23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/1

---

2011/C 219/01

Zadnja objava Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije

UL C 211, 16.7.2011

Prejšnje objave

UL C 204, 9.7.2011

UL C 194, 2.7.2011

UL C 186, 25.6.2011

UL C 179, 18.6.2011

UL C 173, 11.6.2011

UL C 160, 28.5.2011

Ti teksti so na voljo na:

EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/2

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank 's-Gravenhage s sedežem v Zwolle-Lelystad (Nizozemska) 31. marca 2011 – Bibi Mohammad Imran proti Minister van Buitenlandse Zaken

(Zadeva C-155/11 PPU)

2011/C 219/02

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank 's-Gravenhage s sedežem v Zwolle-Lelystad

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Bibi Mohammad Imran

Tožena stranka: Minister van Buitenlandse Zaken

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali člen 7(2) Direktive 2003/86 (1) dovoljuje, da država članica družinskemu članu v smislu člena 4 te direktive državljana tretje države, ki zakonito biva na ozemlju te države članice, zavrne vstop in bivanje na svojem ozemlju samo zato, ker ta družinski član v tujini ni opravil preizkusa integracije v družbo, ki se zahteva na podlagi zakonodaje te države članice?

2.	Ali je za odgovor na prvo vprašanje pomembno, da je zadevni družinski član mati osmih otrok, med njimi sedem mladoletnih, ki zakonito bivajo na ozemlju te države?

3.	Ali je za odgovor na prvo vprašanje pomembno, ali ima družinski član v državi bivanja dostop do pouka v jeziku te države članice?

4.	Ali je za odgovor na prvo vprašanje pomembno, ali družinski član ob upoštevanju njegovega/njenega predznanja in osebnega položaja, zlasti zdravstvene problematike, lahko v doglednem času uspešno opravi ta preizkus?

5.	Ali je za odgovor na prvo vprašanje pomembno, da ni bil opravljen preizkus določb členov 5(5) in 17 Direktive 2003/86 in člena 24 Listine ali preizkus načela sorazmernosti iz prava Unije?

6.	Ali je za odgovor na prvo vprašanje pomembno, da so državljani nekaterih drugih tretjih držav le na podlagi njihovega državljanstva odvezani obveznosti, da v tujini uspešno opravijo preizkus integracije v družbo?

---

(1)  Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, str. 12).

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/2

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank van koophandel Brussel (Belgija) 28. aprila 2011 – Evropska unija, ki jo zastopa Evropska komisija proti Otis NV in drugim

(Zadeva C-199/11)

2011/C 219/03

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank van koophandel Brussel

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Evropska unija, ki jo zastopa Evropska komisija

Tožene stranke:

Otis NV

Kone Belgium NV

Schindler NV

ThyssenKrupp Liften Ascenseurs NV

General Technic-Otis Sàrl

Kone Luxembourg Sàrl

Schindler Sàrl

ThyssenKrupp Ascenseurs Luxembourg Sàrl

Vprašanja za predhodno odločanje

1.a.

Pogodba v členu 282, po spremembi postal člen [3]35, določa, da Unijo zastopa Komisija; – člen 335 PDEU, na eni strani, ter člena 103 in 104 Finančne uredbe, na drugi strani, določajo, da zadevne institucije v upravnih zadevah v zvezi z njihovim delovanjem zastopajo Unijo z možno posledico, da so institucije – izključno ali ne – lahko stranke v sodnem postopku. Nobenega dvoma ni, da se plačilo previsokih cen za naročnike itd. kot posledica sklepanja omejevalnih sporazumov uvršča pod pojem „goljufija“; – v belgijskem pravu velja načelo „lex specialis generalibus derogat“; – če je to pravno načelo vključeno tudi v evropsko pravo, ali v teh okoliščinah ni pobuda za vložitev tožbe na strani zadevne institucije (razen v primerih, v katerih je bila sama Komisija naročnik)?

1.b.	(Podredno postavljeno vprašanje) Ali Komisija ne bi morala imeti vsaj pooblastila za zastopanje institucij, da bi pred sodiščem ščitila njihove pravne interese?

2.a.

Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic vsem osebam zagotavljata pravico do poštenega sojenja in prav tako s tem povezano temeljno načelo, da nihče ne more soditi v lastni zadevi. Ali je to v skladu z načelom, da Komisija v prvi fazi deluje kot javni naročnik in očitano ravnanje, torej sklepanje omejevalnih sporazumov, sankcionira kot kršitev člena 81, postal člen 101 Pogodbe, potem ko je v tem postopku sama izvedla preiskavo, da bi nato v drugi fazi odškodninskega postopka pred nacionalnim sodiščem pripravila in sprejela odločitev o vložitvi tožbe, medtem ko je isti komisar pristojen za obe zadevi, ki sta med seboj povezani, in to toliko bolj, ker se nacionalno sodišče, ki odloča o zadevi, ne more oddaljiti od odločbe o sankcioniranju?

2.b.

(Podredno postavljeno vprašanje) Če bo odgovor na vprašanje 2a pritrdilen (nezdružljivost obstaja), kako lahko potem v skladu z evropskim pravom oseba, ki je oškodovana (Komisija in/ali institucije in/ali Unija) s protipravnim ravnanjem (sklepanjem omejevalnih sporazumov), uveljavlja odškodninski zahtevek, ki je prav tako temeljna pravica?

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/3

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Arbeidsrechtbank Antwerpen (Belgija) 28. aprila 2011 – Anton Las proti PSA Antwerp NV, prej Hesse Noord Natie NV

(Zadeva C-202/11)

2011/C 219/04

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Arbeidsrechtbank Antwerpen

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Anton Las

Tožena stranka: PSA Antwerp NV, prej Hesse Noord Natie NV

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali dekret Flamske skupnosti z dne 19. julija 1973 (Belgisch Staatsblad z dne 6. septembra 1973) krši člen 39 ES v povezavi s prostim gibanjem delavcev v Evropski uniji, ker podjetja s flamskega jezikovnega območja zavezuje, da ob zaposlitvi delavca v delovno razmerje z mednarodnim elementom vse dokumente, ki se nanašajo na delovno razmerje, sestavijo v nizozemščini, sicer so ti nični?

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/3

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Grondwettelijk Hof (Belgija) 28. aprila 2011 – All Projects & Developments NV in drugi

(Zadeva C-203/11)

2011/C 219/05

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Grondwettelijk Hof

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke:

All Projects & Developments NV

Bouw- en Coördinatiekantoor Andries NV

Belgische Gronden Reserve NV

Bouwonderneming Ooms NV

Bouwwerken Taelman NV

Brummo NV

Cordeel Zetel Temse NV

DMI Vastgoed NV

Dumobil NV

Durabrik NV

Eijssen NV

Elbeko NV

Entro NV

Extensa NV

Flanders Immo JB NV

Green Corner NV

Huysman Bouw NV

Imano BVBA

Immpact Ontwikkeling NV

Invest Group Dewaele NV

Invimmo NV

Kwadraat NV

Liburni NV

Lotinvest NV

Matexi NV

Novus NV

Plan & Bouw NV

7Senses Real Estate NV

Sibomat NV

Tradiplan NV

Uma Invest NV

Versluys Bouwgroep BVBA

Villabouw Francis Bostoen NV

Willemen General Contractor NV

Wilma Project Development NV

Woningbureau Paul Huyzentruyt NV

Druge stranke:

Ministerraad

Vlaamse regering

Immo Vilvo NV

PSR Brownfield Developers NV

College van de Franse Gemeenschapscommissie

Franse Gemeenschapsregering

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člena 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) samostojno ali v povezavi z Odločbo Komisije z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena (2005/842/ES (1)) razlagati tako, da je treba ukrepe v členih 3.1.3, 3.1.10, 4.1.20(3), drugi pododstavek, 4.1.21 in 4.1.23 dekreta flamske regije z dne 27. marca 2009 o zemljiški in nepremičninski politiki pred sprejetjem ali začetkom veljavnosti teh določb priglasiti Evropski komisiji?

2.

Ali je treba predpis, ki zasebnim subjektom, katerih razdelitev zemljišča ali gradbeni projekt ima določeno najmanjšo velikost, ex lege nalaga socialno obveznost v najmanj 10- in največ 20-odstotnem deležu te razdelitve zemljišča ali tega gradbenega projekta, ki se lahko poravna in natura ali z izplačilom denarnega zneska 50 000 EUR na nepozidano socialno zemljišče ali nezgrajeno socialno stanovanje, preveriti na podlagi svobode ustanavljanja, prostega pretoka storitev ali prostega pretoka kapitala ali pa gre za zapleten predpis, ki ga je treba preveriti na podlagi vsake od teh svoboščin?

3.

Ali se člen 2(2)(a) in (j) Direktive 2006/123/ES (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu uporablja za obvezno dajatev zasebnih subjektov za gradnjo socialnih stanovanj in apartmajev, ki je ex lege naložena kot socialna obveznost v povezavi z vsakim gradbenim dovoljenjem ali dovoljenjem za razdelitev zemljišča za projekt, ki ima zakonsko določen najmanjši obseg, pri čemer zgrajena socialna stanovanja kupujejo socialna gradbena podjetja po vnaprej določenih najvišjih cenah za oddajanje v najem široki kategoriji posameznikov, ali se s prenosom pravic v korist socialnih gradbenih podjetij prodajajo zasebnikom iz iste kategorije?

4.

Če je odgovor na tretje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali je treba izraz „zahteva, ki je predmet ocenjevanja“ v členu 15 Direktive 2006/123/ES […] razlagati tako, da morajo zasebni subjekti poleg običajne dejavnosti ali kot njen del prispevati h gradnji socialnih stanovanj in zgrajena stanovanja prenesti po najvišjih cenah na delno javnopravne organe ali s prenosom njihovih pravic, čeprav ti zasebni subjekti na trgu socialnih stanovanj nimajo nobene druge pravice do pobude?

5.

Če je odgovor na tretje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali mora nacionalno sodišče z (a) ugotovitvijo, da nova zahteva, ki je predmet ocenjevanja, v skladu s členom 15 Direktive 2006/123/ES […] ni bila posebej preverjena v skladu s členom 15(6) te direktive, in (b) ugotovitvijo, da ta nova zahteva ni bila sporočena v skladu s členom 15(7) te direktive, povezati sankcijo – in če je odgovor pritrdilen – katero?

6.

Če je odgovor na tretje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali je treba izraz „prepovedana zahteva“ v členu 14 Direktive 2006/123/ES […] razlagati tako, da nacionalnega predpisa ne prepoveduje le pod predpostavkami, opisanimi v tem členu, če ta začetek ali izvajanje storitvene dejavnosti pogojuje z zahtevo, temveč tudi, če ta predpis določa le, da zaradi neizpolnjevanja te zahteve propade finančno nadomestilo za opravljanje zakonsko predpisane storitve, finančno poroštvo za opravljanje te storitve pa se ne povrne?

7.

Če je odgovor na tretje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali je treba izraz „konkurenčni izvajalec“ v členu 14(6) Direktive 2006/123/ES […] razlagati tako, da se uporablja tudi za javno ustanovo, katere naloge se delno prekrivajo z nalogami ponudnikov storitev, če sprejme odločitve iz navedenega člena in mora obenem kot zadnja stopnja v večstopenjskem sistemu kupovati socialna stanovanja, ki jih je zgradil ponudnik storitev zaradi izpolnjevanja njemu naložene socialne obveznosti?

8.

(a) Če je odgovor na tretje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali je treba izraz „sistem dovoljenj“ v členu 4(6) Direktive 2006/123/ES […] razlagati tako, da se lahko uporablja za potrdila, ki jih izda javna ustanova, potem ko je bilo prvotno gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za razdelitev zemljišča že izdano, potrebna za upravičenost do izplačila nadomestil za izvajanje socialne obveznosti, ki je bila ex lege povezana s tem prvotnim dovoljenjem in hkrati potrebna za upravičenost do povrnitve finančnega poroštva, ki ga mora ponudnik storitev obvezno dati tej javni ustanovi? (b) Če je odgovor na tretje vprašanje za predhodno odločanje pritrdilen, ali je treba izraz „sistem dovoljenj“ v členu 4(6) Direktive 2006/123/ES […] razlagati tako, da se lahko uporablja za dogovor, ki ga na podlagi zakonskega predpisa sklene zasebni subjekt z javno ustanovo v okviru prenosa pravic v korist te javne ustanove za prodajo socialnega stanovanja, ki ga je zgradil ta zasebni subjekt, in sicer za izvajanje socialne obveznosti in natura, ki je ex lege povezana z gradbenim dovoljenjem ali dovoljenjem za razdelitev zemljišča, ob upoštevanju, da je sklenitev tega dogovora pogoj za izvedljivost tega dovoljenja?

9.

Ali je treba člena 49 PDEU in 56 PDEU razlagati tako, da prepovedujeta predpis, s katerim se z izdajo gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za razdelitev zemljišča pri projektu od določenega najmanjšega obsega ex lege povezuje socialna obveznost gradnje socialnih stanovanj v določenem odstotnem deležu projekta, ki jih je nato treba prodati javni ustanovi po navzgor omejenih cenah ali s prenosom njihovih pravic?

10.

Ali je treba člen 63 PDEU razlagati tako, da prepoveduje predpis, s katerim se z izdajo gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za razdelitev zemljišča pri projektu od določenega najmanjšega obsega ex lege povezuje socialna obveznost gradnje socialnih stanovanj v določenem odstotnem deležu projekta, ki jih je nato treba prodati javni ustanovi po navzgor omejenih cenah ali s prenosom njihovih pravic?

11.

Ali je treba izraz „javno naročilo gradenj“ v členu 1(2)(b) Direktive 2004/18/ES (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev razlagati tako, da se uporablja za predpis, s katerim se z izdajo gradbenega dovoljenja ali dovoljenja za razdelitev zemljišča pri projektu od določenega najmanjšega obsega ex lege povezuje socialna obveznost gradnje socialnih stanovanj v določenem odstotnem deležu projekta, ki jih je nato treba prodati javni ustanovi po navzgor omejenih cenah ali s prenosom njihovih pravic?

12.

Ali je treba člene 21, 45, 49, 56 in 63 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 22 in 24 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES (4) z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS razlagati tako, da nasprotujejo predpisu, uvedenemu s knjigo 5 dekreta flamske regije z dne 27. marca 2009 o zemljiški in nepremičninski politiki z naslovom „Stanovati v svoji regiji“, v skladu s katerim mora kupec ali najemnik za prenos zemljišč in na njih zgrajenih gradenj v določenih tako imenovanih ciljnih občinah dokazati zadovoljivo povezavo z zadevno občino v smislu člena 5.2.1(2) dekreta?

---

(1)  UL L 312, str. 67.

(2)  UL L 376, str. 36.

(3)  UL L 134, str. 114.

(4)  UL L 158, str. 77.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/6

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny w Gdańsku (Republika Poljska) 9. maja 2011 – Fortuna Sp z o.o. proti Dyrektor Izby Celnej w Gdyni

(Zadeva C-213/11)

2011/C 219/06

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojewódzki Sąd Administracyjny w Gdańsku

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Fortuna Sp z o.o.

Tožena stranka: Dyrektor Izby Celnej w Gdyni

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1, točka 11, Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (1) razlagati tako, da med „tehnične predpise“, katerih osnutke je treba v skladu s členom 8(1) te direktive sporočiti Komisiji, spada taka zakonska določba, s katero se prepove spreminjanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti na področju iger na igralnih avtomatih z nizkimi dobitki, v delu, ki se nanaša na spremembo mesta prirejanja igre?

---

(1)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, str. 37) v različici kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL 217, str. 18).

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/6

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny w Gdańsku (Republika Poljska) 9. maja 2011 – Grand Sp. z o.o. proti Dyrektor Izby Celnej w Gdyni

(Zadeva C-214/11)

2011/C 219/07

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojewódzki Sąd Administracyjny w Gdańsku

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Grand Sp. z o.o.

Tožena stranka: Dyrektor Izby Celnej w Gdyni

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1, točka 11, Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (1) razlagati tako, da med „tehnične predpise“, katerih osnutke je treba v skladu s členom 8(1) te direktive sporočiti Komisiji, spada taka zakonska določba, s katero se prepove podaljševanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti na področju iger na igralnih avtomatih z nizkimi dobitki?

---

(1)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, str. 37) v različici kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL 217, str. 18).

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/7

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy we Wrocławiu (Republika Poljska) 9. maja 2011 – Iwona Szyrocka proti SIGER Technologie GmbH

(Zadeva C-215/11)

2011/C 219/08

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Okręgowy we Wrocławiu

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Iwona Szyrocka

Tožena stranka: SIGER Technologie GmbH

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 7 Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (1) razlagati tako, da: a) so v njem izčrpno urejeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v zvezi z vlogo za evropski plačilni nalog, ali tako, da b) so v njem določeni le minimalni pogoji za tako vlogo in je treba za vprašanja glede formalnih pogojev za vlogo, ki v tej določbi niso urejeni, uporabljati določbe nacionalnega prava?

2.

Če je odgovor na vprašanje 1b) pritrdilen: ali je treba stranko, če vloga ne izpolnjuje formalnih pogojev, ki so določeni v zakonodaji države članice (na primer če ni bil priložen prepis vloge za nasprotno stranko ali če ni bila navedena vrednost predmeta spora), pozvati, naj vlogo dopolni na podlagi določb nacionalnega prava, kot določa člen 26 Uredbe, ali pa na podlagi člena 9 Uredbe?

3.

Ali je treba člen 4 Uredbe št. 1896/2006 razlagati tako, da se značilnosti denarnega zahtevka, navedeni v tem členu, torej določenost zneska in njegova zapadlost v plačilo ob predložitvi vloge za izdajo evropskega plačilnega naloga, nanašata le na zahtevek za plačilo glavnice, ali pa tako, da se nanašata tudi na zahtevek za plačilo zamudnih obresti?

4.

Ali je treba člen 7(2)(c) Uredbe št. 1896/2006 razlagati tako, da je mogoče v postopku za evropski plačilni nalog v primeru, v katerem zakonodaja države članice izvora ne določa samodejnega prištevanja obresti, poleg glavnice terjati: a) vse obresti, skupaj s tako imenovanimi odprtimi obrestmi (od dneva njihove zapadlosti, ki je natančno opredeljen, do dneva plačila, ki ni opredeljen z datumom, na primer „od 20. marca 2011 do dneva plačila“); b) le obresti od dneva njihove zapadlosti, ki je natančno opredeljen, do dneva vložitve vloge ali do dneva izdaje plačilnega naloga; c) izključno obresti od dneva njihove zapadlosti, ki je natančno opredeljen, do dneva vložitve vloge?

5.	Ob pritrdilnem odgovoru na vprašanje 4a): kako je treba v skladu z Uredbo št. 1896/2006 v obrazcu plačilnega naloga oblikovati odločbo glede obresti?

6.	Ob pritrdilnem odgovoru na vprašanje 4b): kdo določi višino obresti, stranka ali sodišče po uradni dolžnosti?

7.	Ob pritrdilnem odgovoru na vprašanje 4c): ali mora stranka v vlogi navesti višino izračunanih obresti?

8.	Ali mora sodišče, če tožeča stranka ni izračunala nobenih obresti do dneva vložitve vloge, tak izračun opraviti po uradni dolžnosti ali pa mora v skladu s členom 9 Uredbe št. 1896/2006 pozvati stranko, naj vlogo dopolni?

---

(1)  UL L 399, str. 1.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/7

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Wojewódzki Sąd Administracyjny w Gdańsku (Republika Poljska) 11. maja 2011 – Forta Sp. z o.o. proti Dyrektor Izby Celnej w Gdyni

(Zadeva C-217/11)

2011/C 219/09

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Wojewódzki Sąd Administracyjny w Gdańsku

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Forta Sp. z o.o.

Tožena stranka: Dyrektor Izby Celnej w Gdyni

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1, točka 11, Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (1) razlagati tako, da med „tehnične predpise“, katerih osnutke je treba v skladu s členom 8(1) te direktive sporočiti Komisiji, spada taka zakonska določba, s katero se prepove izdaja dovoljenj za opravljanje dejavnosti na področju iger na igralnih avtomatih z nizkimi dobitki?

---

(1)  Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, str. 37) v različici kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL 217, str. 18).

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/8

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší Správní Soud (Češka republika) 11. maja 2011 – Star Coaches s.r.o. proti Finanční ředitelství pro hlavní město Prahu

(Zadeva C-220/11)

2011/C 219/10

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Nejvyšší Správní Soud

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Star Coaches, s.r.o.

Tožena stranka: Finanční ředitelství pro hlavní město Prahu

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali se člen 306 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) nanaša samo na storitve potovalnih agentov za končne uporabnike turističnih storitev (potnike) ali tudi na storitve za druge osebe (naročnike)?

2.

Ali je treba prevozno podjetje, ki opravlja samo prevoz oseb tako, da avtobusni prevoz zagotovi potovalnim agencijam (ne pa neposredno potnikom), in ne opravlja nobenih drugih storitev (nastanitev, informacije, svetovanje itd.), šteti za potovalnega agenta za namen člena 306 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost?

---

(1)  UL 2006, L 347, str. 1.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/8

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Naczelny Sąd Administracyjny (Republika Poljska) 13. maja 2011 – BGŻ Leasing Sp. z o. o. proti Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie

(Zadeva C-224/11)

2011/C 219/11

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Naczelny Sąd Administracyjny

Stranki v postopku v glavni stvari

Vložnica kasacijske pritožbe: BGŻ Leasing Sp. z o. o.

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Dyrektor Izby Skarbowej w Warszawie

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali je člen 2(1)(c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) treba razlagati tako, da je treba storitev zavarovanja predmeta lizinga in storitev lizinga obravnavati kot ločeni storitvi, ali pa gre za enotno in kompleksno storitev lizinga?

2.

Če se na prvo vprašanje odgovori, da je treba storitev zavarovanja predmeta lizinga in storitev lizinga obravnavati kot ločeni storitvi, ali je člen 135(1)(a) v povezavi s členom 28 Direktive 2006/112 treba razlagati tako, da je storitev zavarovanja predmeta lizinga oproščena davka, kadar lizingodajalec ta predmet zavaruje, pri tem pa s stroški tega zavarovanja obremeni lizingojemalca?

---

(1)  UL L 347, str. 1.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/8

---

Pritožba, ki jo je Caixa Geral de Depósitos S.A. vložila 20. maja 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 3. marca 2011 v zadevi T-401/07, Caixa Geral de Depósitos proti Komisiji

(Zadeva C-242/11 P)

2011/C 219/12

Jezik postopka: portugalščina

Stranke

Pritožnica: Caixa Geral de Depósitos, S.A. (CGD) (zastopnik: N. Ruiz, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Portugalska republika

Predloga

—

Pritožnica Sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-401/07 in ugotovi, da je bila ničnostna tožba pritožnice pravilno vložena in da je dopustna, naj vrne zadevo Splošnemu sodišču zaradi nove presoje predloga za razglasitev delne ničnosti izpodbijane določbe in predloga, naj se Komisiji naloži plačilo 1 925 858,61 EUR skupaj z zamudnimi obrestmi ter stroškov postopka in stroškov pritožnice.

—	Pritožnica alternativno Sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-401/07 in ugotovi, da je bila ničnostna tožba pritožnice pravilno vložena in da je dopustna, ter odloči dokončno o sporu tako, da ugodi predlogom, ki jih je pritožnica navedla na prvi stopnji.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge:

1.   Prvi pritožbeni razlog: procesno upravičenje pritožnice in kršitev člena 263 PDEU

Pritožnica meni, da se izpodbijana odločba (1) nanjo neposredno in posamično nanaša, ker je ne samo operativni posrednik ampak dejansko tudi kreditna institucija, ki je za svoj račun in na svoje tveganje v skladu z odločbo, s katero so bila nepovratna sredstva odobrena, in s sporazumom, sklenjenim s Komisijo za izvedbo te odločbe, sklenila posojilne pogodbe s končnimi upravičenci, iz katerih izhajajo terjatve za plačilo obresti, ki so predmet subvencij ESRR.

Ker so bila nepovratna sredstva odobrena CGD zaradi plačila obresti, ki ji jih dolgujejo končni upravičenci, Splošno sodišče poleg tega ni ustrezno presodilo vprašanja, ali bi lahko država članica, ki je naslovnica izpodbijane odločbe, preprečila, da ima ta odločba pravne učinke v zvezi s CGD, pri čemer je hipoteza, da bi država lahko nadomestila prispevek ESRR zgolj teoretična.

2.   Drugi podredni pritožbeni razlog: kršitev prava Unije s tem, da je Splošno sodišče zavrnilo tožbo Portugalske republike v zadevi T-387/07 (Portugalska proti Komisiji), sodba z dne 3. marca 2011

Pritožnica trdi, da v sodbi v zadevi T-387/07 ni bila ustrezno presojena kršitev, ki se nanaša na pomanjkljivo ali napačno obrazložitev izpodbijane odločbe, saj (a) v izpodbijani odločbi obe kršitvi, povezani z ravnanjem pritožnic, in znesek, za katerega je treba zmanjšati nepovratna sredstva ESRR, niso jasno povezani; in (b) je Splošno sodišče samo utemeljilo zakonitost izpodbijane odločbe z drugimi razlogi od tistih, ki jih je navedla Komisija kot razlog za zmanjšanje prispevka ESSSR.

V sodbi v zadevi T-387/07 je bilo tudi pravo napačno uporabljeno, saj je Splošno sodišče obrazložitev izpodbijane odločbe nadomestilo s svojo obrazložitvijo.

3.   Tretji podredni pritožbeni razlog: pravilnost opravljanja izdatkov ter kršitev člena 21(1) Uredbe (ES) št. 4253/88  (2) in sporazuma

Pritožnica trdi, da v sodbi v zadevi T-387/07 niso bile ustrezno presojene te kršitve glede izpodbijane odločbe: (a) napačno ugotovljeno dejansko stanje in napačna uporaba prava v delu, v katerem se domneva, da lahko subvencije za obresti na posojila, ki so bile predmet SGAIA, končnim upravičencem plača posrednik; (b) napačna uporaba prava z zavrnitvijo možnosti, da se člen 13(3) Uredbe (EGS) št. 2052/88 (3) nanaša na skupni znesek nepovratnih sredstev; (c) napačna uporaba prava v delu, v katerem se domneva, da bi za SGAIA moral veljati sistem zaključka, ki bi zagotavljal, da bi bil poseben račun bremenjen za zneske, ki ustrezajo subvenciji za nezapadle obresti, in/ali da bi bili ti zneski naloženi na drugi posebni bančni račun do 31. decembra 2001, ker v nasprotnem primeru ustreznih zneskov ne bi bilo mogoče šteti za opravljene do tega dne; (d) napačna uporaba prava v delu, v katerem se domneva, da bi za SGAIA moral veljati sistem zaključka, ki bi zagotavljal, da bi bili zneski, ki ustrezajo subvenciji za obresti, ki jih je treba plačati do 31. decembra 2001, izplačani končnim upravičencem kot predplačilo in bi bil tako do 31. decembra 2001 poseben račun bremenjen s temi zneski, ker v nasprotnem primeru ustreznih zneskov ne bi bilo mogoče šteti za opravljene do tega dne.

---

(1)  Odločba Komisije C(2007) 3772 z dne 31. julija 2007 o znižanju pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) glede globalnih nepovratnih sredstev za pomoč lokalnim investicijam na Portugalskem, dodeljenih z Odločbo Komisije C(95) 1769 z dne 28. julija 1995.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih Strukturnih skladov med seboj na eni strani in z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov na drugi strani (UL L 374, str. 1).

(3)  Uredba Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah Strukturnih skladov in njihovi uspešnosti ter o koordiniranju njihovih aktivnosti med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 185, str. 9).

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/10

---

Tožba, vložena 20. maja 2011 – Evropska komisija proti Helenski republiki

(Zadeva C-244/11)

2011/C 219/13

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Ζαvvόs in E. Montaguti, zastopnika)

Tožena stranka: Helenska republika

Predloga tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da Helenska republika, s tem da je predpisala pogoje odobritve, ki so določeni v odstavku 1 člena 11 v povezavi z odstavkom 2 tega člena in pogoje odobritve, ki so določeni v odstavku 3 člena 11 grškega zakona št. 3631/2008, ni izpolnila obveznosti iz členov 63 PDEU o prostem pretoku kapitala in 49 PDEU o svobodi ustanavljanja;

—	Helenski republiki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija meni, da pogojevanje pridobitve 20 % in več celotnega delniškega kapitala podjetij, ki so strateško pomembna za državo, s predhodno odobritvijo Diypourgiki Epitropi Apokratikopoiiseon (medministrska komisija za lastninjenje), kot je določeno v odstavku 1 člena 11 v povezavi z odstavkom 2 tega člena zakona 3631/2008, ovira prosti pretok kapitala (člen 63 PDEU) in svobodo ustanavljanja (člen 49 PDEU). Čeprav, kot trdi grška vlada, zadevni ukrepi niso diskriminatorni, pa kljub temu lahko gospodarske subjekte odvračajo od investiranja svojega kapitala v podjetja, ki so za državo strateško pomembna, in zato tudi od ustanavljanja v Grčiji.

Poleg tega Komisija meni, da člen 11(3) zakona 3631/2008, ki določa sistem naknadnega nadzora ministra za gospodarstvo in finance nad nekaterimi odločilnimi vprašanji v zvezi s podjetjem, ovira prosti pretok kapitala (člen 63 PDEU) in svobodo ustanavljanja (člen 49 PDEU), ker daje državi možnost, da razveljavi pomembne odločitve podjetja zaradi upravnih razlogov, ki zato, ker so nastali pozneje, niso bili znani vnaprej. Zato je diskrecijska pravica delničarjev, da izvajajo svoje odločitve, omejena, ovirano pa je tudi njihovo dejansko sodelovanje pri vodenju in nadzoru podjetij, ki so strateško pomembna za državo, in zato tudi njihovo ustanavljanje v Grčiji.

Grška vlada trdi, da so s spornim zakonom uvedene omejitve le za lastninjenje šestih podjetij, ki so za državo strateško pomembna in ki jih nadzira država. Komisija pa meni, da je področje uporabe zakona načeloma nejasno, ker niti ciljna podjetja niti sektorji, za katere se uporablja nov sistem, niso navedeni v tem zakonu, tako da je zakon dvoumen ne le glede svojega trenutnega področja uporabe, ampak tudi glede področja uporabe v prihodnosti in zato ne zagotavlja potrebnega zaupanja v pravo.

Grška vlada trdi, da je edini cilj zakona varovanje interesov javnosti ter neprekinjeno in neovirano zagotavljanje javnih služb in delovanja omrežij. Vendar Komisija trdi, da je namen zakona tudi zagotavljanje možnosti za državo, da izbere strateškega investitorja za podjetja, ki so za državo strateško pomembna, izboljšanje njihove konkurenčnosti in jamstvo, da se lastninjenje podjetij, ki so strateško pomembna za nacionalno gospodarstvo, izvede pregledno. Komisija opozarja, da čeprav je mogoče zadevne določbe upravičiti z razlogi javnega interesa, v nasprotju s sodno prakso Sodišča, po kateri morajo sistemi odobritve „temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih merilih, o katerih je treba zainteresirana podjetja obvestiti vnaprej, vsak subjekt, ki ga tak omejevalni ukrep prizadene, pa mora imeti na voljo pravno sredstvo“ (1), so kljub temu merila, predpisana za sprejetje odobritve, neustrezna za dosego cilja, ki mu sledi zakon. Merila lastninjenja (predhodna odobritev, pa tudi naknadni nadzor z možnostjo razveljavitve odločitev podjetja) iz zadevnih določb niso jasna, objektivna, natančno določena v zakonu in nimajo nobene zveze s cilji, ki jim sledi zakon, medtem ko dajejo organom široko diskrecijsko pravico, posledica katere je naknadno določanje dodatnih omejitev za lastninjenje podjetij, ki so strateško pomembna za državo, verjetno selektiven vstop investitorjev v olastninjena podjetja in tržne sektorje in nemožnost za sodne organe, da nadzirajo način, kako so upravni organi izvajali pravico, ki jim je bila podeljena z zakonom.

Komisija meni, da Helenska republika ni podala zadostnih pojasnil in elementov za utemeljitev uvedbe zgorajnavedenih omejitev in da je zato odstavek 1 člena 11 v povezavi z odstavkoma 2 in 3 tega člena zakona 3631/2008, ki določajo sistem predhodne odobritve in sistem naknadnega nadzora, v nasprotju s členoma 63 PDEU in 49 PDEU.

---

(1)  Glej sodbe Analir in drugi, zadeva C-205/99, točka 38; Centro Europa 7 Sri, zadeva C-380/05, točka 116; Komisija proti Portugalski, zadeva C-367/98, točka 50; Komisija proti Franciji, zadeva C-483/99, točka 46; Komisija proti Španiji, zadeva C-463/00, točka 69.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/11

---

Pritožba, ki jo je Portugalska republika vložila 23. maja 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 3. marca 2011 v zadevi T-387/07, Portugalska proti Komisiji

(Zadeva C-246/11 P)

2011/C 219/14

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Pritožnica: Portugalska republika (zastopniki: L. Inez Fernandes, S. Rodrigues in A. Gattini)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlog

Portugalska republika Sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-387/07 in posledično:

—	vrne zadevo Splošnemu sodišču Evropske unije v novo odločanje o predlogu za razglasitev ničnosti člena 1 Odločbe C(2007) 3772 z dne 31. julija 2007 (1) na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu z utemeljitvijo v tožbi;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka in stroškov pritožnice.

ali alternativno v skladu s členom 61 Statuta Sodišča Evropske Unije in členom 113 Poslovnika Sodišča Evropske unije razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi T-387/07 in dokončno odloči o sporu tako, da ugodi predlogom Portugalske republike s prve stopnje, in sicer

—	na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu z utemeljitvijo iz tožbe razglasi člen 1 Odločbe C(2007) 3772 za ničen; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov postopka in stroškov pritožnice.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Odločba C(2007) 3772 – katere obrazložitev krši načela zakonitosti, sorazmernosti, zaupanja v pravo in pravne varnosti, saj je bila odločba SGAIA izvršena v skladu s pravnim okvirom, ki je zanjo veljal in ki je bil posebej določen v sporazumu, ki sta ga sklenili Evropska komisija (ES) in družba Caixa Geral de Depósitos (CGD) – se nanaša neposredno na Portugalsko republiko.

Tako Portugalska republika vlaga to pritožbo zaradi kršitve prava Evropske unije iz teh razlogov:

I.	pomanjkljiva ali napačna obrazložitev;

II.	pravilnosti pri opravljanju izdatkov ter kršitev člena 21(1) Uredbe (ES) št. 4253/88 (2) in sporazuma

---

(1)  Odločba Komisije C(2007) 3772 z dne 31. julija 2007 o znižanju pomoči Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) glede globalnih nepovratnih sredstev za pomoč lokalnim investicijam na Portugalskem, dodeljenih z Odločbo Komisije C(95) 1769 z dne 28. julija 1995.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih Strukturnih skladov med seboj na eni strani in z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov na drugi strani (UL L 374, str. 1).

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/11

---

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 25. maja 2011 – Murat Dereci, Vishaka Heiml, Alban Kokollari, Izunna Emmanuel Maduike in Dragica Stevic proti Bundesminister für Inneres

(Zadeva C-256/11)

2011/C 219/15

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožniki: Murat Dereci, Vishaka Heiml, Alban Kokollari, Izunna Emmanuel Maduike in Dragica Stevic

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Bundesminister für Inneres

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

(a) Ali je člen 20 PDEU treba razlagati tako, da državi članici prepoveduje, da državljanu tretje države, čigar zakonec in mladoletni otroci so državljani Unije, zavrne stalno prebivanje v državi članici stalnega prebivališča zakonca in otrok, katere državljani so, in to tudi, če ti državljani Unije za preživljanje niso odvisni od državljana tretje države? (opomba: pritožnik Dereci) (b) Ali je člen 20 PDEU treba razlagati tako, da državi članici prepoveduje, da državljanu tretje države, čigar zakonec je državljan Unije, zavrne stalno prebivanje v državi članici stalnega prebivališča zakonca, katere državljan je, in to tudi, če ta državljan Unije za preživljanje ni odvisen od državljana tretje države? (opomba: pritožnika Heiml in Maduike) (c) Ali je člen 20 PDEU treba razlagati tako, da državi članici prepoveduje, da polnoletnemu državljanu tretje države, čigar mati je državljanka Unije, zavrne stalno prebivanje v državi članici stalnega prebivališča matere, katere državljanka je, in to tudi, če sicer državljanka Unije za preživljanje ni odvisna od državljana tretje države, državljan tretje države pa je za preživljanje odvisen od državljanke Unije? (opomba: pritožnik Kokollari) (d) Ali je člen 20 PDEU treba razlagati tako, da državi članici prepoveduje, da polnoletni državljanki tretje države, katere oče je državljan Unije, zavrne stalno prebivanje v državi članici stalnega prebivališča očeta, katere državljan je, in to tudi, če sicer državljan Unije za preživljanje ni odvisen od državljanke tretje države, državljanka tretje države pa prejema preživnino od državljana Unije? (opomba: pritožnica Stevic)

2.

Če je odgovor na eno od vprašanj pod 1 pritrdilen: Ali gre pri dolžnosti držav članic, ki izhaja iz člena 20 PDEU, da državljanom tretje države odobrijo prebivanje, za pravico do prebivanja, ki izhaja neposredno iz prava Unije, ali pa zadošča, da država članica državljanu tretje države pravico do prebivanja prizna konstitutivno?

3.

(a) Če v skladu z odgovorom na vprašanje 2 obstaja pravica do prebivanja na podlagi prava Unije: Pod katerimi pogoji izjemoma ne obstaja pravica do prebivanja, ki izhaja iz prava Unije, oziroma pod katerimi pogoji se lahko državljanu tretje države odvzame pravica do prebivanja? (b) Če bi za vprašanje 2 zadoščalo, da se državljanu tretje države konstitutivno prizna pravica do prebivanja: Pod katerimi pogoji se lahko državljanu tretje države zavrne pravica do prebivanja, kljub načelno obstoječi dolžnosti države članice, da mu omogoči prebivanje?

4.

Če člen 20 PDEU ne nasprotuje temu, da se državljanu tretje države, ki je v položaju, v kakršnem je M. Dereci, zavrne pravica do prebivanja v državi članici: Ali v primeru, kot je primer M. Derecija, člen 13 Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80 z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve, ki je bil ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, ali člen 41 (1) Dodatnega protokola, ki je bil podpisan 23. novembra 1970 v Bruslju ter sprejet, odobren in potrjen v imenu Skupnosti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2760/72 z dne 19. decembra 1972, ki je v skladu s členom 62 sestavni del Sporazuma o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, nasprotujeta temu, da se za prvo priselitev turških državljanov uporabljajo strožja nacionalna pravila, kot pa so veljala že pred tem za prvo priselitev turških državljanov, čeprav so tisti nacionalni predpisi, ki so olajšali prvo priselitev, začeli veljati šele po tem, ko so za državo članico začele učinkovati navedene določbe, ki se nanašajo na pridruževanje Turčije?

---

(1)  UL L 1972, L 293, str. 4.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/12

---

Tožba, vložena 3. junija 2011 – Kraljevina Španija proti Svetu Evropske unije

(Zadeva C-274/11)

2011/C 219/16

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: N. Díaz Abad)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlog tožeče stranke

—	Sklepa Sveta 2011/167/EU (1) naj se razglasi za ničnega,

—	Svetu Evropske unije naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

1.

Zloraba pooblastil z uporabo okrepljenega sodelovanja , ker njegov namen ni integracija vseh držav članic, temveč je bil ta mehanizem uporabljen zato, da se ni potrebno pogajati z eno državi članico, s čimer ji je bila vsiljena možnost izvzetja in ker bi se lahko zastavljeni cilji v tem primeru dosegli s posebnim sporazumom, predvidenim v členu 142 KEP (2).

2.	Kršitev sodnega sistema EU , ker ni določeni sistem za reševanje sporov v zvezi s pravnimi naslovi, ki so predmet prava Unije.

3.

Podredno , če bi Sodišče odločilo, da je v tem primeru možno uporabiti mehanizem okrepljenega sodelovanja in da se lahko sprejme materialnopravna ureditev pravnih naslovov, ki so predmet prava Unije, ne da bi bil določen sistem za reševanje sporov v zvezi s temi naslovi, Kraljevina Španija uveljavlja, da niso izpolnjeni zahtevani pogoji za okrepljeno sodelovanje, saj so podani naslednji ničnostni razlogi: 3.1 kršitev člena 20(1) PEU , saj v tem primeru okrepljeno sodelovanje ni zadnja možnost in ne izpolnjuje ciljev iz PEU, in ker se nanaša na področja, ki za katera okrepljeno sodelovanje ni mogoče, saj so ta v izključni pristojnosti EU. 3.2 kršitev člena 326 PDEU , saj okrepljeno sodelovanje v tem primeru predstavlja kršitev prepovedi diskriminacije in škodi notranjemu trgu in ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z diskriminacijo pri trgovini med državami članicami in izkrivljanjem konkurence med njimi. 3.3 kršitev člena 327 PDEU , saj okrepljeno sodelovanje ne spoštuje pravic Kraljevine Španije, ki v njem ne sodeluje.

---

(1)  Sklep Sveta 2011/167/EU z dne 10. marca 2011 o odobritvi okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (UL L 76, str. 53).

(2)  Konvencija o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/14

---

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. junija 2011 – Komisija proti Marcucciu

(Zadeva T-20/09 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Uradniki - Invalidska pokojnina - Tožba, ki je bila na prvi stopnji zaradi pomanjkljive utemeljitve izpodbijane odločbe razglašena kot delno utemeljena - Člen 78 Statuta - Upokojitev zaradi invalidnosti - Invalidska komisija)

2011/C 219/17

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: Evropska Komisija (zastopniki: J. Currall in C. Berardis-Kayser, zastopnika, skupaj z A. Dal Ferrom, odvetnikom)

Druga stranka v postopku: Luigi Marcuccio (Tricase, Italija) (zastopnik: G. Cipressa, odvetnik)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 4. novembra 2008 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-41/06, še neobjavljeni v ZOdl. JU) zaradi razveljavitve te sodbe

Izrek

1.

Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 4. novembra 2008 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F-41/06) se razveljavi v delu, v katerem je Sodišče za uslužbence za nično razglasilo odločbo Evropske komisije z dne 30. maja 2005, da se L. Marcuccio invalidsko upokoji in da se mu odobri nadomestilo za invalidnost, Komisiji naložilo, da L. Marcucciu plača stroške v višini 3 000 eurov in razdelilo plačilo stroškov glede na razveljavitev in obsodbo (točke 1, 2, 4 in 5 izreka te sodbe).

2.	Zadeva se vrne v odločanje Sodišču za uslužbence.

3.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

(1)  UL C 55, 7.3.2009.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/14

---

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. junija 2011 – V proti Komisiji

(Zadeva T-510/09 P) (1)

(Pritožba - Javni uslužbenci - Zaposlovanje - Zavrnitev zaposlitve zaradi fizične nesposobnosti opravljanje funkcij - Obveznost obrazložitve Sodišča za uslužbence)

2011/C 219/18

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: V (Bruselj, Belgija) (zastopnik: É. Boigelot, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija (zastopnika: J. Currall in D. Martin, zastopnika)

Predmet

Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 21. oktobra 2009 v zadevi V proti Komisiji (F-33/08, še neobjavljena v ZOdl.), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Izrek

1.

Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 21. oktobra 2009 v zadevi V proti Komisiji (F-33/08) se razveljavi v delu, v katerem Sodišče za uslužbence ni odločilo o tožbenem razlogu, ki ga je ga. V navedla na obravnavi in ki se je nanašal na to, da predsednik zdravniške komisije ni bil vpisan na seznamu belgijske zdravniške zbornice.

2.	V preostalem se pritožba zavrne.

3.	Tožba, ki jo je ga. V vložila pri Sodišču za uslužbence v zadevi F-33/08, se zavrne.

4.	Ga. V nosi svoje stroške in stroške, ki jih je Evropska komisija priglasila v postopku na tej stopnji. Stroški postopka na prvi stopnji, v katerem je bila sprejeta zgoraj navedena sodba V proti Komisiji, se naložijo v skladu s pravili, določenimi v točkah 2 in 3 izreka te sodbe.

---

(1)  UL C 161, 19.6.2010.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/15

---

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. junija 2011 – Sphere Time proti UUNT – Punch (Ura, pritrjena na trak)

(Zadeva T-68/10) (1)

(Model Skupnosti - Postopek za razglasitev ničnosti - Registrirani model Skupnosti, ki predstavlja uro, pritrjeno na trak - Prejšnji model - Razkritje prejšnjega modela - Individualna narava - Zloraba pooblastil - Členi 4, 6, 7 in od 61 do 63 Uredbe (ES) št. 6/2002)

2011/C 219/19

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sphere Time (Windhof, Luksemburg) (zastopniki: C. Jäger, N. Gehlsen in M.-C. Simon, odvetniki)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: D. Botis, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Punch SAS (Nica, Francija)

Predmet

Tožba zoper odločbo tretjega odbora za pritožbe UUNT z dne 2. decembra 2009 (zadeva R 1130/2008-3) glede postopka za razglasitev ničnosti med Punch SAS in Sphere Time.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Sphere Time se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 100, 17.4.2010.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/15

---

Sodba Splošnega sodišča z dne 15. junija 2011 – Graf-Syteco proti UUNT – Teco Electric & Machinery (SYTECO)

(Zadeva T-229/10) (1)

(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Skupnosti SYTECO - Prejšnja figurativna nacionalna znamka in prejšnja figurativna znamka Beneluksa TECO - Relativni razlogi za zavrnitev - Neobstoj verjetnosti zmede - Neobstoj podobnosti znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Delna zavrnitev registracije)

2011/C 219/20

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Graf-Syteco GmbH & Co. KG (Tuningen, Nemčija) (zastopnik: T. Kieser, odvetnik)

Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: G. Schneider, zastopnik)

Druga stranka pred odborom za pritožbe, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Teco Electric & Machinery Co. Ltd (Tajpej, Tajvan)

Predmet

Tožba zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 18. februarja 2010 (zadeva R 230/2009-1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med Teco Electric & Machinery Co. Ltd in Graf-Syteco GmbH & Co. KG.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Graf-Syteco GmbH & Co. KG se naloži plačilo stroškov.

---

(1)  UL C 195, 17.7.2010.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/15

---

Sodba Splošnega sodišča z dne 8. junija 2011 – Bamba proti Svetu

(Zadeva T-86/11) (1)

(Skupna zunanja in varnostna politika - Omejevalni ukrepi, sprejeti glede na razmere v Slonokoščeni obali - Zamrznitev sredstev - Obveznost obrazložitve)

2011/C 219/21

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Nadiany Bamba (Abidjan, Slonokoščena obala) (zastopnika: P. Haïk in J. Laffont, odvetnika)

Tožena stranka: Svet Evropske unije (zastopnika: B. Driessen in A. Vitro, zastopnika)

Intervenient v podporo tožene stranke: Evropska komisija (zastopnika: E. Cujo in M. Konstantinidis, zastopnika)

Predmet

Predlog za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2011/18/SZVP z dne 14. januarja 2011 o spremembi Sklepa Sveta 2010/656/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali (UL L 11, str. 36) in Uredbe Sveta (ES) št. 25/2011 z dne 14. januarja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali (UL L 11, str. 1) v delu, v katerem se nanašata na tožečo stranko

Izrek

1.

Sklep Sveta 2011/18/SZVP z dne 14. januarja 2011 o spremembi Sklepa Sveta 2010/656/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali in Uredba Sveta (ES) št. 25/2011 z dne 14. januarja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali se razglasita za nična v delu, v katerem se nanašata na N. Bamba.

2.	Učinki Sklepa 2011/18 se glede N. Bambe ohranijo do takrat, ko začne učinkovati razglasitev ničnosti Uredbe št. 25/2011.

3.	Svet Evropske unije nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila N. Bamba.

4.	Komisija nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 95, 26.3.2011.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/16

---

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 9. junija 2011 – Eurallumina proti Komisiji

(Zadeva T-62/06 RENV R)

(Začasna odredba - Državne pomoči - Odločba s katero se ugotovi nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom in odredi njeno vračilo - Predlog za odložitev izvršitve - Neobstoj nujnosti)

2011/C 219/22

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Eurallumina SpA (Portoscuso, Italija) (zastopnika: R. Denton in L. Martin Alegi, solicitors)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: V. Di Bucci, N. Khan, D. Grespan in K. Walkerová, zastopniki)

Predmet

Predlog za odložitev izvršitve Odločbe Komisije 2006/323/ES z dne 7. decembra 2005 o oprostitvi plačila trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida v regiji Gardanne, v regiji Shannon in na Sardiniji, ki se izvaja v Franciji, na Irskem in v Italiji (UL 2006, L 119, str. 12), v delu v katerem se nanaša na tožečo stranko.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/16

---

Sklep Splošnega sodišča z dne 24. maja 2011 – Nuova Agricast proti Komisiji

(Zadeva T-373/08) (1)

(Nepogodbena odgovornost - Ureditev državnih pomoči v italijanski zakonodaji - Ureditev, razglašena za združljivo s skupnim trgom - Prehodni ukrepi - Izključitev določenih podjetij - Načelo varstva legitimnih pričakovanj - Dovolj opredeljena kršitev pravne določbe, ki posameznikom daje pravice - Neobstoj - Očitna nesposobnost - Očitno neutemeljena tožba)

2011/C 219/23

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Nuova Agricast Srl (Cerignola, Italija) (zastopnik: M.A. Calabrese, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: V. Di Bucci in E. Righini, zastopnika)

Predmet

Tožba zaradi nepogodbene odgovornosti za povračilo škode, ki jo je utrpela tožeča stranka zaradi sprejetja odločbe Komisije z dne 12. julija 2000 o združljivosti programa pomoči, določenega v italijanski zakonodaji za investicije v nerazvita območja Italije [državna pomoč N 715/99 – Italija (SG 2000 D/105754)], s skupnim trgom in zaradi ravnanja Komisije med postopkom, pred sprejetjem te odločbe.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Nuova Agricast Srl nosi stroške.

---

(1)  UL C 285, 8.11.2008.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/16

---

Sklep Splošnega sodišča z dne 27. maja 2011 – Danzeisen proti Komisiji

(Zadeva T-242/10) (1)

(Ničnostna tožba - Uredba št. 271/2010 - Tožba, ki je postala brezpredmetna - Ustavitev postopka)

2011/C 219/24

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Werner Danzeisen (Eichstetten, Nemčija) (zastopnik: H. Schmidt, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: G. von Rintelen, F.W. Bulst, M. Vollkommer, zastopniki)

Predmet

Razglasitev delne ničnosti Uredbe Komisije (EU) št. 271/2010 z dne 24. marca 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z logotipom ekološke pridelave Evropske unije (UL L 84, str. 19).

Izrek

1.	Postopek se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

---

(1)  UL C 221, 14.8.2010.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/17

---

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 10. junija 2011 – Companhia Previdente proti Komisiji

(Zadeva T-414/10 R)

(Začasna odredba - Konkurenca - Sklep Komisije, s katerim je naložena globa - Bančna garancija - Predlog za odlog izvršitve - Finančna škoda - Neobstoj izjemnih okoliščin - Neobstoj nujnosti)

2011/C 219/25

Jezik postopka: portugalščina

Stranki

Tožeča stranka: Companhia Previdente – Sociedade de Controle de Participações Financeiras, SA (Lizbona, Portugalska) (zastopnika: D. Proença de Carvalho in J. Caimoto Duarte, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopniki: F. Castillo de la Torre, V. Bottka in P. Costa de Oliveira, skupaj z M. J. Marquesom Mendesom, odvetnik)

Predmet

Predlog za odlog izvršitve Sklepa Komisije C(2010) 4387 konč. z dne 30. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/38.344 – Jeklo za prednapenjanje) ter predlog za oprostitev obveznosti pridobitve bančne garancije za izognitev takojšnji izterjavi globe, ki je bila naložena s členom 2 navedenega sklepa.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/17

---

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 9. junija 2011 – DTS Distribuidora de Televisión Digital proti Komisiji

(Zadeva T-533/10 R)

(Začasna odredba - Državne pomoči - Sprememba sistema financiranja javnega zavoda španske radiotelevizije RTVE - Odločba Komisije, s katero je bil nov sistem financiranja razglašen za združljiv s skupnim trgom - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti)

2011/C 219/26

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: DTS Distribuidora de Televisión Digital, SA (Madrid, Španija) (zastopnika: H. Brokelmann in M. Ganino, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: G. Valero Jordana in C. Urraca Caviedes, zastopnika)

Intervenientki v podporo tožene stranke: Kraljevina Španija (zastopnik: J. Rodríguez Cárcamo, abogado del Estado) in Corporación de Radio y Televisión Española, SA (RTVE) (Madrid, Španija) (zastopniki: A. Martínez Sánchez, A. Vázquez-Guillén Fernández de la Riva in J. Rodríguez Ordóñez, odvetniki)

Predmet

Predlog za odlog izvršitve Sklepa Komisije 2011/1/EU z dne 20. julija 2010 o shemi pomoči C 38/09 (prej NN 58/09), ki jo namerava Španija izvajati v korist RTVE (UL 2011, L 1, str. 9).

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/17

---

Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 9. junija 2011 – GRP Security proti Računskemu sodišču

(Zadeva T-87/11 R)

(Začasna odredba - Javno naročilo storitev - Ugotovitev nepravilnosti v nekaterih dokumentih, ki jih je predložil izvajalec naročila - Odločba o naložitvi upravne kazni izvajalcu in enostranska odpoved pogodbe - Predlog za odlog izvršitve - Neobstoj nujnosti)

2011/C 219/27

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: GRP Security (Bertrange, Luksemburg) (zastopnik: G. Osch, odvetnik)

Tožena stranka: Računsko sodišče Evropske unije (zastopniki: T. Kennedy, J.-M. Stenier in J. Vermer, zastopniki)

Predmet

Predlog za odlog izvršitve, na eni strani, odločbe z dne 14. januarja 2011, s katero je Računsko sodišče od tožeče stranke zahtevalo plačilo odškodnine v višini 16 000 EUR, pri čemer si je pridržalo pravico do kasnejših odškodninskih zahtevkov, in, na drugi strani, odločbe Računskega sodišča z istega dne, s katero je bila tožeči stranki naložena upravna kazen začasne izključitve iz poslov in subvencij, ki se financirajo iz proračuna Evropske unije, za tri mesece.

Izrek

1.	Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.	Odločitev o stroških se pridrži.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/18

---

Tožba, vložena 20. maja 2011 – European Goldfields proti Komisiji

(Zadeva T-261/11)

2011/C 219/28

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: European Goldfields Ltd (Whitehorse, Kanada) (zastopniki: K. Adamantopoulos, E. Petritsi, E. Trova in P. Skouris, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

—	Sklep Komisije z dne 23. februarja 2011 v zadevi C 48/2008 (prej NN 61/2008) o državni pomoči, ki jo je Grčija dodelila družbi Ellinikos Xryssos, zlasti členi od 1 do 5, naj se razglasi za ničen; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, nastalih tožeči stranki v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: tožeča stranka trdi, da je Komisija storila več očitnih napak pri ugotavljanju in presoji dejstev obravnavanega primera, ki so vsebinsko vplivala na to, kako je Komisija uporabila in razlagala pogoj obstoja gospodarske prednosti družbe Ellinikos Xryssos v skladu s členom 107(1) PDEU.

2.

Drugi tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo pri uporabi in razlagi opredelitve elementa državne pomoči, ki se je nanašal na obstoj gospodarske prednosti v skladu s členom 107(1) PDEU, saj je Komisija napačno ali pomanjkljivo uporabila načelo tržno usmerjenega vlagatelja.

3.

Tretji tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija večkrat napačno uporabila pravo pri uporabi in razlagi pogoja obstoja gospodarske prednosti v skladu s členom 107(1) PDEU, ker je na podlagi svojih neutemeljenih, selektivnih in arbitrarnih trditev o domnevni vrednosti prenesenega premoženja sklenila, da obstaja gospodarska prednost.

4.	Četrti tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo pri uporabi in razlagi pogoja obstoja gospodarske prednosti v skladu s členom 107(1) PDEU, ker je napačno ugotovila, da je oprostitev plačila davka v korist družbe Ellinikos Xryssos gospodarska prednost.

5.	Peti tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila bistvene postopkovne zahteve in zlorabila pooblastila ter s tem kršila svoje obveznosti skrbne in nepristranske preučitve spisa.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/18

---

Tožba, vložena 20. maja 2011 – Ellinikos Chrysos proti Komisiji

(Zadeva T-262/11)

2011/C 219/29

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ellinikos Chrysos AE (Kifissia, Grčija) (zastopniki: K. Adamantopoulos, E. Petritsi, E. Trova in P. Skouris, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

—	Sklep Komisije z dne 23. februarja 2011 v zadevi C 48/2008 (prej NN 61/2008) o državni pomoči, ki jo je Grčija dodelila družbi Ellinikos Xryssos, zlasti členi od 1 do 5, naj se razglasi za ničen; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov, nastalih tožeči stranki v tem postopku.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov.

1.

Prvi tožbeni razlog: tožeča stranka trdi, da je Komisija storila več očitnih napak pri ugotavljanju in presoji dejstev obravnavanega primera, ki so vsebinsko vplivala na to, kako je Komisija uporabila in razlagala pogoj obstoja gospodarske prednosti družbe Ellinikos Xryssos v skladu s členom 107(1) PDEU.

2.

Drugi tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo pri uporabi in razlagi opredelitve elementa državne pomoči, ki se je nanašal na obstoj gospodarske prednosti v skladu s členom 107(1) PDEU, saj je Komisija napačno ali pomanjkljivo uporabila načelo tržno usmerjenega vlagatelja.

3.

Tretji tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija večkrat napačno uporabila pravo pri uporabi in razlagi pogoja obstoja gospodarske prednosti v skladu s členom 107(1) PDEU, ker je na podlagi svojih neutemeljenih, selektivnih in arbitrarnih trditev o domnevni vrednosti prenesenega premoženja sklenila, da obstaja gospodarska prednost.

4.	Četrti tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija napačno uporabila pravo pri uporabi in razlagi pogoja obstoja gospodarske prednosti v skladu s členom 107(1) PDEU, ker je napačno ugotovila, da je oprostitev plačila davka v korist družbe Ellinikos Xryssos gospodarska prednost.

5.	Peti tožbeni razlog: Tožeča stranka trdi, da je Komisija kršila bistvene postopkovne zahteve in zlorabila pooblastila ter s tem kršila svoje obveznosti skrbne in nepristranske preučitve spisa.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/19

---

Tožba, vložena 19. maja 2011 – Elmaghraby proti Svetu

(Zadeva T-265/11)

2011/C 219/30

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Ahmed Alaeldin Amin Abdelmaksoud Elmaghraby (Kairo, Egipt) (zastopniki: D. Pannick, QC, R. Lööf, barrister, in M. O'Kane, solicitor)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

—	Sklep Sveta 2011/172/SZVP z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Egiptu (UL 2011, L 76, str. 63) naj se razglasi za ničnega v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	Uredba Sveta (EU) št. 270/2011 z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu (UL 2011, L 76, str. 4), s katero se izvaja Sklep Sveta 2011/172/SZVP, naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov v znesku 5 000 EUR; in

—	toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog, in sicer da naj bi bil člen 29 PEU napačna in/ali nezadostna pravna podlaga za Sklep Sveta 2011/172/SZVP: — ker naj zgoraj navedeni sklep ne bi sledil zunanjepolitičnemu cilju; — ker naj bi sprejetje takega sklepa (in Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011) pomenilo zlorabo pooblastil; in — ker naj bi bila vključitev tožeče stranke v Prilogo k Sklepu Sveta 2011/172/SZVP (in v ustrezno uredbo) nerazumna.

2.	Drugi tožbeni razlog, in sicer da naj bi bila z vključitvijo tožeče stranke v Sklep Sveta 2011/172/SZVP in Uredbo Sveta (EU) št. 270/2011 kršena njena pravica do učinkovitega sodnega varstva.

3.	Tretji tožbeni razlog, in sicer da je vključitev tožeče stranke v Sklep Sveta 2011/172/SZVP in Uredbo Sveta (EU) št. 270/2011 v nasprotju z načelom sorazmernosti.

4.	Četrti tožbeni razlog, in sicer da naj bi tožeči stranki neposredno zaradi sprejetja Sklepa Sveta 2011/172/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 nastala škoda, ki jo mora Unija povrniti.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/20

---

Tožba, vložena 19. maja 2011 – El Gazaerly proti Svetu

(Zadeva T-266/11)

2011/C 219/31

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Naglaa Abdallah El Gazaerly (London, Združeno kraljestvo) (zastopniki: D. Pannick, QC (Queen's Counsel), R. Lööf, Barrister, in M. O'Kane, Solicitor)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, za ničnega razglasi Sklep Sveta 2011/172/SZVP z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Egiptu (UL L 76, str. 63);

—	v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, za nično razglasi Uredbo Sveta (EU) št. 270/2011 z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu (UL L 76, str. 4), s katero je bil izveden Sklep Sveta 2011/172/SZVP;

—	toženi stranki naloži plačilo odškodnine v višini 10 000 EUR in

—	toženi stranki naložilo plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: člen 29 PEU je nepravilna/nezadostna pravna podlaga za sprejetje Sklepa Sveta 2011/172/SZVP, saj: — zgoraj navedeni sklep ne zasleduje cilja zunanje politike; — sprejetje takega sklepa (in Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011) pomeni zlorabo pooblastil; in — je bila vključitev tožeče stranke v prilogo k Sklepu Sveta 2011/172/SZVP (in pripadajoči uredbi) nerazumna.

2.	Drugi tožbeni razlog: vključitev tožeče stranke na področje uporabe Sklepa Sveta 2011/172/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 krši pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva.

3.	Tretji tožbeni razlog: vključitev tožeče stranke na področje uporabe Sklepa Sveta 2011/172/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 krši načelo sorazmernosti.

4.	Četrti tožbeni razlog: tožeči stranki je zaradi sprejetja Sklepa Sveta 2011/172/SZVP in Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 nastala škoda, ki jo mora Unija povrniti.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/20

---

Tožba, vložena 25. maja 2011 – ClientEarth in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-278/11)

2011/C 219/32

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: ClientEarth (London, Združeno kraljestvo), Friends of the Earth Europe (Amsterdam, Nizozemska), Stichting Fern (Leiden, Nizozemska) in Stichting Corporate Europe Observatory (Amsterdam, Nizozemska) (zastopnik: P. Kirch, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

—	Ugotovi naj se, da je Komisiji kršila Uredbo št. 1049/2001 (1);

—	ugotovi naj se, da je Komisija kršila Aarhuško konvencijo (2);

—	ugotovi naj se, da je Komisija kršila Uredbo št. 1367/2006 (3);

—	odločba o zavrnitvi zaradi molka organa, za katero se v skladu s členom 8(3) Uredbe št. 1049/2001 šteje, da je bila izdana ker Komisija v predpisanem roku ni odgovorila na pritrdilno prošnjo tožeče stranke, naj se razglasi za nično;

—	v skladu s členom 9(4) Aarhuške konvencije naj se Komisiji naloži, da v določenem roku omogoči dostop do vseh zahtevanih dokumentov, razen če se varujejo na podlagi absolutne izjeme iz člena 4(1) Uredbe št. 1049/2001;

—	v skladu s členom 87 Poslovnika Splošnega sodišča naj se Komisiji naloži plačilo stroškov tožečih strank in stroškov, ki bi jih imeli morebitni intervenienti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke predlagajo razglasitev ničnosti odločbe zaradi molka organa, s katero je Komisija zavrnila njihovo zahtevo za dostop do dokumentov, ki so povezani s prostovoljnimi certifikacijskimi programi, ki jih mora na podlagi člena 18 Direktive 2009/28 (4) priznati Komisija.

Tožeče stranke v podporo tožbi navajajo sedem tožbenih razlogov.

1.	V prvem tožbenem razlogu navajajo, da je Komisija, ker v predpisanem roku ni odgovorila in ni navedla podrobnih razlogov za njegovo podaljšanje, kršila člen 8(2) Uredbe št. 1049/2001,.

2.	V drugem tožbenem razlogu navajajo, da je Komisija, ker ni odgovorila v podaljšanem roku, kršila člen 8(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001.

3.	V tretjem tožbenem razlogu navajajo, da je Komisija, ker za vsakega izmed dokumentov ni navedla podrobnih razlogov, zaradi katerih ni omogočila dostopa, kršila člena 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001.

4.	V četrtem tožbenem razlogu navajajo, da je Komisija, ker ni poskrbela za dejansko individualno presojo vsebine vsakega izmed dokumentov, kršila člene 6, 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001.

5.	V petem tožbenem razlog navajajo, da je Komisija, ker se je sklicevala na izjemo zaradi varstva poslovnih interesov, kršila člen 4(4) Aarhuške konvencije, člen 4(2) Uredbe št. 1049/2001 in člen 6 uredbe št. 1367/2006.

6.	V šestem tožbenem razlogu navajajo, da so bili, ker je bila uporabljena izjema, da bi razkritje dokumentov resno oslabilo postopek odločanja institucije, kršeni člen 4 Aarhuške konvencije, člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001 in člen 6 Uredbe št. 1367/2006.

7.	V sedmem tožbenem razlogu navajajo, da je Komisija, ker ni preizkusila kateri deli dokumentov se lahko oziroma kateri se ne morejo razkriti in ni preverila obdobja veljavnosti uporabljene izjeme, kršila člen 4(6) in (7) Uredbe št. 1049/2001.

---

(1)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).

(2)  ZN/ECE Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

(3)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, str. 13).

(4)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, str. 16).

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/21

---

Sklep Splošnega sodišča z dne 17. maja 2011 – Evropaïki Dynamiki proti ECHA

(Zadeva T-542/08) (1)

2011/C 219/33

Jezik postopka: angleščina

Predsednik osmega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 44, 21.2.2009.

---

23.7.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/21

---

Sklep Splošnega sodišča z dne 7. junija 2011 – ArcelorMittal España proti Komisiji

(Zadeva T-399/10) (1)

2011/C 219/34

Jezik postopka: angleščina

Predsednik prvega senata je odredil izbris zadeve.

---

(1)  UL C 301, 6.11.2010.

---