skupnega izvajanja,
mehanizma čistega razvoja in mednarodnega trgovanja z emisijami dopolnjuje
domače ukrepe, v skladu z ustreznimi določbami Kjotskega protokola in
sklepov, sprejetih na njegovi podlagi. 2.
Države članice v elektronski obliki objavijo
vse ocene stroškov in učinkov nacionalnih politik in ukrepov ter vse
informacije o izvajanju politik in ukrepov Unije, ki omejujejo ali zmanjšujejo
emisije toplogrednih plinov po virih ali povečujejo odstranjevanje po
ponorih, skupaj z vsemi tehničnimi poročili, na katerih te ocene
temeljijo. Vključevati morajo opise modelov in uporabljenih metodoloških
pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk. Člen 15 Poročanje o
projekcijah 1.
Države članice Komisiji do 15. marca
vsako leto („leto X“) sporočijo nacionalne projekcije antropogenih
emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih, organizirane po
plinih in sektorjih. Navedene projekcije vključujejo količinske ocene
za zaporedna 4 leta po letu X, ki se končajo z 0 ali 5.
Nacionalne projekcije upoštevajo vse politike in ukrepe, sprejete na ravni
Unije, ter vključujejo: (a)
projekcije brez ukrepov, projekcije z ukrepi in
projekcije z dodatnimi ukrepi; (b)
projekcije vseh toplogrednih plinov in ločene
ocene za projekcije emisij toplogrednih plinov za vire emisij iz
Direktive 2003/87/ES in Odločbe št. 406/2009/ES; (c)
jasno opredelitev nacionalnih in regionalnih
politik in ukrepov ter politik in ukrepov Unije, vključenih v projekcije
antropogenih emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev po ponorih.
Kadar takšne politike in ukrepi niso vključeni, je to jasno navedeno in
obrazloženo; (d)
rezultate analize občutljivosti, izvedene za projekcije; (e)
vsa ustrezna sklicevanja na oceno in tehnična
poročila, na katerih te ocene temeljijo, iz odstavka 3 tega
člena. 2.
Kadar država članica ne predloži popolnih
projekcij do 15. marca vsako leto, lahko Komisija pripravi ocene, ki so
potrebne za pripravo projekcij Unije. 3.
Države članice v elektronski obliki objavijo
svoje nacionalne projekcije emisij toplogrednih plinov po virih in odstranitev
po ponorih, skupaj z vsemi tehničnimi poročili, na katerih te
projekcije temeljijo. Te morajo vključevati opise modelov in uporabljenih
metodoloških pristopov, opredelitev in temeljnih predpostavk. Poglavje 6 Poročanje o drugih informacijah v
zvezi s podnebnimi spremembami Člen 16 Poročanje o nacionalnih
prilagoditvenih ukrepih Države članice Komisiji do 15. marca
vsako leto sporočijo informacije o svojih izvajanih ali načrtovanih
ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam, zlasti o nacionalnih ali
regionalnih strategijah in prilagoditvenih ukrepih. Te informacije
vključujejo dodelitev proračunskih sredstev po sektorjih politike ter
za vsak prilagoditveni ukrep glavni cilj, vrsto instrumenta, stanje izvajanja
in kategorijo vpliva na podnebne spremembe (kot so poplave, dvig morske
gladine, ekstremne temperature, suša in izjemni vremenski pojavi). Člen 17 Poročanje o finančni in
tehnološki podpori državam v razvoju Države članice do 15. marca vsako
leto („leto X“) Komisiji na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov
sporočijo: (a)
informacije o finančni podpori, dodeljeni in
izplačani državam v razvoju na podlagi UNFCCC za
leto X – 1, o finančni podpori, dodeljeni za leto X,
in o načrtovanem zagotavljanju podpore. Sporočene informacije
vključujejo: (i) informacijo, ali so finančna
sredstva, ki jih je država članica zagotovila državam v razvoju, nova in
dodatna, kar zadeva UNFCCC, ter kako je bilo to izračunano; (ii) informacije o vseh finančnih
sredstvih, ki jih je država članica dodelila in so povezana z izvajanjem
UNFCCC, po vrsti kanala, kot so dvostranski, regionalni ali drugi
večstranski kanal; (iii) kvantitativne informacije o
finančnih tokovih na podlagi tako imenovanih kazalnikov za pomoč za
blažitev podnebnih sprememb v okviru konvencij iz Ria („kazalniki iz Ria“), ki
jih je uvedla skupina za razvojno pomoč pri OECD, ter metodološke
informacije v zvezi z izvajanjem metodologije kazalnikov iz Ria za podnebne
spremembe; (iv) podrobne informacije o pomoči, ki
jo zagotavljata javni in zasebni sektor državam v razvoju, ki so posebej
ranljive zaradi posledic podnebnih sprememb in se nanje težko prilagajajo; (v) podrobne informacije o pomoči, ki jo
zagotavljata javni in zasebni sektor državam v razvoju za zmanjševanje emisij
toplogrednih plinov; (b)
informacije o dejavnostih države članice v
zvezi s prenosom tehnologije na države v razvoju na podlagi UNFCCC in o
tehnologijah, ki so bile prenesene za leto X – 1, informacije o
načrtovanih dejavnostih v zvezi s prenosom tehnologije na države v razvoju
na podlagi UNFCCC in o tehnologijah, ki bodo prenesene za leto X in
naslednja leta. Vključevati morajo informacije o tem, ali je bila
prenesena tehnologija uporabljena za blažitev posledic podnebnih sprememb ali
prilagajanje nanje, o državi prejemnici, znesku zagotovljene podpore in vrsti
prenesene tehnologije. Člen 18 Poročanje o uporabi prihodkov z dražb
in dobropisi iz projektov 1.
Države članice do 15. marca vsako leto
(„leto X“) za leto X – 1 Komisiji predložijo: (a)
natančno opravičilo iz
člena 6(2) Odločbe št. 406/2009/ES; (b)
informacije o uporabi prihodkov v
letu X – 1, ki jih je država članica pridobila s prodajo
pravic na dražbi v skladu s členom 10(1) Direktive 2003/87/ES. Te
informacije vključujejo tudi posebne in podrobne informacije o uporabi
50 % prihodkov in iz tega izhajajočih ukrepov, pri čemer se
opredeli kategorija takšnih ukrepov v skladu s členom 10(3)
Direktive 2003/87/ES in navede zadevna država ali regija prejemnica; (c)
informacije o uporabi vseh prihodkov, ki jih je
država članica pridobila s prodajo pravic za letalstvo na dražbi v skladu
s členom 3d(1) ali (2) Direktive 2003/87/ES; (d)
informacije iz člena 6(1)(b) Odločbe
št. 406/2009/ES in informacije o tem, kako njihova nakupna politika
podpira doseganje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. 2.
Kadar države članice za namene iz
členov 3d(4) in 10(3) Direktive 2003/87/ES uporabijo znesek,
enak pridobljenim prihodkom z dražb, za ta znesek veljajo zahteve iz
odstavka 1(b) in (c) tega člena. 3.
Prihodki z dražb, ki v času, ko država
članica Komisiji predloži poročilo v skladu s tem členom, niso
izplačani, se količinsko opredelijo in sporočijo v
poročilih za naslednja leta. 4.
Države članice objavijo poročila, ki jih
predložijo Komisiji v skladu s tem členom. Člen 19 Dvoletna poročila in nacionalna
sporočila 1.
Unija in države članice Sekretariatu UNFCCC
predložijo dvoletna poročila v skladu s Sklepom 1/CP.16 in nacionalna
sporočila v skladu s členom 12 UNFCCC. 2.
Države članice dvoletna poročila in
nacionalna sporočila predložijo tudi Komisiji. Poglavje 7 Strokovni pregled Unije v zvezi z emisijami
toplogrednih plinov Člen 20 Strokovni pregled evidenc 1.
Komisija izvede začetni strokovni pregled
podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu
s členom 7(2) te uredbe, da se določijo dodeljene letne emisije,
kot je določeno v členu 3(2) Odločbe št. 406/2009/ES. 2.
Za spremljanje doseganja zmanjšanja ali omejitve
emisij toplogrednih plinov v državah članicah v skladu s
členom 3 Odločbe št. 406/2009/ES in vseh drugih ciljev
zmanjšanja ali omejitve emisij toplogrednih plinov, določenih v zakonodaji
Unije, Komisija izvaja letne strokovne preglede podatkov iz nacionalnih
evidenc, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 7(2)
te uredbe, pri čemer začne s podatki, sporočenimi za
leto 2013. 3.
Začetni in letni strokovni pregledi zajemajo: (a)
preglede za preverjanje preglednosti,
točnosti, enotnosti, primerljivosti in popolnosti predloženih informacij; (b)
preglede za opredelitev primerov, ko podatki iz
evidence niso pripravljeni skladno s smernicami iz UNFCCC ali pravili Unije, in (c)
po potrebi izračun s tem povezanih potrebnih
tehničnih popravkov. 4.
Komisija je v skladu s členom 29 te
uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da se določijo
pravila izvajanja strokovnih pregledov iz odstavkov 1 in 2 tega
člena, vključno z nalogami iz odstavka 3 tega člena. 5.
Komisija sprejme izvedbeni akt, da določi
skupno količino emisij za zadevno leto na podlagi popravljenih podatkov iz
evidenc po končanem zadevnem letnem pregledu. 6.
Podatki za posamezno državo članico, kot so v
registrih, vzpostavljenih v skladu s členom 11 Odločbe
št. 406/2009/ES in členom 19 Direktive 2003/87/ES, zabeleženi
en mesec po datumu objave izvedbenega akta, sprejetega na podlagi
odstavka 5 tega člena, vključno s spremembami takšnih podatkov
zaradi uporabe prilagodljivosti s strani zadevne države članice v skladu s
členoma 3 in 5 Odločbe št. 406/2009/ES, so pomembni za
uporabo člena 7(1) Odločbe št. 406/2009/ES. Člen 21 Obravnavanje posledic preračunov 1.
Po izvedbi strokovnega pregleda podatkov iz evidenc
za leto 2020 v skladu s členom 20 te uredbe Komisija z
enačbo iz Priloge II k tej uredbi izračuna preračunano
skupno količino emisij toplogrednih plinov za posamezno državo
članico. 2.
Brez poseganja v člen 31(2) te uredbe
Komisija preračunano skupno količino iz odstavka 1 tega
člena med drugim uporabi, ko predlaga cilje za zmanjšanje ali omejitev
emisij za posamezno državo članico za obdobje po letu 2020 v skladu s
členom 14 Odločbe št. 406/2009/ES. 3.
Komisija takoj objavi rezultate izračunov v
skladu z odstavkom 1 tega člena. Poglavje 8 Ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju
obveznosti Unije in mednarodnih obveznosti Člen 22 Ocenjevanje napredka 1.
Komisija na podlagi informacij, sporočenih v
skladu s členi 7, 8, 11 in 15 do 18 te uredbe, in po posvetovanju z
državami članicami za določitev, ali je bil dosežen zadosten
napredek, vsako leto oceni napredek Unije in njenih držav članic pri
izpolnjevanju naslednjih obveznosti: (a)
obveznosti iz člena 4 UNFCCC in
člena 3 Kjotskega protokola, kot so podrobneje opredeljene v sklepih,
sprejetih na konferenci pogodbenic UNFCCC kot sestanku pogodbenic Kjotskega
protokola; (b)
obveznosti iz člena 3 Odločbe
št. 406/2009/ES. 2.
Komisija vsaki dve leti oceni skupni vpliv
letalskega prometa na svetovno podnebje, tudi zaradi emisij, ki niso CO2,
na primer dušikovih oksidov, ter učinkov, kot je krepitev cirusov, na
podlagi podatkov o emisijah, ki jih države članice predložijo v skladu s
členom 7 te uredbe, ter izboljša to količinsko opredelitev s
sklicevanjem na znanstvene dosežke in podatke o letalskem prometu, kot je
ustrezno. 3.
Komisija do 31. oktobra vsako leto Evropskemu
parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem povzame ugotovitve iz
ocen iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Člen 23 Poročilo o dodatnem obdobju za
izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola Unija in vse države članice predložijo
Sekretariatu UNFCCC poročilo o dodatnem obdobju za izpolnitev obveznosti
iz odstavka 3 Sklepa 13/CMP.1 ob izteku tega obdobja. Poglavje 9 Sodelovanje in podpora Člen 24 Sodelovanje med državami članicami in
Unijo Države članice in Unija sodelujejo in se
usklajujejo v zvezi z obveznostmi iz te uredbe, in sicer v zvezi s: (a)
pripravo evidenc toplogrednih plinov Unije in
poročila o evidencah toplogrednih plinov Unije na podlagi
člena 7(4) te uredbe; (b)
pripravo nacionalnega sporočila za Unijo v
skladu s členom 12 UNFCCC in dvoletnega poročila v skladu s Sklepom 1/CP.16; (c)
postopki pregledovanja in usklajevanja na podlagi
UNFCCC in Kjotskega protokola v skladu z vsemi veljavnimi sklepi, sprejetimi na
podlagi UNFCCC ali Kjotskega protokola, ter postopki Unije za pregled evidenc
toplogrednih plinov držav članic iz člena 20 te uredbe; (d)
vsemi prilagoditvami v skladu s
členom 5(2) Kjotskega protokola ali po postopku pregleda Unije iz
člena 20 te uredbe ali drugimi spremembami evidenc in poročil o
evidencah, ki so bili ali bodo predloženi Sekretariatu UNFCCC; (e)
pripravo okvirnih evidenc toplogrednih plinov Unije
na podlagi člena 8 te uredbe; (f)
poročanjem v zvezi z umikom AAU, CER, ERU ali
RMU po dodatnem obdobju iz odstavka 14 Sklepa 13/CMP.1 za izpolnitev
obveznosti v skladu s členom 3(1) Kjotskega protokola. Člen 25 Vloga Evropske agencije za okolje Evropska agencija za okolje Komisiji pomaga
pri izvajanju členov 6 do 10, 13 do 20, 22 in 23 te uredbe v skladu s
svojim letnim delovnim programom. To vključuje pomoč pri: (a)
pripravi evidenc toplogrednih plinov Unije in
poročila o evidencah toplogrednih plinov Unije; (b)
izvajanju programov zagotavljanja kakovosti in
kontrole kakovosti, da se pripravijo evidence toplogrednih plinov Unije; (c)
pripravi ocen podatkov, o katerih se ne poroča
v nacionalnih evidencah toplogrednih plinov; (d)
izvajanju letnega strokovnega pregleda; (e)
pripravi okvirnih evidenc toplogrednih plinov
Unije; (f)
pripravi informacij o projekcijah ter politikah in
ukrepih, o katerih države članice poročajo; (g)
izvajanju postopkov za zagotavljanje kakovosti in
kontrolo kakovosti glede informacij o projekcijah ter politikah in ukrepih, o
katerih države članice poročajo; (h)
pripravi ocen za podatke o projekcijah, o katerih
države članice ne poročajo; (i)
pripravi podatkov, potrebnih za letno poročilo
Evropskemu parlamentu in Svetu, ki ga pripravi Komisija; (j)
razširjanju informacij, zbranih v skladu s to
uredbo, vključno z vodenjem in posodabljanjem zbirke podatkov o politikah
in ukrepih držav članic za blažitev, ter mehanizmu za izmenjavo informacij
o učinkih podnebnih sprememb, ranljivostih zaradi podnebnih sprememb in
prilagajanju podnebnim spremembam. Poglavje 10 Pooblastilo Člen 26 Podrobne zahteve glede poročanja Komisija je v skladu s
členom 29 te uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov,
da se določijo podrobna pravila o poročanju, vključno s pravili
o vsebini, strukturi, obliki in postopkih predložitve v okviru poročanja s
strani držav članic o informacijah v skladu s členi 4, 5, 7, 8
in 13 do 19 te uredbe. Člen 27 Zahteve glede nacionalnih sistemov Komisija je v skladu s členom 29 te
uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da se določijo
zahteve glede vzpostavitve, upravljanja in delovanja nacionalnih sistemov držav
članic v skladu s členoma 5 in 13 te uredbe. Člen 28 Razveljavitev ali sprememba obveznosti Komisija je v skladu s členom 29 te
uredbe pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi se
razveljavijo členi 4 do 7, 10 do 12, 14, 15, 17 in 19 te uredbe ali
katerega koli njihovega dela ali s katerimi se navedeni členi spremenijo,
če ugotovi, da zaradi dogodkov na mednarodni ravni ali drugih dogodkov
obveznosti iz navedenih členov niso več potrebne, sorazmerne z
njihovimi koristmi ali skladne z zahtevami za poročanje na podlagi UNFCCC
ali te zahteve podvajajo. Noben akt, sprejet na podlagi tega člena, ne sme
uvesti obveznosti poročanja na ravni Unije ali na mednarodni ravni, ki
bodo kot celota za države članice zahtevnejše. Člen 29 Izvajanje pooblastila 1.
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na
Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena. 2.
Pooblastilo iz členov 7, 10, 11, 20 in 26
do 28 te uredbe se na Komisijo prenese za nedoločen čas od datuma
začetka veljavnosti Uredbe. 3.
Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli
prekliče prenos pooblastila iz členov 7, 10, 11, 20 in 26 do 28
te uredbe. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega
sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu
Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne
vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi. 4.
Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem
istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.
Delegirani akt, sprejet na podlagi
členov 7, 10, 11, 20 ali 26 do 28 te uredbe, začne veljati le,
če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki
sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če sta pred
iztekom navedenega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.
Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva
meseca. Poglavje 11 Končne določbe Člen 30 Postopek v odboru Komisiji
pomaga Odbor za podnebne spremembe. Navedeni odbor je odbor v smislu
Uredbe (EU) št. 182/2011[22]. Člen 31 Pregled 1.
Komisija redno pregleduje skladnost določb te
uredbe o spremljanju in poročanju s prihodnjimi odločitvami v zvezi z
UNFCCC in Kjotskim protokolom ali drugo zakonodajo Unije. 2.
Če se v obdobju obveznosti iz Odločbe
št. 406/2009/ES spremenijo mednarodna pravila v zvezi z oceno emisij
toplogrednih plinov za pripravo evidenc toplogrednih plinov, Komisija oceni, v
kakšnem obsegu nova pravila veljajo za Odločbo št. 406/2009/ES. Člen 32 Razveljavitev Odločba št. 280/2004/ES se
razveljavi. Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se
štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo
iz Priloge III. Člen 33 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I Toplogredni plini Ogljikov dioksid
(CO2) Metan (CH4) Dušikov oksid (N2O)
Žveplov
heksafluorid (SF6) Dušikov trifluorid
(NF3) Fluorirani
ogljikovodiki (HFC): HFC-23 CHF3 HFC-32 CH2F2 HFC-41 CH3F HFC-125 CHF2CF3 HFC-134 CHF2CHF2 HFC-134a CH2FCF3 HFC-143 CH2FCHF2 HFC-143a CH3CF3 HFC-152 CH2FCH2F HFC-152a CH3CHF2 HFC-161 CH3CH2F HFC-227ea CF3CHFCF3 HFC-236cb CF3CF2CH2F HFC-236ea CF3CHFCHF2 HFC-236fa CF3CH2CF3 HFC-245fa CHF2CH2CF3 HFC-245ca CH2FCF2CHF2 HFC-365mfc CH3CF2CH2CF3 HFC-43-10mee CF3CHFCHFCF2CF3
ali (C5H2F10) Perfluorirani ogljikovodiki (PFC): PFC-14, perfluorometan, CF4 PFC-116, perfluoroetan, C2F6 PFC-218, perfluoropropan, C3F8 PFC-318, perfluorocicklobutan, c-C4F8 Perfluorociklopropan, c-C3F6
PFC-3-1-10, perfluorobutan, C4F10 PFC-4-1-12, perfluoropentan, C5F12 PFC-5-1-14, perfluoroheksan, C6F14 PFC-9-1-18, C10F18 PRILOGA II Preračunana skupna količina
emisij toplogrednih plinov za posamezno državo članico iz
člena 21(1) Preračunana skupna količina emisij
toplogrednih plinov za posamezno državo članico se izračuna z
naslednjo enačbo: pri čemer: –
ti,2012 predstavlja dodeljene letne
emisije države članice, kot so določene v skladu s četrtim
odstavkom člena 3(2) in členom 10 Odločbe
št. 406/2009/ES; –
ti,2022 predstavlja dodeljene letne
emisije države članice za leto i v skladu s četrtim odstavkom
člena 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES,
kot bi bile izračunane, če bi se kot vhodni podatek uporabili
pregledani podatki iz evidenc, predloženi v letu 2022; –
ei,j predstavlja emisije toplogrednih
plinov države članice za leto i, kot so določene v skladu z
akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 20(5), po strokovnem
pregledu evidenc v letu j. PRILOGA III Korelacijska tabela Odločba št. 280/2004/ES || Ta uredba člen 1 || člen 1 člen 2(1) || člen 4(1) člen 2(2) || – člen 2(3) || člen 4(3) člen 3(1) || člen 7(1) in člen 7(2) člen 3(2) || člena 14(1) in 15(1) člen 3(3) || členi 26, 27, 28 in 29 člen 4(1) || člen 6 člen 4(2) || člen 6 člen 4(3) || člen 25 člen 4(4) || člen 5(1) člen 5(1) || člen 22(1) člen 5(2) || člen 22(3) člen 5(3) || – člen 5(4) || – člen 5(5) || člen 23 člen 5(6) || – člen 5(7) || člen 25 člen 6(1) || člen 11(1) člen 6(2) || člen 11(3) člen 7(1) || – člen 7(2) || člen 12(1) in člen 12(2) člen 7(3) || – člen 8(1) || člen 24 člen 8(2) || člen 7(3) člen 8(3) || – člen 9(1) || člen 30 člen 9(2) || – člen 9(3) || – člen 10 || člen 11 || člen 32 člen 12 || člen 33 OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Uredba
Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih
plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v
zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije 1.2. Zadevna področja v
okviru ABM/ABB[23]
OKOLJE
IN PODNEBNI UKREPI [07] 1.3. Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda
se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki
je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[24]. ¨ Predlog/pobuda je
namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa. x Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo
usmeritvijo. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Ta
predlog je vključen v strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno
in vključujočo rast. Neposredno prispeva k doseganju enega od petih
krovnih ciljev, določenih v strategiji, in sicer doseganju cilja
20-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020. 1.4.2. Specifični cilji in
zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB – letni načrt upravljanja Specifični cilj: Izvajanje
politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov (koda
ABB 07 12) Zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB: 07
12 01 (Izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov) 1.4.3. Pričakovani izid in
učinki Navedite, kako naj bi
predlog/pobuda učinkovala na upravičence/ciljne skupine. Obstoječi
mehanizem za spremljanje je treba spremeniti zaradi izvajanja določenih
politik o podnebnih spremembah ter zagotavljanja koristi vsem državljanom in
podjetjem, zlasti glede izboljšanja kakovosti zraka, zanesljive oskrbe z
energijo, spodbujanja ekološke gospodarske rasti in inovacij. Ta predlog bo z
zagotavljanjem visokokakovostnih informacij o ukrepih za boj proti podnebnim
spremembam tudi prispeval k večji verodostojnosti EU na mednarodni ravni.
Z zbiranjem teh informacij bo ta predlog zagotovil tudi boljšo pripravljenost
EU na soočanje z morebitnimi prihodnjimi izzivi, povezanimi s podnebnimi
spremembami. 1.4.4. Kazalniki izida in
učinkov Navedite, s katerimi
kazalniki bi bilo mogoče spremljati izvajanje predloga/pobude. Naslednji
kazalniki ustrezajo splošnim, specifičnim in operativnim ciljem predloga: –
število primerov neskladnosti na ravni EU ali v okviru UNFCCC; –
število poročil, ki so bila pravočasno predložena Komisiji in/ali
UNFCCC; –
usklajenost poročil na ravni EU s poročili, ki jih predložijo države
članice, kot je ugotovljena v pregledih EU in UNFCCC; –
usklajenost podatkov o emisijah, o katerih poročajo države članice v
skladu z odločbo o mehanizmu za spremljanje in drugimi instrumenti za
poročanje, kot je ugotovljena v pregledih EU in UNFCCC; –
popolnost poročil držav članic, ki se predložijo Komisiji in v okviru
UNFCCC, glede na obstoječe zahteve; –
uporaba skupnih metodologij in oblik poročanja v državah članicah, ko
poročajo o finančni in tehnološki podpori; –
uporaba nacionalnih in mednarodnih metodoloških smernic in smernic za
poročanje v državah članicah; –
popolnost poročil držav članic, ki se predložijo Komisiji in UNFCCC,
glede na obstoječe zahteve; –
uporaba skupnih praks in oblik poročanja za projekcije, politike, ukrepe
in dejanske emisije; –
razpoložljivost podatkov in informacij ter vzpostavitev tokov novih informacij
na področjih, ki jih predlog obravnava. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti Kratkoročni
cilj tega predloga je znatno prispevati k izpolnitvi cilja zmanjšanja emisij EU
za leto 2020 in doseganju ciljev strategije EU 2020. Predlog ima tudi
dolgoročni cilj, in sicer doseči zmanjšanje emisij v EU po letu 2020. Kratkoročno
bo morala Komisija za pridobitev tehnične pomoči, potrebne za
izvajanje predloga, zlasti za strokovni pregled evidenc iz člena 20
predloga, začeti postopke oddaje javnih naročil. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Nekatere
določbe tega predloga je treba v skladu z zakonodajo EU, in sicer
Odločbo št. 406/2009/ES in revidirano Direktivo 2003/87/ES
izvajati na ravni EU. Ker
so splošne zaveze sprejete na ravni EU, je prav tako učinkoviteje, da se
potrebni instrumenti za poročanje oblikujejo na ravni EU. Poleg tega je za
odpravo ugotovljenih težav, na primer v zvezi s kakovostjo in
pravočasnostjo poročanja EU in držav članic Okvirni konvenciji
Združenih narodov o spremembi podnebja, potrebno usklajevanje podatkov in metod
v vseh 27 državah članicah, ki se lahko učinkoviteje izvaja na ravni
EU. 1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih
izkušenj v preteklosti Predlog
upošteva glavna spoznanja pri izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES in
povratne informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani. Cilj predloga
je obravnavati ugotovljene pomanjkljivosti in težave ter poenostaviti zahteve
za poročanje, kjer je primerno. Izkušnje pri izvajanju odločbe o
mehanizmu za spremljanje so zlasti pokazale, da nekatere zahteve za
poročanje niso zagotovile pričakovanih rezultatov (npr. zahtevani
kazalniki) ali da se informacije niso uporabljale, kot se je pričakovalo.
Te zahteve so zato spremenjene, da se zagotovi smiselno in ustrezno
poročanje. Nove zahteve so usklajene z obstoječimi usmeritvami
poročanja in potrebami po informacijah. 1.5.4. Združljivost z drugimi
instrumenti in možnosti dopolnjevanja Predlog
je tesno povezan s strategijo Evropa 2020 in vodilno pobudo iz strategije
Evropa 2020 za Evropo, gospodarno z viri. Predlog je skladen s podnebno,
energetsko in socialno politiko EU ter jih dopolnjuje. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnega vpliva ¨ Časovno omejen
predlog/pobuda –
¨ Trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL. –
¨ Finančni učinek med letoma LLLL in LLLL. x Časovno neomejen predlog/pobuda: –
Izvajanje se bo verjetno začelo
leta 2013, odvisno od napredka v zvezi z zakonodajnim postopkom. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[25] x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija. ¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na: –
¨ izvajalske agencije, –
¨ organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[26],
–
¨ nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve, –
¨ osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z
naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem
temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami. ¨ Skupno upravljanje z
mednarodnimi organizacijami (navedite). Pri navedbi več
kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v
oddelku „opombe“. Opombe Države
članice bodo odgovorne za izvajanje glavnega dela tega predloga. Komisija
bo državam članicam zagotovila smernice in bo ocenila poročila, ki
jih bodo predložile. Preverila, pregledala in zbrala bo nekatere informacije,
vključene v ta poročila. 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede
spremljanja in poročanja Navedite pogostost in
pogoje. Skladnost
poročil, zahtevanih v predlogu, z nacionalnimi in mednarodnimi zahtevami
bo pokazala, ali so cilji predloga doseženi. Poročila,
pripravljena v skladu s predlogom, se bodo še naprej ocenjevala na ravni EU
in/ali mednarodni ravni vsako leto, vsaki dve leti in/ali vsaka štiri leta.
Ocena dejanskih emisij bo še naprej obsežna, izvajali pa jo bodo strokovnjaki
na ravni EU in na nacionalni ravni. Cilj ocene je prispevati k izboljšanju
poročanja ter oceniti izpolnjevanje ciljev in obveznosti. Zdaj se
predlaga, naj se tudi ocena vseh drugih podatkov in informacij o podnebju na
ravni EU izvede vsako leto, pri čemer naj se ta ocena osredotoča na
popolnost in skladnost s smernicami, na mednarodni ravni pa se bo ta ocena
izvedla vsaki dve in/ali vsaka štiri leta. Tudi to oceno izvajajo strokovnjaki,
njen cilj pa je oceniti skladnost in opredeliti področja, na katerih so
potrebne dodatne izboljšave. 2.2. Sistem upravljanja in nadzora
2.2.1. Ugotovljena tveganja Ker
je predlog uredba, ne vključuje prenosa v nacionalno zakonodajo. Tveganja,
povezana z izvajanjem te uredbe, so omejena, ker predlagani mehanizem pomeni
nadaljevanje in izboljšanje sedanjega mehanizma. 2.2.2. Načrtovani načini
nadzora Ukrepi,
sprejeti za obravnavanje takšnih tveganj, bodo enaki sedanjim: okrepljen dialog
in sodelovanje z državami članicami, zlasti prek Odbora za podnebne
spremembe in njegovih delovnih skupin, uporabe komitologije in tehnične
pomoči Evropske agencije za okolje. 2.3. Ukrepi preprečevanja
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Glede
na vključene zneske in vrsto javnega naročila ta pobuda ne predstavlja
večjih tveganj za goljufije. Komisija bo upravljala in nadzorovala delo z
vsemi običajnimi sredstvi, kot je letni načrt upravljanja GD za
podnebno politiko. Zlasti
so pomembni standardi notranjega nadzora št. 2, 7, 8, 9, 11, 12, 13, 15 in
16. Poleg tega se bodo v celoti uporabljala načela iz Uredbe (ES, Euratom)
št. 1605/202 (finančna uredba) in njenih izvedbenih pravil. Postopke oddaje javnih naročil bo urejal s
finančni krog GD za podnebno politiko: delno centraliziran krog, v katerem
so osebe, ki zagotavljajo finančni začetek in preverjanje,
hierarhično neodvisne od odredbodajalca na podlagi prenosa ali nadaljnjega
prenosa. Odbor
za notranji nadzor (ENVAC) bo tudi preučil postopek izbire izvajalca in
preveril skladnost postopkov, ki jih sprejmejo odredbodajalci, z določbami
finančne uredbe in izvedbenimi pravili, in sicer za kombinacijo
naključnega vzorca in vzorca, ki temelji na analizi tveganj, iz pogodbe o
izvedbi javnega naročila. Poleg
teh ukrepov se bodo z delegiranimi akti določile tudi tehnične
smernice za strokovne preglede iz člena 20. S temi smernicami se
bosta zagotovili neodvisnost in ustrezna usposobljenost oseb, ki izvajajo
strokovne preglede. 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov · Obstoječe proračunske vrstice odhodkov Po vrsti, v skladu z
razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi
vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif.[27] || držav Efte[28] || držav kandidatk[29] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe 2 || 07. 12. 01 [izvajanje politike in zakonodaje Unije na področju podnebnih ukrepov] || dif. || NE || NE || NE || NE 5 || 07.01.02.11 [Drugi odhodki za upravljanje] || nedif. || NE || NE || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice — NE Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega
finančnega okvira in proračunskimi vrsticami. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek številka [razdelek……………………………………..] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe || [XX.YY.YY.YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE 3.2. Ocenjeni učinek na
odhodke 3.2.1. Povzetek ocenjenega
učinka na odhodke PREDLOG SE BO IZVAJAL Z UPORABO
OBSTOJEČEGA PRORAČUNA IN NE BO VPLIVAL NA VEČLETNI FINANČNI
OKVIR. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || številka || [Razdelek 2] GD: <CLIMA> || || || leto N[30] || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 07.12.01 || obveznosti || (1) || 0,2540 || 1,6310 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04 plačila || (2) || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[31] || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || || Odobritve za GD za <CLIMA> SKUPAJ || obveznosti || =1 + 1a + 3 || 0,2540 || 1,6310 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04 plačila || =2 + 2a + 3 || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665 Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,2540 || 1,6310 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04 plačila || (5) || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve za RAZDELEK <2> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4 + 6 || 0,2540 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04 plačila || =5 + 6 || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665 Če predlog/pobuda vpliva na več razdelkov: Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,2540 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04 plačila || (5) || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665 Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov, SKUPAJ || (6) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Odobritve za RAZDELKE od 1do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4 + 6 || 0,2540 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 10,04 plačila || =5 + 6 || 0,2540 || 1,256 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 1,631 || 9,665 Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || Upravni odhodki v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ GD: <CLIMA> || Človeški viri || 0,254 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 3,302 Drugi upravni odhodki || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 1,925 GD za <CLIMA> SKUPAJ || odobritve || 0,529 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227 Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 0,529 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || leto N[32] || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,783 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 15,267 plačila || 0,783 || 2,039 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 2,414 || 14,892 3.2.2. Ocenjeni učinek na
odobritve za poslovanje –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe novih odobritev za poslovanje
(pobuda je del veljavnega finančnega okvira). –
x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Navedba ciljev in realizacij ò || || || leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ REALIZACIJA Vrsta realizacije[33] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || Število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj SPECIFIČNI CILJ Izvajanje politike in zakonodaje EU na področju podnebnih ukrepov (koda ABB 07 12) – Realizacija || Tehnična pomoč || 0,717 || 2 || 0,254 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 2 || 1,631 || 14 || 10,04 Seštevek za specifični cilj || 1 || 0,254 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 7 || 10,04 STROŠKI SKUPAJ || 1 || 0,254 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 1 || 1,631 || 7 || 10,04 3.2.3. Ocenjeni učinek na
odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev upravne narave. –
x Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: (pobuda je del veljavnega večletnega
finančnega okvira). Potrebe po odobritvah upravne narave se krijejo
iz sredstev, že odobrenih za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenih v
GD, po potrebi dopolnjenih z dodatnimi sredstvi, ki se lahko GD, pristojnemu za
upravljanje, odobrijo v okviru postopka letne dodelitve sredstev glede na
omejitve proračuna. v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || leto N[34] || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 0,254[35] || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 0,508 || 3,302 Drugi upravni odhodki || 0,275[36] || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 0,275 || 1,.925 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,529 || 0,783 || 0,.783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227 Zunaj RAZDELKA 5[37] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Drugi odhodki upravne narave || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Seštevek zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 SKUPAJ || 0,529 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 0,783 || 5,227 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov. –
x Predlog/pobuda zahteva porabo trenutno dodeljenih človeških
virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v celih številkah (ali na
največ eno decimalno mesto natančno) || || leto N || leto N + 1 || Leto N + 2 || Leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) || || 07 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 254 000[38] || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || || Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[39] || || XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy[40] || na sedežu[41] || || || || || || || || na delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || SKUPAJ || 254 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 || 508 000 XX je zadevno
področje politike ali proračunski naslov. Potrebe po
človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje
tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi
viri, ki se lahko GD, pristojnemu za upravljanje, dodelijo v okviru postopka
letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasno osebje || Sprejemajo ukrepe za izvajanje zahtev Komisije (npr. pregledujejo poročila držav članic, izvajajo analize, spremljajo izvajanje) Zunanje osebje || 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
x Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim
okvirom. –
¨ Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka
večletnega finančnega okvira. Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. …. –
¨ Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali
spremembe večletnega finančnega okvira[42]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. …….. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
x V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta
natančno) || leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) || Skupaj Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke –
x Predlog/pobuda nima finančnega vpliva na prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančni vpliv, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ¨ na lastna sredstva, ¨ na razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[43] leto N || leto N + 1 || leto N + 2 || leto N + 3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (glej točko 1.6) Člen …. || || || || || || || || Za razne prihodke, na
katere bo vplival predlog/pobuda, navedite zadevne proračunske vrstice
odhodkov. …. Navedite metodo
izračuna učinka na prihodke. …. [1] UL L 49, 19.2.2004, str. 1. [2] UL L 33, 7.2.1994, str. 11. [3] UL L 130, 15.5.2002, str. 1. [4] UL L 55, 1.3.2005, str. 57. [5] http://ec.europa.eu/clima/consultations/0008/index_en.htm. [6] UL C , , str. . [7] UL C , , str. . [8] UL L 49, 19.2.2004, str. 1. [9] UL L 33, 7.2.1994, str. 13. [10] UL L 130, 15.5.2002, str. 4. [11] UL L 140, 5.6.2009, str. 136. [12] UL L 140, 5.6.2009, str. 63. [13] UL L 297, 31.10.1988, str. 21. [14] UL L 275, 25.10.2003, str. 32. [15] UL L 33, 4.2.2006, str. 1. [16] UL L 309, 27.11.2001, str. 22. [17] UL L 161, 14.6.2006, str. 1. [18] UL L 304, 4.11.2008, str. 1. [19] COM(2009) 147 konč. [20] UL L 8, 13.1.2009, str. 3. [21] UL L 130, 15.5.2002, str. 1. [22] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [23] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [24] Pilotni in pripravljalni ukrepi iz
člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe. [25] Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [26] Organi iz člena 185 finančne uredbe. [27] Dif. = diferencirana sredstva/nedif = nediferencirana
sredstva. [28] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [29] Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne
države kandidatke z zahodnega Balkana. [30] Leto N je leto začetka izvajanja
predloga/pobude. Sedanja najboljša ocena za N je 2013. [31] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [32] Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. [33] Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in
opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število
kilometrov novo zgrajenih cest …). [34] Leto N je leto začetka izvajanja
predloga/pobude. [35] Vsak letni znesek v tej vrstici vključuje
0,127 milijona EUR, ki ustreza članom osebja, ki sodelujejo pri
izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES (ki se s predlogom
razveljavlja). [36] Letni zneski v tej vrstici ustrezajo obstoječim
stroškom, povezanim z izvajanjem Odločbe št. 280/2004/ES (ki se
s predlogom razveljavlja). [37] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. [38] Vsak letni znesek v tej vrstici vključuje
0,127 milijona EUR, ki ustreza članom osebja, ki sodelujejo pri
izvajanju Odločbe št. 280/2004/ES (ki se s predlogom
razveljavlja). [39] PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec
(„Intérimaire“); MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni
uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak. [40] V okviru zgornje meje za zunanje osebje iz odobritev za
poslovanje (prej vrstice BA). [41] Zlasti za Strukturne sklade, Evropski kmetijski sklad za
razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR). [42] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega
sporazuma. [43] Glede na tradicionalna lastna sredstva (carinske dajatve,
prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto
zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja dajatev.