Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011D0695

2011/695/: Sklep predsednika Evropske komisije z dne 13. oktobra 2011 o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci Besedilo velja za EGP

UL L 275, 20/10/2011, p. 29–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2011/695/oj

20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/29


SKLEP PREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE

z dne 13. oktobra 2011

o funkciji in mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci

(Besedilo velja za EGP)

(2011/695/EU)

PREDSEDNIK EVROPSKE KOMISIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru,

ob upoštevanju Poslovnika Komisije (1) in zlasti člena 22 Poslovnika,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V okviru sistema izvajanja zakonodaje na področju konkurence, ki jo določa Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), Komisija opravlja preiskave v zadevah in o njih odloča z upravnimi sklepi, ki so predmet sodnega nadzora Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče).

(2)

Komisija mora svoje postopke o konkurenci voditi pošteno, nepristransko in objektivno ter mora zagotoviti spoštovanje procesnih pravic zadevnih strank, kakor so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (2), Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (3), Uredbi Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (4) ter Uredbi Komisije (ES) št. 802/2004 z dne 7. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (5), in v relevantni sodni praksi Sodišča. Predvsem je pravica zadevnih strank do zaslišanja pred sprejetjem kakršne koli posamične odločitve, ki bi na njih vplivala negativno, temeljna pravica prava Evropske unije, ki jo priznava Listina o temeljnih pravicah, zlasti člen 41 Listine (6).

(3)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje procesnih pravic zadevnih strank, drugih udeleženih strank v smislu člena 11(b) Uredbe (ES) št. 802/2004 (v nadaljnjem besedilu: druge udeležene stranke), pritožnikov v smislu člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 (v nadaljnjem besedilu: pritožniki) in oseb izven okvira členov 5 in 11 Uredbe (ES) št. 773/2004 ter tretjih oseb v smislu člena 11 Uredbe (ES) št. 802/2004 (v nadaljnjem besedilu: tretje osebe) udeleženih v postopkih o konkurenci, bi bilo treba odgovornost za varovanje spoštovanja teh pravic zaupati neodvisni osebi z izkušnjami na področju konkurence, ki ima integriteto, potrebno, da prispeva k objektivnosti, preglednosti in učinkovitosti teh postopkov.

(4)

Komisija je leta 1982 v te namene ustvarila funkcijo pooblaščenca za zaslišanje ter jo revidirala s Sklepom Komisije 94/810/ESPJ, ES z dne 12. decembra 1994 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v postopkih o konkurenci pred Komisijo (7) in Sklepom Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje nekaterih postopkih o konkurenci (8). Zdaj je treba vlogo pooblaščenca za zaslišanje pojasniti in dodatno okrepiti ter prilagoditi mandat pooblaščenca za zaslišanje glede na spremembe v konkurenčnem pravu Unije.

(5)

Vloga pooblaščenca za zaslišanje je bila na splošno razumljena kot pomemben prispevek k postopkom o konkurenci pred Komisijo zaradi neodvisnosti in strokovnosti, ki so ju pooblaščenci za zaslišanje prispevali k tem postopkom. Za zagotovitev trajne neodvisnosti od Generalnega direktorata za konkurenco bi moral pooblaščenec za zaslišanje za upravne namene spadati pod okrilje člana Komisije, posebej pristojnega za konkurenco.

(6)

Pooblaščenca za zaslišanje bi bilo treba imenovati v skladu s pravili, določenimi v kadrovskih predpisih za uradnike, ter pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropske unije. Skladno s temi pravili se lahko obravnavajo tudi kandidati, ki niso uradniki Komisije. Zagotoviti je treba preglednost imenovanja, odpoklica in premestitve pooblaščencev za zaslišanje.

(7)

Komisija lahko imenuje enega ali več pooblaščencev za zaslišanje in jim mora zagotoviti podporno osebje. Kadar pooblaščenec za zaslišanje med opravljanjem svojih nalog ugotovi, da obstaja navzkrižje interesov, bi moral prenehati opravljati naloge v zvezi z zadevo. Če pooblaščenec za zaslišanje ne more opravljati svojih nalog, bi moral njegovo vlogo prevzeti drug pooblaščenec za zaslišanje.

(8)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral delovati kot neodvisen arbiter, ki skuša razrešiti vprašanja, ki negativno vplivajo na učinkovito uveljavljanje procesnih pravic zadevnih strank, drugih udeleženih strank, pritožnikov ali zainteresiranih tretjih oseb, kadar jih ni bilo mogoče razrešiti v predhodnih stikih s službami Komisije, odgovornimi za vodenje postopkov o konkurenci, ki morajo spoštovati te procesne pravice.

(9)

Mandat pooblaščenca za zaslišanje v postopkih o konkurenci bi moral biti oblikovan tako, da bi varoval učinkovito uveljavljanje procesnih pravic ves čas postopkov pred Komisijo na podlagi členov 101 in 102 Pogodbe ter Uredbe (ES) št. 139/2004, zlasti pravice do zaslišanja.

(10)

Da bi to vlogo okrepili, bi morala biti pooblaščencu za zaslišanje dodeljena naloga varovanja učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic podjetij in podjetniških združenj v okviru pooblastil Komisije za preiskavo v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 1/2003 ter v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 139/2004, na podlagi katerih je Komisija pooblaščena za nalaganje glob podjetjem in podjetniškim združenjem. Pooblaščencu za zaslišanje bi morale biti dodeljene tudi posebne naloge v tej preiskovalni fazi v zvezi z zahtevami za varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko, privilegij zoper samoobtožbo, roke za odgovor na sklepe o zahtevah po informacijah v skladu s členom 18(3) Uredbe (ES) št. 1/2003 ter v zvezi s pravico podjetij in podjetniških združenj, ki so predmet preiskovalnega ukrepa Komisije na podlagi poglavja V Uredbe (ES) št. 1/2003, da so obveščena o svojem postopkovnem statusu, t.j. ali so predmet preiskave, in če so, kakšna sta vsebina in namen te preiskave. Pri oceni zahtev v zvezi s privilegijem zoper samoobtožbo lahko pooblaščenec za zaslišanje meni, da podjetja vlagajo očitno neutemeljene zahteve za zaščito le kot taktiko zavlačevanja.

(11)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti sposoben olajšati razrešitev zahtev, da za nek dokument velja varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko. Zato bo lahko, če se podjetje ali podjetniško združenje, ki je vložilo zahtevo, s tem strinja, pooblaščenec za zaslišanje pregledal zadevni dokument in izdal ustrezno priporočilo ob sklicevanju na relevantno sodno prakso sodišča.

(12)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti odgovoren za odločanje, ali tretja oseba izkazuje zadosten interes za zaslišanje. Združenja potrošnikov, ki zaprosijo za zaslišanje, se na splošno obravnavajo, kot da imajo ustrezen interes, kadar postopek zadeva izdelke ali storitve, ki so namenjeni končnemu uporabniku, ali izdelke ali storitve, ki predstavljajo neposredni vložek v takšne izdelke ali storitve.

(13)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral odločiti, ali bo dovolil udeležbo pritožnikov in zainteresiranih tretjih oseb na ustnem zaslišanju ob upoštevanju njihovega morebitnega prispevka k razjasnitvi relevantnih dejstev v zvezi z zadevo.

(14)

Pravica zadevnih strank do zaslišanja pred sprejetjem končnega sklepa, ki bi negativno vplival na njihove interese, je zagotovljena s pravico do pisnega odgovora na predhodno stališče Komisije, kakor je navedeno v obvestilu o nasprotovanju, in pravico, da svoje trditve pojasnijo, če to zahtevajo, na ustnem zaslišanju. Za učinkovito uveljavljanje teh pravic imajo stranke, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, pravico do dostopa do preiskovalnega spisa Komisije.

(15)

Za varovanje učinkovitega uveljavljanja pravic obrambe strank, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, bi moral biti pooblaščenec za zaslišanje odgovoren za zagotavljanje razrešitve sporov v zvezi z dostopom do spisa ali o varovanju poslovnih skrivnosti ter drugih zaupnih informacij med temi strankami in Generalnim direktoratom Komisije za konkurenco. V izjemnih okoliščinah lahko pooblaščenec za zaslišanje prekine potek roka, v katerem bi moral naslovnik obvestila o nasprotovanju odgovoriti na to obvestilo, dokler se spor v zvezi z dostopom do spisa ne razreši, če naslovnik ne bi mogel odgovoriti v določenem roku, podaljšanje roka pa v tistem trenutku ne bi bila ustrezna rešitev.

(16)

Za varovanje učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic ob hkratnem spoštovanju upravičenih interesov zaupnosti, bi moral imeti pooblaščenec za zaslišanje, kadar je primerno, možnost, da odredi posebne ukrepe za dostop do spisa Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti zlasti pooblaščen za odločanje, da se stranki, ki zahteva dostop, omogoči omejen dostop do določenih delov spisa, na primer z omejitvijo števila ali kategorij oseb, ki lahko dostopajo, in uporabo informacij, do katerih je bil omogočen dostop.

(17)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral biti pristojen za odločanje o zahtevah za podaljšanje rokov, določenih za odgovor na obvestilo o nasprotovanju, dodatno obvestilo o nasprotovanju ali dopis o dejstvih, ali rokov, v katerih lahko druge udeležene stranke, pritožniki ali zainteresirane tretje osebe podajo pripombe, v primeru nestrinjanja med katero koli od navedenih oseb in Generalnim direktoratom za konkurenco.

(18)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral spodbujati učinkovitost ustnega zaslišanja, med drugim s sprejetjem vseh ustreznih pripravljalnih ukrepov, vključno s pravočasnim pošiljanjem začasnega seznama udeležencev in začasnega dnevnega reda pred zaslišanjem.

(19)

Ustno zaslišanje omogoča strankam, na katere je Komisija naslovila obvestilo o nasprotovanju, in drugim udeleženim strankam, da dodatno uveljavljajo svojo pravico do zaslišanja, tako da ustno pojasnijo svoje trditve pred Komisijo, ki bi jo moral predstavljati Generalni direktorat za konkurenco ter druge službe, ki prispevajo k nadaljnji pripravi sklepa, ki ga bo sprejela Komisija. Moral bi zagotoviti dodatne priložnosti, da bi bila zagotovo vsa relevantna dejstva – bodisi v prid bodisi v škodo zadevnih strank, vključno z dejstvi, povezanimi s težo in trajanjem domnevne kršitve – razjasnjena v največji možni meri. Ustno zaslišanje bi prav tako moralo strankam omogočiti, da predstavijo svoje trditve v zvezi s temami, ki bi lahko pomembno vplivale na morebitno naložitev glob.

(20)

Zaradi zagotovitve učinkovitosti ustnih zaslišanj lahko pooblaščenec za zaslišanje strankam, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, drugim udeleženim strankam, pritožnikom, drugim povabljencem na zaslišanje, službam Komisije in organom držav članic dovoli, da med zaslišanjem zastavljajo vprašanja. Ustno zaslišanje ne bi smelo biti javno, da se lahko vsem udeležencem zagotovi možnost svobodnega izražanja. Informacije, razkrite med ustnim zaslišanjem, se zato ne bi smele uporabiti v druge namene kot v namene sodnih in/ali upravnih postopkov za uporabo členov 101 in 102 Pogodbe. Kadar je to upravičeno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij, bi moral imeti pooblaščenec za zaslišanje možnost, da se osebe zaslišijo na zaprti obravnavi.

(21)

Stranke v postopkih, ki ponudijo zaveze na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, ter stranke, ki sodelujejo v postopkih poravnave v kartelnih zadevah v skladu s členom 10a Uredbe (ES) št. 773/2004, bi morale imeti možnost, da se obrnejo na pooblaščenca za zaslišanje v zvezi z učinkovitim uveljavljanjem svojih procesnih pravic.

(22)

Pooblaščenec za zaslišanje bi moral ves čas postopkov o konkurenci poročati o spoštovanju učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic. Poleg tega bi moral imeti pooblaščenec za zaslišanje ločeno od svoje naloge poročanja možnost, da poda stališče v zvezi z nadaljnjim potekom in objektivnostjo postopkov ter tako prispevati k zagotovitvi, da so postopki o konkurenci sklenjeni na podlagi uravnotežene ocene vseh relevantnih dejstev.

(23)

Pri razkrivanju informacij o fizičnih osebah bi moral pooblaščenec za zaslišanje upoštevati Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o zaščiti posameznikov v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdelujejo institucije in organi Komisije, ter o prostem pretoku takih podatkov (9).

(24)

Sklep 2001/462/ES, ESPJ bi bilo treba razveljaviti –

SKLENIL:

POGLAVJE 1

VLOGA, IMENOVANJE IN ZADOLŽITVE POOBLAŠČENCA ZA ZASLIŠANJE

Člen 1

Pooblaščenec za zaslišanje

1.   Obstaja eden ali več pooblaščencev za zaslišanje za postopke o konkurenci, katerih pooblastila in naloge so določene v tem sklepu.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje varuje učinkovito uveljavljanje procesnih pravic ves čas postopkov o konkurenci pred Komisijo za izvajanje členov 101 in 102 Pogodbe ter v skladu z Uredbo (ES) št. 139/2004 (v nadaljnjem besedilu: postopki o konkurenci).

Člen 2

Imenovanje, prenehanje funkcije in nadomeščanje

1.   Komisija imenuje pooblaščenca za zaslišanje. Imenovanje se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Za vsako prekinitev, prenehanje funkcije ali premestitev pooblaščenca za zaslišanje Komisija sprejme obrazložen sklep. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje za upravne namene spada pod okrilje člana Komisije, posebej pristojnega za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: pristojni član Komisije).

3.   Če pooblaščenec za zaslišanje ne more opravljati svojih nalog, njegovo vlogo prevzame drug pooblaščenec za zaslišanje. Če noben pooblaščenec za zaslišanje ne more opravljati svojih nalog, pristojni član Komisije po potrebi po posvetovanju s pooblaščencem za zaslišanje imenuje drugega pristojnega uradnika Komisije, ki ne sodeluje v zadevnem primeru, da opravi naloge pooblaščenca za zaslišanje.

4.   V primeru dejanskega ali morebitnega navzkrižja interesov mora pooblaščenec za zaslišanje prenehati opravljati naloge v zvezi z zadevo. Uporabi se odstavek 3.

Člen 3

Način delovanja

1.   Pri opravljanju svojih nalog pooblaščenec za zaslišanje deluje neodvisno.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje pri opravljanju svojih nalog upošteva potrebo po učinkovitem izvajanju pravil konkurence v skladu z veljavno zakonodajo Unije ter načeli, ki jih je določilo Sodišče.

3.   Pooblaščenec za zaslišanje lahko pri opravljanju svojih nalog kadar koli med postopki dostopa do vseh spisov v zvezi s postopki o konkurenci pred Komisijo v skladu s členoma 101 in 102 Pogodbe in Uredbo (ES) št. 139/2004.

4.   Direktor, odgovoren za preiskavo zadeve v Generalnem direktoratu za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: odgovorni direktor), obvešča pooblaščenca za zaslišanje o napredovanju postopka.

5.   Pooblaščenec za zaslišanje lahko pristojnemu članu Komisije predloži stališča v vsaki zadevi, ki izhaja iz katerega koli postopka Komisije o konkurenci.

6.   Če pooblaščenec za zaslišanje pristojnemu članu Komisije da obrazložena priporočila ali sprejme odločitve, predvidene v tem sklepu, pooblaščenec za zaslišanje predloži kopijo teh dokumentov odgovornemu direktorju in pravni službi Komisije.

7.   V zvezi s katerim koli vprašanjem glede učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic zadevnih strank, drugih udeleženih strank v smislu člena 11(b) Uredbe (ES) št. 802/2004 (v nadaljnjem besedilu: druge udeležene stranke), pritožnikov v smislu člena 7(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) in zainteresiranih tretjih oseb v smislu člena 5 tega Sklepa, udeleženih v teh postopkih, se te osebe najprej obrnejo na Generalni direktorat za konkurenco. Če vprašanje ni razrešeno, se lahko predloži pooblaščencu za zaslišanje v neodvisno proučitev. Zahteve, povezane z ukrepom, za katerega velja rok, je treba vložiti pravočasno, v prvotnem roku.

POGLAVJE 2

PREISKAVA

Člen 4

Procesne pravice v fazi preiskave

1.   Pooblaščenec za zaslišanje varuje učinkovito uveljavljanje procesnih pravic, ki nastanejo v okviru izvrševanja pooblastil Komisije za preiskavo na podlagi poglavja V Uredbe (ES) št. 1/2003 in v postopkih, v katerih je lahko naložena globa na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 139/2004.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje ima v skladu s členom 3(7) zlasti naslednje naloge:

(a)

Podjetja ali podjetniška združenja lahko pooblaščenca za zaslišanje prosijo, da prouči zahtevo, da za dokument, ki ga zahteva Komisija v okviru izvrševanja členov 18, 20 ali 21 Uredbe (ES) št. 1/2003 med preiskavami v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 139/2004 ali v okviru preiskovalnih ukrepov v postopkih, v katerih je lahko naložena globa na podlagi člena 14 Uredbe (ES) št. 139/2004, in ki je bil Komisiji zamolčan, velja varovanje poklicne zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko v smislu sodne prakse Sodišča. Pooblaščenec za zaslišanje lahko prouči zadevo le, če se podjetje ali podjetniško združenje, ki je vložilo zahtevo, strinja, da pooblaščenec za zaslišanje pregleda informacije, za katere trdijo, da zanje velja varovanje poklicne zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko, in povezane dokumente, ki so po mnenju pooblaščenca za zaslišanje nujni za njegovo proučitev. Pooblaščenec za zaslišanje odgovornemu direktorju in zadevnemu podjetju ali podjetniškemu združenju sporoči svoje predhodno mnenje, ne da bi razkril morebitno varovano vsebino informacij, ter lahko sprejme ustrezne ukrepe za spodbuditev obojestransko sprejemljive rešitve. Če se rešitev ne doseže, lahko pooblaščenec za zaslišanje pristojnemu članu Komisije pošlje obrazloženo priporočilo, ne da bi razkril morebitno varovano vsebino dokumenta. Stranka, ki je vložila zahtevo, prejme kopijo tega priporočila.

(b)

Kadar naslovnik zahteve po informacijah na podlagi člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 noče odgovoriti na vprašanje v taki zahtevi in se sklicuje na privilegij zoper samoobtožbo, kakor je opredeljen v sodni praksi Sodišča, lahko zadevo pravočasno po prejetju zahteve predloži pooblaščencu za zaslišanje. V ustreznih zadevah in ob upoštevanju potrebe po izogibanju neutemeljenim zamudam v postopkih lahko pooblaščenec za zaslišanje oblikuje obrazloženo priporočilo glede veljavnosti privilegija zoper samoobtožbo in odgovornega direktorja obvesti o sprejetih ugotovitvah, da se jih lahko upošteva pri pozneje sprejetih sklepih na podlagi člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1/2003. Naslovnik zahteve prejme kopijo obrazloženega priporočila.

(c)

Kadar naslovnik sklepa, s katerim se zahtevajo informacije na podlagi člena 18(3) Uredbe (ES) št. 1/2003, meni, da je rok, določen za odgovor, prekratek, lahko zadevo pravočasno, pred potekom prvotno določenega roka, predloži pooblaščencu za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje odloči o tem, ali bi bilo treba odobriti podaljšanje roka, ob upoštevanju dolžine in kompleksnosti zahteve po informacijah ter pogojev preiskave.

(d)

Podjetja ali podjetniška združenja, ki so predmet preiskovalnega ukrepa Komisije v okviru poglavja V Uredbe (ES) št. 1/2003, imajo pravico do obveščenosti o svojem procesnem statusu, t.j. ali so predmet preiskave, in če so, o vsebini in namenu preiskave. Če tako podjetje ali podjetniško združenje meni, da ga Generalni direktorat za konkurenco ni primerno obveščal o njegovem procesnem statusu, lahko predloži zadevo v razrešitev pooblaščencu za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje sprejme sklep, da bo Generalni direktorat za konkurenco obvestil podjetje ali podjetniško združenje, ki je vložilo zahtevo glede svojega procesnega statusa Ta sklep se sporoči podjetju ali podjetniškemu združenju, ki je vložilo zahtevo.

POGLAVJE 3

ZAHTEVE ZA ZASLIŠANJE

Člen 5

Zainteresirane tretje osebe

1.   Zahteve za zaslišanje oseb izven okvira členov 5 in 11 Uredbe (ES) št. 773/2004 ter tretjih oseb v smislu člena 11 Uredbe (ES) št. 802/2004 (v nadaljnjem besedilu: tretje osebe) se vložijo v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 in členom 16 Uredbe (ES) št. 802/2004. Zahteve se predložijo v pisni obliki in v njih je pojasnjen interes vlagatelja za izid postopka.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje po posvetovanju z odgovornim direktorjem odloči o tem, ali naj se tretje osebe zaslišijo. Pooblaščenec za zaslišanje pri oceni, ali tretja oseba izkazuje zadosten interes, upošteva, ali in v kolikšni meri ravnanje, ki je predmet postopkov o konkurenci, zadostno vpliva na vlagatelja ter ali vlagatelj izpolnjuje zahteve iz člena 18(4) Uredbe (ES) št. 139/2004.

3.   Kadar pooblaščenec za zaslišanje meni, da vlagatelj ni izkazal zadostnega interesa za zaslišanje, pisno obvesti vlagatelja o razlogih za to. Določi se rok, v katerem lahko vlagatelj pisno izrazi svoje stališče. Če vlagatelj pisno izrazi svoje stališče v roku, ki ga je določil pooblaščenec za zaslišanje, in pisno stališče ne spremeni njegove ocene, se ta ugotovitev navede v obrazloženem sklepu, ki se vroči vlagatelju.

4.   Pooblaščenec za zaslišanje stranke v postopkih o konkurenci obvešča od začetka postopkov na podlagi člena 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 ali na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe (ES) št. 139/2004 o identitetah zainteresiranih tretjih oseb za zaslišanje, razen če bi takšno razkritje resno škodovalo neki osebi ali nekemu podjetju.

Člen 6

Pravica do ustnega zaslišanja; udeležba pritožnikov in tretjih oseb na ustnem zaslišanju

1.   Na zahtevo strank, na katere je Komisija naslovila obvestilo o nasprotovanju, ali drugih udeleženih strank pooblaščenec za zaslišanje opravi ustno zaslišanje, da lahko te stranke podrobneje pojasnijo svoja pisna stališča.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje lahko, kadar je ustrezno in po posvetovanju z odgovornim direktorjem, odloči, da bo pritožnikom in zainteresiranim tretjim osebam v smilsu člena 5 dal priložnost, da svoja stališča izrazijo na ustnem zaslišanju strank, katerim je bilo izdano obvestilo o nasprotovanju, če to zahtevajo v pisnih pripombah. Pooblaščenec za zaslišanje lahko tudi povabi predstavnike organov, pristojnih za konkurenco, iz tretjih držav, da se udeležijo ustnega zaslišanja kot opazovalci v skladu s sporazumi, sklenjenimi med Unijo in tretjimi državami.

POGLAVJE 4

DOSTOP DO SPISA ZAUPNOST

Člen 7

Dostop do spisa ter dostop do dokumentov in informacij

1.   Kadar stranka, ki je uveljavljala svojo pravico do dostopa do spisa, upravičeno domneva, da ima Komisija dokumente, ki ji niso bili razkriti, ter da so ti dokumenti potrebni za ustrezno uveljavljanje njene pravice do zaslišanja, lahko za dostop do teh dokumentov poda obrazloženo zahtevo pooblaščencu za zaslišanje v skladu s členom 3(7).

2.   V skladu s členom 3(7) lahko druge udeležene stranke, pritožniki in zainteresirane tretje osebe v smislu člena 5 pri pooblaščencu za zaslišanje vložijo obrazloženo zahtevo v naslednjih okoliščinah:

(a)

druge udeležene stranke, ki upravičeno domnevajo, da niso bile obveščene o nasprotovanjih, naslovljenih na priglasitelje v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 802/2004;

(b)

pritožnik, ki ga je Komisija obvestila o nameravani zavrnitvi pritožbe na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 773/2004, in upravičeno domneva, da ima Komisija dokumente, ki mu niso bili razkriti, ter da so ti dokumenti potrebni za ustrezno uveljavljanje njegovih pravic v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 773/2004;

(c)

pritožnik, ki meni, da ni prejel kopije nezaupne različice obvestila o nasprotovanju v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 ali da nezaupna različica obvestila o nasprotovanju ni bila pripravljena na način, ki mu omogoča učinkovito uveljavljanje njegovih pravic, razen zadev, za katere se uporablja postopek poravnave;

(d)

zainteresirana tretja oseba v smislu člena 5 tega sklepa, ki upravičeno domneva, da ni bila obveščena o vrsti in vsebini postopka v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 in členom 16(1) Uredbe (ES) št. 802/2004. Enako velja za pritožnika v zadevi, za katero se uporablja postopek poravnave, ki upravičeno domneva, da ni bil obveščen o vrsti in vsebini postopka v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 773/2004.

3.   Pooblaščenec za zaslišanje sprejme obrazložen sklep o zahtevi, naslovljeni nanj v skladu z odstavkom 1 ali 2, in ta sklep sporoči osebi, ki je podala zahtevo, in kateri koli drugi osebi, ki je udeležena v postopku.

Člen 8

Poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije

1.   Kadar namerava Komisija razkriti informacijo, ki bi lahko pomenila poslovno skrivnost, ali drugo zaupno informacijo katerega koli podjetja ali osebe, jih Generalni direktorat za konkurenco o tem namenu in razlogih za to pisno obvesti. Določi se rok, v katerem lahko zadevno podjetje ali oseba predloži pisne pripombe.

2.   Kadar zadevno podjetje ali oseba nasprotuje razkritju informacije, lahko zadevo predloži pooblaščencu za zaslišanje. Če pooblaščenec za zaslišanje ugotovi, da se informacija lahko razkrije, ker ne pomeni poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije ali ker obstaja prednostni interes za njeno razkritje, je ta ugotovitev navedena v obrazloženem sklepu, ki se vroči zadevnemu podjetju ali osebi. V sklepu se določi datum, po katerem se bodo informacije razkrile. Ta datum ni manj kot en teden od dneva vročitve.

3.   Odstavka 1 in 2 se smiselno uporabljata za razkritje informacij z objavo v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Kadar je to primerno za ohranitev ravnotežja med učinkovitim uveljavljanjem pravic obrambe stranke in upravičenimi interesi glede zaupnosti, lahko pooblaščenec za zaslišanje odloči, da bodo stranki, ki zahteva dostop, lahko razkriti deli spisa, ki so nujno potrebni za uveljavljanje njenih pravic obrambe, na omejen način, katerega podrobnosti določi pooblaščenec za zaslišanje.

POGLAVJE 5

PODALJŠANJE ROKOV

Člen 9

Zahteve za podaljšanje rokov

1.   Če naslovnik obvestila o nasprotovanju meni, da je rok za njegov odgovor na obvestilo o nasprotovanju prekratek, lahko zaprosi za podaljšanje tega roka z obrazloženo zahtevo, naslovljeno na odgovornega direktorja. Tako zahtevo je treba predložiti pravočasno pred potekom prvotnega roka v postopkih na podlagi členov 101 in 102 Pogodbe ter vsaj pet delovnih dni pred potekom prvotnega roka v postopkih na podlagi Uredbe (ES) št. 139/2004. Če taki zahtevi ni ugodeno ali se naslovnik obvestila o nasprotovanju, ki je podal zahtevo, ne strinja z dolžino odobrenega podaljšanja, lahko zadevo pred potekom prvotnega roka predloži v proučitev pooblaščencu za zaslišanje. Po zaslišanju odgovornega direktorja pooblaščenec za zaslišanje odloči, ali je potrebno podaljšanje roka, da bi se naslovniku obvestila o nasprotovanju omogočilo učinkovito uveljavljanje pravice do zaslišanja, ob upoštevanju potrebe po izogibanju neutemeljenim odložitvam v postopkih. V postopkih v skladu s členoma 101 in 102 Pogodbe pooblaščenec med drugim upošteva naslednje elemente:

(a)

obseg in kompleksnost spisa;

(b)

ali je imel naslovnik obvestila o nasprotovanju, ki je podal zahtevo, že dostop do informacij;

(c)

katere koli druge objektivne ovire, s katerimi se lahko pri izražanju svojih stališč sooča naslovnik obvestila o nasprotovanju, ki je podal zahtevo.

Za namene ocene iż točke (a), se lahko upošteva število kršitev, domnevno trajanje kršitve ali kršitev, obseg in število dokumentov ter obseg in kompleksnost strokovnih študij.

2.   Če druge udeležene stranke, pritožnik ali zainteresirana tretja oseba v smislu člena 5 menijo, da je rok za predložitev njihovega stališča prekratek, lahko zaprosijo za podaljšanje tega roka z obrazloženo zahtevo, pravočasno naslovljeno na odgovornega direktorja pred potekom prvotnega roka. Če tej zahtevi ni ugodeno ali se s to odločitvijo ne strinja druga udeležena stranka, pritožnik ali zainteresirana tretja oseba, lahko zadevo predloži v pregled pooblaščencu za zaslišanje. Po zaslišanju odgovornega direktorja pooblaščenec za zaslišanje odloči, ali bi bilo treba odobriti podaljšanje roka.

POGLAVJE 6

USTNO ZASLIŠANJE

Člen 10

Organizacija in funkcija

1.   Pooblaščenec za zaslišanje organizira in vodi zaslišanja, opredeljena v določbah, ki izvajajo člena 101 in 102 Pogodbe in Uredbo (ES) št. 139/2004.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje vodi ustno zaslišanje povsem neodvisno.

3.   Pooblaščenec za zaslišanje zagotavlja, da se zaslišanje vodi pravilno, in prispeva k nepristranskosti zaslišanja samega ter vseh pozneje sprejetih sklepov.

4.   Pooblaščenec za zaslišanje zagotavlja, da se na ustnem zaslišanju naslovnikom obvestila o nasprotovanju, drugim udeleženim strankam ter pritožnikom in zainteresiranim tretjim osebam v smislu člena 5, ki jim je bila omogočena udeležba na ustnem zaslišanju, omogoči zadostna priložnost, da pojasnijo svoja stališča v zvezi s predhodnimi ugotovitvami Komisije.

Člen 11

Priprava ustnega zaslišanja

1.   Pooblaščenec za zaslišanje je odgovoren za pripravo ustnega zaslišanja in v zvezi s tem sprejme vse potrebne ukrepe. Za zagotovitev ustrezne priprave ustnega zaslišanja lahko pooblaščenec za zaslišanje po posvetovanju z odgovornim direktorjem osebam, ki so vabljene na ustno zaslišanje, vnaprej priskrbi seznam vprašanj, v zvezi s katerimi jih vabi, naj izrazijo svoja stališča. Pooblaščenec za zaslišanje lahko osebam, ki so vabljene na ustno zaslišanje, tudi nakaže glavna področja razprave, zlasti ob upoštevanju dejstev in vprašanj, o katerih želijo razpravljati naslovniki obvestila o nasprotovanju, ki so zahtevali ustno zaslišanje.

2.   V ta namen lahko pooblaščenec za zaslišanje po posvetovanju z odgovornim direktorjem skliče sestanek z osebami, ki so vabljene na zaslišanje, in po potrebi s službami Komisije, da se pripravi na samo zaslišanje.

3.   Pooblaščenec za zaslišanje prav tako lahko zahteva predhodno pisno uradno obvestilo o glavni vsebini predvidenih izjav oseb, ki so vabljene na zaslišanje.

4.   Pooblaščenec za zaslišanje lahko določi rok, v katerem naj vse osebe, ki so vabljene na ustno zaslišanje, predložijo seznam sodelujočih, ki se ga bodo udeležili v njihovem imenu. Pooblaščenec za zaslišanje da ta seznam pravočasno pred dnem zaslišanja na voljo vsem osebam, ki so povabljene na ustno zaslišanje.

Člen 12

Časovni razpored in vodenje

1.   Po posvetovanju z odgovornim direktorjem pooblaščenec za zaslišanje določi datum, trajanje in kraj zaslišanja. Če se zahteva preložitev, pooblaščenec za zaslišanje odloči, ali jo bo dovolil ali ne.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje odloči, ali bi bilo treba med zaslišanjem dopustiti nove dokumente in katere osebe bi bilo treba zaslišati v imenu stranke.

3.   Pooblaščenec za zaslišanje lahko dovoli strankam, na katere je bilo naslovljeno obvestilo o nasprotovanju, drugim udeleženim strankam, pritožnikom, drugim osebam, ki so vabljene na zaslišanje, službam Komisije in organom držav članic, da zastavljajo vprašanja med zaslišanjem. Če izjemoma na neko vprašanje ni mogoče v celoti ali deloma odgovoriti na ustnem zaslišanju, lahko pooblaščenec za zaslišanje dovoli, da se odgovor predloži pisno v določenem roku. Takšen pisni odgovor se pošlje vsem udeležencem ustnega zaslišanja, razen če pooblaščenec za zaslišanje odloči drugače, da bi zavaroval pravice obrambe naslovnika obvestila o nasprotovanju ali poslovne skrivnosti ali druge zaupne informacije katere koli osebe.

4.   Kadar je to potrebno zaradi potrebe po zagotovitvi pravice do zaslišanja, lahko pooblaščenec za zaslišanje po posvetovanju z odgovornim direktorjem zadevnim strankam, drugim udeleženim strankam, pritožnikom ali zainteresiranim tretjim osebam v smislu člena 5 omogoči, da po ustnem zaslišanju predložijo svoje dodatne pisne pripombe. Pooblaščenec za zaslišanje določi datum, do katerega so takšne predložitve možne. Komisija ni dolžna upoštevati pisnih pripomb, prejetih po tem datumu.

Člen 13

Varovanje poslovnih skrivnosti in zaupnosti na ustnem zaslišanju

Vsaka oseba se običajno zasliši v prisotnosti vseh drugih oseb, ki so vabljene na ustno zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje se lahko ob upoštevanju upravičenega interesa teh oseb za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij odloči tudi, da jih bo zaslišal ločeno na zaprtem sestanku.

POGLAVJE 7

VMESNO POROČILO IN PRAVICA DO PREDLOŽITVE STALIŠČ

Člen 14

Vmesno poročilo in stališča

1.   Pooblaščenec za zaslišanje pristojnemu članu Komisije predloži vmesno poročilo o zaslišanju in svojih stališčih v zvezi s spoštovanjem učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic. Stališča v tem poročilu se nanašajo na vprašanja v zvezi s postopkom, vključno z:

(a)

razkritjem dokumentov in dostopom do spisa;

(b)

roki za odgovor na obvestilo o nasprotovanju;

(c)

spoštovanjem pravice do zaslišanja;

(d)

ustreznim vodenjem ustnega zaslišanja.

Kopija poročila se predloži generalnem direktorju za konkurenco in odgovornemu direktorju ter drugim pristojnim službam Komisije.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje lahko poleg poročila iz odstavka 1 in ločeno od njega predloži stališča o nadaljnjem poteku in nepristranskosti postopka. Pri tem si pooblaščenec za zaslišanje posebej prizadeva zagotoviti, da se pri pripravi osnutkov sklepov Komisije upoštevajo vsa relevantna dejstva, ugodna ali neugodna za zadevne stranke, vključno z dejstvi, pomembnimi za določitev teže in trajanja morebitne kršitve. Taka stališča so lahko med drugim povezana s potrebo po dodatnih informacijah, umikom določenih nasprotovanj, oblikovanjem dodatnih nasprotovanj ali predlogov za dodatne preiskovalne ukrepe na podlagi poglavja V Uredbe (ES) št. 1/2003.

Generalni direktor za konkurenco, odgovorni direktor in pravna služba se obvestijo o takih stališčih.

POGLAVJE 8

ZAVEZE IN PORAVNAVE

Člen 15

Zaveze in poravnave

1.   Stranke v postopkih, ki ponudijo zaveze za odpravo pomislekov, ki jih je Komisija izrazila v svoji predhodni oceni v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, se lahko v kateri koli fazi postopka na podlagi člena 9 obrnejo na pooblaščenca za zaslišanje zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja njihovih procesnih pravic.

2.   Stranke v postopkih v zvezi s kartelnimi zadevami, ki sodelujejo v pogovorih o poravnavi v skladu s členom 10a Uredbe (ES) št. 773/2004, se lahko v kateri koli fazi postopka poravnave obrnejo na pooblaščenca za zaslišanje zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja njihovih procesnih pravic.

POGLAVJE 9

KONČNO POROČILO

Člen 16

Vsebina in pošiljanje pred sprejetjem sklepa

1.   Na osnovi osnutka sklepa, ki se predloži Svetovalnemu odboru v obravnavanem primeru, pooblaščenec za zaslišanje pripravi končno poročilo v pisni obliki o spoštovanju učinkovitega uveljavljanja procesnih pravic iz člena 14(1) v kateri koli fazi postopka. V tem poročilu bo proučeno tudi, ali se osnutek sklepa nanaša samo na nasprotovanja, v zvezi s katerimi so imele stranke priložnost izraziti svoja stališča.

2.   Končno poročilo se predloži pristojnemu članu Komisije, generalnemu direktorju za konkurenco, odgovornemu direktorju in drugim pristojnim službam Komisije. Sporoči se pristojnim organom držav članic in, v skladu z določbami o sodelovanju, opredeljenimi v Protokolu 23 in Protokolu 24 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, Nadzornemu organu Efte.

Člen 17

Predložitev Komisiji in objava

1.   Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje se predloži Komisiji skupaj z osnutkom sklepa, da se zagotovi, da je Komisija pri sprejetju odločitve v posamezni zadevi v celoti seznanjena z vsemi pomembnimi informacijami glede poteka postopka ter da se ves čas postopka spoštuje učinkovito uveljavljanje procesnih pravic.

2.   Pooblaščenec za zaslišanje lahko spreminja končno poročilo v smislu kakršnega koli dopolnila k osnutku sklepa, preden Komisija sklep sprejme.

3.   Komisija pošlje končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje skupaj s sklepom naslovljencem sklepa. Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje objavi v Uradnem listu Evropske unije skupaj s sklepom ob upoštevanju upravičenega interesa podjetij pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti.

POGLAVJE 10

KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Razveljavitev in prehodna določba

1.   Sklep 2001/462/ES, ESPJ se razveljavi.

2.   Postopkovni ukrepi, že sprejeti na podlagi Sklepa 2001/462/ES, ESPJ, ostanejo v veljavi. Pooblaščenec za zaslišanje lahko v zvezi s preiskovalnimi ukrepi, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti tega sklepa, odkloni izvrševanje svojih pristojnosti na podlagi člena 4.

V zadevah, v katerih se je postopek na podlagi člena 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 ali postopek na podlagi člena 6(1)(c) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 začel pred začetkom veljavnosti tega sklepa, vmesno poročilo v skladu s členom 14 in končno poročilo v skladu s členom 16 ne zajemata faze preiskave, razen če se pooblaščenec za zaslišanje odloči drugače.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 13. oktobra 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 308, 8.12.2000, str. 26.

(2)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

(3)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(4)  UL L 123, 27.4.2004, str. 18.

(5)  UL L 133, 30.4.2004, str. 1.

(6)  UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(7)  UL L 330, 21.12.1994, str. 67.

(8)  UL L 162, 19.6.2001, str. 21.

(9)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.


Top