27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/74

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da je predlog za vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij nujno potreben. Ustrezna preglednost kvalifikacij in sposobnosti spodbuja mobilnost v EU in omogoča standardiziran, splošni dostop do evropskega trga dela, tako da bodo spričevala, pridobljena v eni državi članici, priznana in uporabna tudi v drugi. Vendar pa se v predlaganem modelu pojavljajo nekatere težave, ki so navedene v tem mnenju in bi lahko ovirale njegovo izvajanje.

1.2

EESO ugotavlja, da je pravna oblika, izbrana za sprejetje predloga, priporočilo, ki pa v skladu s členom 249 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ni zavezujoč pravni akt.

1.3

EESO meni, da je treba deskriptorje modela, zlasti za poklicne kvalifikacije, oblikovati jasneje in enostavneje, da bodo lažje razumljivi splošni javnosti, podjetjem in strokovnjakom. Poleg te poenostavitve je treba pripraviti tudi prilogo, ki bo vsebovala reference za države članice, na katere se bodo lahko sklicevale pri pripravi svojih nacionalnih sistemov kvalifikacij, da bodo dosegle ustrezno skladnost celotnega referenčnega sistema.

2.1

Predlog, ki ga je Komisija predložila Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, izpolnjuje enega od ciljev, ki jih je Evropski svet določil v Lizboni leta 2000, namreč, da se uskladitev evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja lahko doseže z izboljšanjem preglednosti kvalifikacij in spodbujanjem vseživljenjskega učenja za uresničitev ciljev glede konkurenčnosti, rasti, zaposlovanja in socialne kohezije v Evropi, ki jih je določil Svet.

2.2

To sklepno ugotovitev je leta 2002 podprl Evropski svet na zasedanju v Barceloni. V svoji resoluciji o vseživljenjskem učenju je države članice pozval, da okrepijo sodelovanje in zgradijo mostove med formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem. To je veljalo kot predpogoj za oblikovanje evropskega prostora vseživljenjskega učenja, ki temelji na dosežkih bolonjskega procesa, s ciljem, da bodo evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja do leta 2010 postali svetovna referenca kakovosti.

2.3

Isto leto je Evropski svet v Sevilli pozval Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s Svetom in državami članicami razvije ogrodje za priznavanje kvalifikacij na področju izobraževanja in usposabljanja.

2.4

V vmesnem poročilu Sveta in Komisije iz leta 2004 o izvajanju programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 je bila poudarjena potreba po oblikovanju evropskega ogrodja kvalifikacij. Svet je tudi na zasedanju v Köbenhavnu, ki je potekalo jeseni 2004, poudaril, da je treba dati prednost razvoju odprtega in prožnega evropskega ogrodja kvalifikacij, ki bi temeljilo na preglednosti in vzajemnem priznavanju in ki bi postalo skupna referenca za izobraževanje in usposabljanje.

2.5

Ministri za izobraževanje so na spomladanski konferenci v Bergnu leta 2005, na kateri je bilo sprejeto evropsko ogrodje kvalifikacij za evropsko območje visokošolskega izobraževanja, poudarili, kako pomembno je ohranjanje komplementarnosti med evropskim območjem visokošolskega izobraževanja in evropskim ogrodjem kvalifikacij.

2.6

V okviru revidirane lizbonske strategije je v smernicah za zaposlovanje 2005–2008 izrecno poudarjena potreba po zagotovitvi dostopa do prilagodljivih oblik učenja za povečanje možnosti za mobilnost študentov in pripravnikov, izboljšanje preglednosti kvalifikacij ter validacijo neformalnega in priložnostnega učenja v vsej Evropi.

2.7

Evropski svet je na zasedanju marca 2005 pozval k sprejetju evropskega ogrodja kvalifikacij v letu 2006. Ta sklep je bil potrjen na zasedanju Evropskega sveta marca 2006.

2.8

Predlog in zlasti deskriptorji, ki opredeljujejo evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF), so bili pripravljeni v okviru metodološkega procesa posvetovanja pod vodstvom Komisije v sodelovanju z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) in Skupino za spremljanje bolonjskega procesa, na podlagi delovnega dokumenta „Evropskemu ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje naproti“ (1), h kateremu je prispevalo 32 držav, vključenih v delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010, socialni partnerji, sektorske organizacije, izobraževalne ustanove in nevladne organizacije; vključene pa so bile tudi razprave s konference v Budimpešti, ki je potekala februarja 2006, ter delo skupin strokovnjakov in svetovalcev, ki pomagajo Komisiji.

2.9

Po presoji učinka možnih oblik predloga za vzpostavitev evropskega ogrodja kvalifikacij je bilo izbrano priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta.

2.10

Evropski parlament je konec septembra 2006 sprejel poročilo o oblikovanju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij (2).

3.1

Predlog za priporočilo vsebuje referenčni instrument, ki omogoča medsebojno primerjavo ravni kvalifikacij različnih nacionalnih sistemov kvalifikacij. Temelji na nizu osmih referenčnih ravni, ki so opredeljene na podlagi učnih izidov in zajemajo splošno izobraževanje in izobraževanje za odrasle, poklicno izobraževanje in usposabljanje, pa tudi visokošolsko izobraževanje. Predlog vsebuje besedilo priporočila, vrsto opredelitev pojmov ter dve prilogi: ena vsebuje deskriptorje, ki opredeljujejo ravni evropskega ogrodja kvalifikacij, druga pa načela zagotavljanja kakovosti v izobraževanju in usposabljanju.

3.2

Evropski parlament in Svet priporočata državam članicam, da

3.3

Evropski parlament in Svet podpirata namen Komisije, da

3.4

V prilogi I je glede na učne izide opredeljenih osem referenčnih ravni, ki temeljijo na tem, kaj oseba ve, razume in kaj je sposobna narediti. Ti elementi se v deskriptorjih ravni odražajo kot znanja, spretnosti in sposobnosti.

4.1

EESO pozdravlja predlog priporočila, ki mu je bil predložen, v skladu z navedenimi ugotovitvami. EESO meni, da ustrezna preglednost kvalifikacij in sposobnosti spodbuja mobilnost v EU in omogoča standardiziran, splošni dostop do evropskega trga dela, tako da bodo spričevala, pridobljena v eni državi članici, priznana in uporabna tudi v drugi.

4.2

V sklepih mnenja (3) o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij (4) je Evropski ekonomsko-socialni odbor podprl ustanovitev skupne platforme za priznavanje vseh kvalifikacij: torej visokošolskega izobraževanja, splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter neformalnega in priložnostnega učenja. Po mnenju EESO predstavlja evropsko ogrodje kvalifikacij pomemben korak na poti k priznavanju in preglednosti kvalifikacij.

4.3

Ker evropsko ogrodje kvalifikacij temelji na učnih izidih, naj bi prispevalo k izboljšanju usklajenosti med zahtevami trga dela ter ponudbo izobraževanja in usposabljanja in tako omogočalo lažjo validacijo neformalnega in priložnostnega učenja ter spodbujalo prenosljivost in uporabo kvalifikacij med različnimi državami in izobraževalnimi sistemi. EESO meni, da so skupaj z vplivi, ki jih bodo referenčne ravni imele na zaposlovanje, to najpomembnejše prednosti pobude.

4.4

Evropsko ogrodje kvalifikacij mora upoštevati različne vidike, kot so zahteve individualnega učenja, validacija znanja, sposobnosti in socialne integracije, zaposljivost ter razvoj in uporaba človeških virov. Validacija neformalnega ali priložnostnega učenja evropskih delavcev mora postati ena od prednostnih nalog, ki naj bi usmerjale evropsko ogrodje kvalifikacij.

4.5

Po mnenju Odbora bo evropsko ogrodje kvalifikacij prispevalo k temu, da bodo evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja postali bolj splošno razumljivi in dostopnejši državljanom. Delavci v EU in njihovi potencialni delodajalci potrebujejo referenčni okvir, da bodo lahko primerjali kvalifikacije, ki jih posameznik pridobi v eni ali več državah članicah, z referenčnimi kvalifikacijami v državah članicah, kjer želi delati. Zato EESO pozdravlja učinek, ki ga bo imel predlog na odstranjevanje ovir za transnacionalno mobilnost. Evropsko ogrodje kvalifikacij bi moralo imeti vlogo mostu med sistemi usposabljanja in omogočati mobilnost med splošnim izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, vključno z visokošolskim izobraževanjem.

4.6

Glede pravne oblike, izbrane za evropsko ogrodje kvalifikacij, EESO pozdravlja analizo, ki jo je opravila Komisija v presoji vpliva predloga (5), in ugotavlja, da so države članice bolj ali manj upoštevale zaporedna priporočila na področju izobraževanja in usposabljanja ter mobilnosti. Vendar pa EESO meni, da bi se priporočilo kot nezavezujoč pravni akt brez pravne obveznosti za naslovnike lahko izkazalo za kratkotrajni instrument, ki srednjeročno ne bi omogočal uresničitve zastavljenega cilja, zlasti če mora vsaka država članica pripraviti referenco s pomočjo hipotetičnega nacionalnega ogrodja kvalifikacij.

4.7

Poleg tega je pet držav članic EU v skladu z rezultati konference iz Budimpešte, ki je potekala februarja 2006, že vzpostavilo nacionalno ogrodje kvalifikacij, ostale države članice pa bodisi svoje ogrodje kvalifikacij pravkar oblikujejo oz. so izrazile pripravljenost, da to storijo, bodisi v svoji državi ne nameravajo razviti nacionalnega ogrodja kvalifikacij.

4.8

Ta pristop kaže, da bo morda zelo težko izpeljati ta projekt do konca in da evropskemu ogrodju kvalifikacij brez nacionalnega ogrodja kvalifikacij manjka vsebina, kajti Komisija je v svojem dokumentu z naslovom Evropskemu ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko življenje naproti (6) zapisala: „S stališča EQR bi bilo optimalno, če bi vsaka država vzpostavila svoje nacionalno ogrodje kvalifikacij in ga povezala z EQR.“

4.9

EESO meni, da je treba dati prednost učinkoviti validaciji in priznavanju različnih vrst kvalifikacij, ki temeljijo na formalnem, neformalnem in priložnostnem učenju v posameznih državah in sektorjih izobraževanja, in sicer s pomočjo večje preglednosti in boljšim zagotavljanjem kakovosti. S tem se EESO pridružuje stališču, ki ga je izrazil Svet v resoluciji z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (7). Vendar pa ne smemo pozabiti, da Svet ravno v tej resoluciji poziva Komisijo, naj razvije okvir za priznavanje kvalifikacij na področju visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Zato, in ob upoštevanju tega novega argumenta, EESO izrecno poudarja, da prizadevanja za dokončno oblikovanje osmih referenčnih ravni evropskega ogrodja kvalifikacij ne smejo biti uvrščena na konec procesa in prepuščena samovolji držav članic, torej pravni obliki priporočila.

4.10

EESO meni, da mora Komisija pojasniti, kakšne bodo posledice za ta proces, če ena ali več držav članic ne bodo sprejele nacionalnih ogrodij kvalifikacij oz. jih povezale z evropskim ogrodjem kvalifikacij. Po mnenju EESO bi bilo zato koristno, da Komisija prouči ta scenarij in predlaga ustrezne možne rešitve, da se bo pozneje lahko odzvala na nepredvidene situacije. V končnem predlogu je treba predvideti spodbude, da bodo države članice sprejele ta instrument.

4.11

EESO si ne prizadeva za oblikovanje enotnega sistema izobraževanja in usposabljanja v EU, niti ne želi predpisati državam članicam, katere kvalifikacije bi morale zagotavljati njihove izobraževalne ustanove. Opozoriti pa želi na potrebo po konsolidaciji korakov na poti k preglednosti ter priznavanju in prenosu kvalifikacij med posameznimi državami članicami. Za to so potrebni tudi izpopolnjeni mehanizmi za zagotavljanje kakovosti – zlasti certifikacijskih organov – na ravni držav članic. Brez tega okvira za ukrepanje ima mobilnost študentov in praktikantov bolj malo smisla, mobilnost delavcev pa je ovirana.

Odločitve, ki se nanašajo na nacionalna ogrodja kvalifikacij, bi morali skupaj s socialnimi partnerji sprejemati na nacionalni in regionalni ravni. Socialni partnerji bi morali skupaj s pristojnimi organi opredeliti in izvajati načela, predpise in cilje za vzpostavitev posameznih nacionalnih ogrodij kvalifikacij. Prav tako je treba upoštevati tudi vlogo organizacij civilne družbe, dejavnih na tem področju.

4.12

Predlog priporočila predvideva ustanovitev posvetovalne skupine za evropsko ogrodje kvalifikacij, ki bi bila odgovorna za nadzor, usklajevanje in zagotavljanje kakovosti in skladnosti procesa povezovanja sistemov kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij. Za zagotavljanje enotnosti meril povezovanja nacionalnih sistemov in evropskega ogrodja kvalifikacij bi morala biti ta skupina glede na profil predlaganih članov odgovorna tudi za validacijo povezovanja nacionalnih ravni z referenčnim okvirom, preden se to povezovanje dokončno določi.

5.1

Predlog priporočila se proti koncu poglavja Pravni elementi predloga – Načelo subsidiarnosti sklicuje na 25 držav članic EU. Zaradi zadnje širitve je ta odlomek treba spremeniti, saj je sedaj 27 držav članic.

5.2

Odbor meni, da so roki, ki so za države članice določeni v priporočilu, in zlasti obdobje, navedeno v točki 2, prekratki glede na stanje razvoja nacionalnih ogrodij kvalifikacij v posameznih državah članicah. Rok je sicer prostovoljen, vendar pa je glede na realno stanje verjetno, da bo ta proces trajal dlje.

5.3

V predlogu priporočila je Komisiji v točki 3 med drugim dodeljena naloga, da nadzira sprejete ukrepe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o pridobljenih izkušnjah; to vključuje tudi morebiten ponovni pregled tega priporočila. Odbor meni, da bi bilo treba to poročilo v skladu s členoma 149(4) in 150(4) PES predložiti tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

5.4

EESO meni, da bi bilo treba opis deskriptorjev v prilogi I poenostaviti in jih oblikovati tako, da bodo razumljivejši, jasnejši in konkretnejši, kar pomeni, da mora biti opis jezikovno manj strokoven in bližje poklicnemu usposabljanju, saj gre za merila, na katerih naj bi temeljilo povezovanje ravni. Tej prilogi z deskriptorji bi bilo treba priložiti dodatno obrazložitveno prilogo, ki bi omogočala prilagoditev kvalifikacij ravnem in tako olajšala poznejši prenos teh kvalifikacij za primerjavo med državami članicami.

5.5

Z jasnimi opredelitvami bo bolj razumljivo, kaj pomenijo pojmi, uporabljeni v dokumentu. Glede tega Odbor ocenjuje, da so nekatere opredelitve iz dokumenta Komisije z naslovom Evropskemu ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje naproti (8) oblikovane bolj jasno kot v obravnavanem predlogu priporočila. Konkretneje to pomeni, da bi bilo na primer opredelitev za „sposobnosti“ treba nadomestiti z opredelitvijo iz zgoraj navedenega dokumenta Komisije na strani 47.

5.6

EESO podpira skladnost zadnjih treh ravni evropskega ogrodja kvalifikacij z akademskimi stopnjami po bolonjski deklaraciji (univerzitetna diploma, magisterij in doktorat). Na te stopnje izobraževanja morajo biti razvrščena znanja, spretnosti in sposobnosti v skladu z znanjem, pridobljenim med univerzitetnim študijem.

5.7

EESO se pridružuje stališču, da bi se morala merila kakovosti še naprej uporabljati na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja v državah članicah. To stališče je zagovarjal že v svojem mnenju o predlogu priporočila Sveta o evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (9) in tudi v mnenju o predlogu priporočila Sveta in Evropskega parlamenta o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (10). V slednjem EESO konkretno navaja, da je „zahteva za kakovostno izobraževanje in usposabljanje bistvenega pomena za doseganje ciljev lizbonske strategije.“

5.8

EESO v celoti podpira vsebino priloge II predloga. Vendar pa bi bilo za prilagoditev sedanjim tendencam glede kakovosti na vseh področjih po mnenju EESO treba naslov priloge II preimenovati v Načela za nenehno izboljševanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju ter ustrezno prilagoditi besedilo te priloge.

5.9

EESO državam članicam, njihovim centrom za izobraževanje in usposabljanje ter socialnim partnerjem priporoča, da pri svojem delu uporabljajo model Evropske fundacije za upravljanje kakovosti (EFQM). Ta splošno priznani model, ki ga podpira EU, bi lahko služil kot referenčna podlaga, na kateri bi centri za izobraževanje gradili svoja prizadevanja za nenehno izboljševanje kakovosti.