This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0267
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on protective measures against pests of plants
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah
/* COM/2013/0267 final - 2013/0141 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah /* COM/2013/0267 final - 2013/0141 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Zdravje rastlin je ključni dejavnik za
zagotavljanje trajnostnega in konkurenčnega kmetijstva, vrtnarstva in
gozdarstva. Zdrava semena in razmnoževalni material so potrebni za
zagotavljanje dobičkonosnosti kmetijskih rastlin, delovnih mest, inovacij
na področju rastlin in prehranske varnosti. V primeru dreves in grmov je
varovanje zdravja rastlin ključnega pomena za ohranitev gozdov, krajin ter
javnih in zasebnih zelenih površin v Uniji. Zdravje rastlin je pomembno tudi za
zaščito biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev. Posebej nevarni so škodljivi organizmi z drugih
celin. Evropske rastline in drevesa običajno nimajo ustrezne genske
odpornosti proti tujerodnim škodljivim organizmom, slednji pa tukaj nimajo
naravnih sovražnikov. Tujerodni škodljivi organizmi po vnosu v Evropo
povzročijo veliko gospodarsko škodo. Preskočijo lahko na gostiteljsko
vrsto, ki je prej niso napadali, se hitro širijo prek držav, povzročijo
dolgotrajno zmanjšanje pridelka ter trajno povečajo stroške pridelave in
nadzora. Gospodarske izgube, ki so pogosto velike, ogrožajo dobičkonosnost
in konkurenčnost kmetijstva in gozdarstva. Zaradi naselitve novih
škodljivih organizmov lahko tretje države uvedejo prepoved trgovanja, kar škoduje
izvozu EU. Vseh škodljivih organizmov ni mogoče nadzorovati s pesticidi,
poleg tega pa uporaba pesticidov, če so na voljo, ni vedno zaželena. Regulativni okvir Cilj sedanjega regulativnega okvira EU za zdravje
rastlin je zaščititi evropsko kmetijstvo in gozdarstvo s
preprečevanjem vstopa in širjenja tujerodnih škodljivih organizmov.
Osrednji instrument tega okvira je Direktiva Sveta 2000/29/ES[1], ki odraža tudi mednarodne
trgovinske sporazume s tega področja. Edinstvena lastnost fitosanitarnega
režima (režima zdravja rastlin) EU je njegova odprtost: premiki rastlin in
rastlinskih proizvodov v Unijo in po njej so dovoljeni pod pogojem, da se
upoštevajo specifične omejitve in zahteve (npr. poreklo z nenapadenega
območja ali ustrezno tretiranje). Zaradi velikega obsega uvoza z drugih
celin pa kljub temu obstaja velika verjetnost, da bo v prihodnosti prihajalo do
izbruhov tujerodnih škodljivih organizmov. Režim je nujno potreben za varovanje zdravja,
zaščito gospodarstva in zagotavljanje konkurenčnosti sektorja
pridelave rastlin v EU ter za ohranjaje odprte trgovinske politike Unije. Kljub
temu pa je obstoječi regulativni okvir podvržen kritikam, ker naj ne bi
omogočal zaustavitve povečanega priliva nevarnih novih škodljivih
organizmov, ki je posledica globalizacije trgovine. Poleg tega podnebne
spremembe navedenim škodljivim organizmom omogočajo, da preživijo v
Evropi, česar v preteklosti niso bili zmožni, s tem pa se izpostavljenost
kmetijskih rastlin in ekosistemov novim škodljivim organizmom še povečuje.
V preteklem desetletju so izbruhi nevarnih škodljivih organizmov, ki so
povezani z uvozom in škodujejo gozdovom, povečali družbeno in
politično ozaveščenost o stroških in posledicah nezadostne
zaščite. Analiza problema Ocena režima (2010)[2]
je pokazala, da bodo za celovito obravnavo takšnih povečanih tveganj
potrebne spremembe temeljne zakonodaje. Najpomembnejše ugotovljene težave so
povezane s premajhno osredotočenostjo na preventivo v zvezi s
povečanim obsegom uvoza zelo tveganega blaga, potrebo po prednostnem
razvrščanju škodljivih organizmov na ravni EU in za vseh 27 držav
članic, potrebo po boljših instrumentih za nadzor prisotnosti in naravnega
širjenja škodljivih organizmov, če dosežejo ozemlje Unije, potrebo po
posodobitvi in nadgradnji instrumentov v zvezi s premiki znotraj EU (rastlinski
potni listi in varovana območja) ter potrebo po načrtovanju dodatnih
virov. Poleg tega se je pokazala potreba po okolju
prijaznejšem režimu, vse pomembnejši pa postajajo tudi cilji v povezavi z
naravnim okoljem. Za to bo treba spremeniti, tudi s finančnega vidika,
logiko poseganja režima, ki se premika od režima za zasebno dobro na
področju kmetijstva proti mešanemu režimu za javno/zasebno dobro na
področju kmetijstva, gozdarstva, naravnega okolja in krajine. Znanstveno podlago režima (raziskave,
laboratoriji) je treba okrepiti. Poučevanje klasične patologije
rastlin in taksonomije škodljivih organizmov na univerzah v zadnjem obdobju
nenehno upada, kar ogroža znanstveno podporo pri ocenjevanju tveganj, ki jih
predstavljajo novi škodljivi organizmi, in laboratorijsko diagnosticiranje
navedenih škodljivih organizmov. Evropska in sredozemska organizacija za
varstvo rastlin je v zvezi s tem razglasila izredno stanje. Nazadnje bo treba vzpostaviti novo ravnovesje v
zvezi s stroški in delitvijo odgovornosti (razvoj partnerstev), obstaja pa tudi
potreba po povečanju učinkovitosti ter zmanjšanju nepotrebnih
stroškov in upravnih bremen. Režim bi bilo treba posodobiti tudi z vidika
spodbud za zagotavljanje skladnosti. Cilj predloga Cilj sedanje revizije je odprava navedenih
pomanjkljivosti ter vzpostavitev zanesljivega, preglednega in trajnostnega
regulativnega okvira, ki ustreza svojemu namenu. Predlagana uredba bo
nadomestila in razveljavila Direktivo 2000/29/ES. Razmerje do drugih predlogov v svežnju Ta predlog je del svežnja revizij, povezanih z
zdravjem rastlin, kakovostjo rastlinskega razmnoževalnega materiala, zdravjem
živali, uradnim nadzorom rastlin, živali, živil in krme ter odhodki Unije v
zvezi z navedenimi politikami. Predlog krepi sinergije z režimom rastlinskega
razmnoževalnega materiala, hkrati pa odpravlja podvajanja, ki se jim je
mogoče izogniti, in nepotrebna bremena, ki jih navedena podvajanja
povzročajo. To dosega s premestitvijo škodljivih organizmov, ki jih
trenutno urejajo tako imenovane direktive o trženju semen in rastlinskega
razmnoževalnega materiala, v okvir predlagane uredbe o zdravju rastlin.
Navedena premestitev bo omogočila prilagodljivost glede spremembe statusa
zelo razširjenih karantenskih škodljivih organizmov v nekarantenske škodljive
organizme, ki so jo zahtevali izvajalci poslovnih dejavnosti in države
članice, tako da se bodo viri, ki so na voljo fitosanitarnim organom,
uporabljali za najbolj prednostne naloge Unije. Obenem predlog zagotavlja, da
se bodo obstoječe praktične ureditve v državah članicah glede
potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala v zvezi z nekarantenskimi
škodljivimi organizmi lahko uporabljale še naprej. Na splošno bi morale
prerazporeditve med režimom EU za zdravje rastlin in režimom rastlinskega
razmnoževalnega materiala okrepiti skladnost med navedenima režimoma (zaradi
skupne rabe sistemov potrjevanja, oznak in registrov), s čimer bi se
zmanjšala bremena za izvajalce poslovnih dejavnosti. Vendar bodo predlagane
nove ureditve zahtevale učinkovitejše usklajevanje med organi držav
članic, pristojnimi za zdravje rastlin in rastlinski razmnoževalni
material. Predlog ne vsebuje določb v zvezi z uradnim
nadzorom skladnosti izvajalcev poslovnih dejavnosti, trenutno opredeljenih v
Direktivi 2000/29/ES, s fitosanitarno zakonodajo Unije, ki ga izvajajo
pristojni organi. Navedeni nadzor je zdaj obravnavan izključno v predlogu
glede uradnega nadzora (ki nadomešča Uredbo (ES) 882/2004[3]). To bo omogočilo tudi
večjo usklajenost z novim carinskim zakonikom in poenostavitev postopkov
pri uvozu. Predlog ne vsebuje določb o izdatkih,
upravičenih do finančnega prispevka Unije, kot jih opredeljuje
Direktiva 2000/29/ES. Zadevne določbe, pripravljene v skladu z možnostjo,
ki je bila v oceni učinka izbrana za najprimernejšo, so vključene v
priloženi zakonodajni predlog uredbe o odhodkih za živila in krmo, ki zadeva
upravljanje odhodkov Unije v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo
živali ter zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom. Ta predlog bo dopolnjeval predlog glede invazivnih
tujerodnih vrst, ki je predviden v okviru strategije EU za biotsko
raznovrstnost. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI
STRANMI IN OCEN UČINKA Postopek posvetovanja Svet je 21. novembra 2008 Komisijo pozval, naj
oceni režim EU za zdravje rastlin ter preuči možnosti za spremembe
sedanjega pravnega okvira in učinka takšnih sprememb[4]. Komisija je začela
pripravljati celovito oceno režima od vzpostavitve notranjega trga (1993)[5] in potrebno študijo predala v
izvedbo zunanjemu svetovalcu[6].
Izvedenci iz držav članic so sodelovali v medresorski usmerjevalni skupini
za ocenjevanje. Od 23. do 24. februarja 2010 je potekala konferenca za
informiranje zainteresiranih strani in držav članic o napredku pri
ocenjevanju in za posvetovanje z njimi glede začasnih možnosti za
prihodnost, ki jih je pripravil svetovalec. Na podlagi njihovega prispevka so
bili oblikovani končne možnosti in priporočila. Poročilo o oceni[7] je bilo predstavljeno na drugi
konferenci, ki je potekala 28. septembra 2010 in na kateri so sodelovali
zainteresirane strani, širša javnost ter predstavniki držav članic in
tretjih držav. S to konferenco je bilo povezano javno posvetovanje o
priporočilih iz ocene in o področju uporabe naknadne ocene
učinka. Med pripravami na oceno učinka je na
srečanjih v več sklopih potekala razprava med državami članicami
v Svetu in direktorji fitosanitarnih uprav o možnostih, ki jih je predlagal
zunanji izvedenec, oziroma, v zvezi z režimom rastlinskega razmnoževalnega
materiala, z direktorji organov za navedeni režim in zadevnimi delovnimi
skupinami. Ustanovljenih je bilo pet projektnih skupin s strokovnjaki iz držav
članic in Komisijo, v okviru katerih bo potekala nadaljnja razprava o
najpomembnejših področjih, kjer naj bi prišlo do sprememb. Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
(predstavniki industrijskih združenj in NVO) so bila opravljena že na samem
začetku postopka pregleda, pred začetkom priprave ocene, med izvedbo
študije učinka in znova med pripravo ocene učinka. Ustanovljena je
bila ad hoc delovna skupina za zdravje rastlin pod okriljem svetovalne
skupine za prehranjevalno verigo ter zdravje živali in rastlin. Predstavitev
napredka in razprava o njem je potekala na številnih srečanjih omenjene
svetovalne skupine, v drugih svetovalnih skupinah[8] ter na povabilo na
srečanjih organizacij COPA-COGECA, EUROPATAT, ESA in UNION FLEURS.
Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je bilo ključni element
ocenjevalne študije in dopolnilne ekonomske študije, ki ju je izvedel zunanji
svetovalec. Posvetovanje je zadevalo spremembe samega režima EU za
zdravje rastlin, pa tudi posameznih elementov tega režima, ki bodo
prerazporejeni v režim rastlinskega razmnoževalnega materiala in režim EU za
uradni nadzor živil in krme, varovanja zdravja in dobrobiti živali ter zdravja
rastlin in rastlinskega razmnoževalnega materiala ali iz njega. Konference, ki so bile organizirane med postopkom
pregleda, so zagotovile prispevke zainteresiranih strani ter različne
poglede v zvezi s priporočili in področjem uporabe ocene učinka,
ki so bili podani tako ustno na samih konferencah kot tudi v okviru s tem
povezanega javnega posvetovanja. Posvetovanje o predlogih za tehnične
spremembe je potekalo 18. februarja 2011 v okviru srečanja delovne skupine
za zdravje rastlin in se je osredotočalo na najprimernejše nadaljnje
ravnanje v zvezi s spremembami z velikim učinkom. Posvetovanja so bila
objavljena tudi na namenski spletni strani[9]
GD SANCO. Končno posvetovanje o strateških možnostih se je začelo 13.
maja 2011. Zbiranje podatkov Zbiranje podatkov se je začelo s celovito
oceno režima, ki jo je pripravil zunanji svetovalec v letih 2009 in 2010. Ocena
je vključevala tudi naknadno analizo režima za obdobje 1993–2008, zbiranje
ekonomskih podatkov o stroških in upravnih bremenih za pristojne organe in
zainteresirane strani, ki so izhajali iz režima, ter predhodno pripravo
možnosti in priporočil za prihodnost. Poročilo o oceni je bilo
predloženo maja 2010. Notranji postopek priprave ocene učinka je
bil nadalje podprt tudi s sklenitvijo druge pogodbe s svetovalcem. Ta pogodba
je zadevala študijo o količinski opredelitvi stroškov in koristi sprememb
režima, s katero so bili dopolnjeni podatki, ki so bili zbrani že med
ocenjevanjem. Študija je bila razdeljena na module, ki so obravnavali predhodno
oceno gospodarskega učinka določenih tehničnih možnosti za
revizijo zakonodaje. O obsegu vprašanj, namenjenih za obravnavo, se je
razpravljalo na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi. Moduli so bili oblikovani
tako, da so omogočali skupno obravnavo potenciala vseh možnosti politike.
Svetovalec je končno poročilo o študiji predložil julija 2011. Po
potrebi so bile nadaljnje informacije pridobljene iz literature, poročil o
študijah in poizvedovanj glede ocen ključnih učinkov, ki bi jih
povzročila sprememba politike. Poleg tega so službe Komisije ocenile tudi
družbene in okoljske učinke možnosti politike. Ocena učinka Pripravljene so bile štiri možnosti za izboljšanje
režima. 1. možnost: izboljšanje pravne oblike in
jasnosti režima. Zakonodaja bi se iz direktive
preoblikovala v uredbo ter bi bila poenostavljena in jasnejša. Vsebina bi
ostala nespremenjena. 2. možnost: določitev prednostnih
področij, posodobitev in okrepitev preventivnih ukrepov. Poleg 1. možnosti bi se določanje prednostnih področij
izboljšalo s preoblikovanjem sedanjih prilog I in II, v katerih so nadzorovani
škodljivi organizmi na podlagi tehničnih lastnosti, ne glede na njihovo
pomembnost za Unijo, uvrščeni na sezname, ki temeljijo na logiki poseganja
in prednostnih stopnjah. Rastlinski potni list in sistemi varovanih
območij bi bili posodobljeni (delitev odgovornosti z izvajalci poslovnih dejavnosti)
in nadgrajeni (področje uporabe rastlinskega potnega lista, oblika,
obvezne pristojbine za rastlinske potne liste bi temeljile na povračilu
stroškov, kar že velja pri nadzoru uvoza, pravila za stalni nadzor in
izkoreninjenje izbruha na varovanih območjih). Povečala bi se
skladnost med režimom zdravja rastlin in režimom rastlinskega razmnoževalnega
materiala, s čimer bi se povečala učinkovitost in zmanjšali
stroški za izvajalce poslovnih dejavnosti. Preventivni ukrepi bi se okrepili z
uvedbo nove določbe glede zelo tveganega rastlinskega razmnoževalnega
materiala (rastline za saditev), katerega vnos v Unijo ni dovoljen ali se do
dokončanja analize tveganja zanj uporablja poseben, strožji fizični
nadzor, in z odpravo izvzetja prtljage potnikov (ki bo le občasno
pregledana, da bo vpliv stroškov kar najmanjši). 3. možnost: določitev prednostnih področij,
okrepitev preventivnih ukrepov in ukrepov proti izbruhom. Poleg 2. možnosti bi bile uvedene obveznosti glede stalnega nadzora
in načrtov izrednih ukrepov. Podobno kot pri ureditvah iz režima zdravja
živali bi bilo za stalni nadzor na voljo sofinanciranje EU, v nekaterih
primerih pa tudi finančna nadomestila za neposredno škodo, nastalo izvajalcem
poslovnih dejavnosti. Nadalje bi bili razviti pravni instrumenti za
izkoreninjenje in zadrževanje. Odpravljeno bi bilo izvzetje ukrepov glede
naravnega širjenja. 4. možnost: določitev
prednostnih področij, posodobitev, okrepitev preventivnih ukrepov in
ukrepov proti izbruhom ter širitev področja uporabe na invazivne rastline.
Poleg 3. možnosti bi režim zajemal tudi invazivne rastline v smislu zakonskih
določb za ukrepe in sofinanciranje EU. Invazivne rastline (razen
parazitskih rastlin) v 1., 2. in 3. možnosti ne bi bile zajete. Ocena učinkov navedenih štirih možnosti je
pokazala, da je 3. možnost najprimernejši način za dosego ciljev z
najboljšo ravnjo stroškovne učinkovitosti ter ob optimalnem ravnovesju
prispevkov držav članic, izvajalcev poslovnih dejavnosti in Unije. 3.
možnost naj bi imela znaten pozitiven učinek na dobičkonosnost in
gospodarsko rast zadevnih sektorjev; poleg tega tudi najbolje odraža izsledke
posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in državami članicami. Sredstva EU, potrebna za izvajanje 3. možnosti, so
bila rezervirana v predlogu Komisije o večletnem finančnem okviru za
obdobje 2014–2020. Ustrezne pravne določbe so vključene v zakonodajnem
predlogu uredbe o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko
verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in
rastlinskim razmnoževalnim materialom. Mala in srednja podjetja ter mikropodjetja Narava režima zdravja rastlin zahteva, da mala in srednja podjetja
(MSP) niso izvzeta iz obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe. Večina
podjetij, ki jih omenjeni režim zadeva, so MSP, zato bi njihovo vnaprejšnje
izvzetje bistveno ogrozilo cilje režima. Kljub temu podjetja, ki rastline in
rastlinske proizvode prodajajo izključno lokalnemu trgu, predlog izvzema
iz obveznosti izdaje rastlinskih potnih listov, ki ne bodo več potrebni
niti za prodajo končnim neposlovnim potrošnikom. Mikropodjetjem bodo na
podlagi nove uredbe o izvajanju uradnega nadzora omogočene posebne
ureditve za morebitno povračilo pristojbin za nadzor zdravja rastlin v
okviru pravil o državni pomoči. Temeljne pravice Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva
načela, uveljavljena zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
Države članice bi jo morale uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in
načeli ter jo na ustrezen način izvajati v njihovi nacionalni
zakonodaji. Nekatere določbe te uredbe kljub temu omejujejo nekatere pravice
iz Listine, vendar le v obsegu, ki je neizogibno potreben za zaščito
splošnega interesa Unije, ki ga zadeva ta uredba, in za ohranitev ključnih
ogroženih pravic. Izkoreninjenje izbruhov tujerodnih škodljivih
organizmov je lahko uspešno le, če so odstranjeni vsi viri napada. Poleg
izbruhov karantenskih škodljivih organizmov v prostorih izvajalcev poslovnih dejavnosti
lahko do izbruhov pride tudi na javnih ali zasebnih zelenih površinah. Da bi
bili ukrepi za izkoreninjenje uspešni, morajo v navedenih primerih zajemati
tudi napadene in potencialno napadene rastline na navedenih javnih ali zasebnih
javnih površinah (vse preostale napadene rastline delujejo kot vir novih napadov
na drugih mestih). To pomeni, da mora biti v določenih primerih pristojnim
organom držav članic odobren dostop do zasebnih prostorov za izvajanje
uradnega nadzora, čemur po potrebi sledi tretiranje ali ukrepi za
izkoreninjenje ali nekatere omejitve ali prepovedi uporabe rastlin. To
predstavlja omejitev členov 7 in 17 Listine o temeljnih pravicah v zvezi s
spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja oziroma v zvezi z lastninsko
pravico. Navedena omejitev je potrebna za dosego cilja splošnega interesa, in
sicer varovanja zdravja rastlin v Uniji. Omejitev je sorazmerna, saj cilja
splošnega interesa ni možno doseči brez zagotovila, da bodo fitosanitarne
ukrepe vsi spoštovali enako (neuničenje napadenih rastlin na zasebnih
vrtovih bi izničilo vse koristi ukrepov za izkoreninjenje, naloženih izvajalcem
poslovnih dejavnosti in izvedenih na javnih zelenih površinah). Države
članice bodo odgovorne za zagotavljanje pravične in pravočasne
odškodnine prizadetim državljanom za nastalo škodo. Bistvo lastninske pravice
se s tem ohrani. Kdor koli ugotovi prisotnost karantenskega
škodljivega organizma, mora o njegovi prisotnosti obvestiti pristojne organe in
jim obenem sporočiti tudi informacije v zvezi z izvorom in naravo
zadevnega materiala. To velja tudi za laboratorije in raziskovalne organizacije,
ki ravnajo s škodljivimi organizmi, ki so jim bili posredovani v vzorcih. V
nekaterih primerih to lahko pomeni omejitev člena 8 Listine v zvezi s
pravico do varstva osebnih podatkov. Navedena omejitev je potrebna za dosego
cilja javnega interesa, in sicer varovanja zdravja rastlin v Uniji, saj je
odkritje karantenskega škodljivega organizma treba sporočiti pristojnim
organom, da se zagotovi takojšnje izkoreninjenje izbruhov. Omejitev je
sorazmerna, saj je treba sporočiti le tiste osebne podatke, ki so nujno
potrebni, da lahko pristojni organi določijo lokacijo izbruha in sprejmejo
potrebne ukrepe. Bistvo pravice do varstva osebnih podatkov se s tem ohrani. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Poglavje I: Vsebina, področje uporabe in
opredelitve pojmov Ozemeljsko območje uporabe režima ne
vključuje najbolj oddaljenih neevropskih regij držav članic, saj
navedene regije pripadajo drugim svetovnim biogeografskim regijam, kjer so
navzoči prav tisti škodljivi organizmi, proti katerim evropska ozemlja
držav članic potrebujejo zaščito. Ozemeljsko območje uporabe
režima pa vključuje dele Makaronezijskega otočja (Madeira in Azori),
ki tvori biogeografsko regijo, ki se z vidika naravnega rastlinstva prekriva s
sredozemsko, zlasti z Iberskim polotokom. Zato je primerno, da se navedeno
otočje vključi v obseg uporabe režima. V Prilogi I so navedena
ozemlja držav članic, ki so zajeta v Pogodbi o delovanju Evropske unije,
vendar se za namene te uredbe obravnavajo kot tretje države. Invazivne rastline, razen parazitskih rastlin (ki
fizično zajedajo gostiteljsko rastlino), so v skladu z izsledki ocene
učinka izključene iz področja uporabe. Opredelitve pojmov so podane po potrebi. Poglavje II: Karantenski škodljivi organizmi V Direktivi 2000/29/ES so škodljivi organizmi navedeni
na seznamih v posebnih prilogah. Ta predlog namesto tega opredeljuje
konceptualno naravo karantenskih škodljivih organizmov in jih navaja na
seznamih v izvedbenih aktih bodisi kot karantenske škodljive organizme za Unijo
ali kot karantenske škodljive organizme za varovano območje. Za
karantenske škodljive organizme za Unijo morajo biti ukrepi za izkoreninjenje
uvedeni na celotnem ozemlju Unije, medtem ko je za karantenske škodljive
organizme za varovano območje to potrebno le na določenih varovanih
območjih, kjer določeni škodljivi organizmi niso prisotni, so pa
prisotni na drugih delih ozemlja Unije. Predlog Komisiji daje pooblastila, da
nekatere karantenske škodljive organizme uvrsti na sezname kot prednostne
škodljive organizme za Unijo, ki lahko obsegajo največ 10 % vseh
karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki so uvrščeni na sezname. Za
navedene škodljive organizme bodo veljale strožje zahteve glede pripravljenosti
in izkoreninjenja, kar bo dopolnjeno tudi z večjo finančno podporo
Unije za potrebne ukrepe. Merila za uvrščanje škodljivega organizma med
karantenske škodljive organizme, karantenske škodljive organizme za Unijo,
karantenske škodljive organizme za varovano območje ali prednostne
karantenske škodljive organizme so navedena v Prilogi II k tej uredbi.
Predvidena je prerazporeditev škodljivih organizmov, ki so trenutno navedeni v
prilogah I in II k Direktivi 2000/29/ES, na ustrezne sezname v prihodnjih
izvedbenih aktih. Med škodljivimi organizmi, ki so trenutno navedeni v prilogah
I in II k Direktivi 2000/29/ES, se ne bo več razlikovalo. Poleg tega to poglavje določa tudi podrobna
pravila o uradnem obveščanju o prisotnosti karantenskih škodljivih
organizmov, ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izkoreninjenje navedenih
škodljivih organizmov, vključno z omejitvijo v območjih, v katerih se
izvajajo ukrepi za izkoreninjenje, sistematičnih raziskavah, ki jih je
treba opravljati za odkrivanje prisotnosti škodljivih organizmov, ter
oblikovanju načrtov izrednih ukrepov in načrtov za izkoreninjenje v
zvezi z izbruhi prednostnih škodljivih organizmov. Z določbami iz tega poglavja je Komisija
pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov o trajnih ukrepih za
obvladovanje karantenskih škodljivih organizmov, ki so se naselili na ozemlju
Unije. Navedeni akti se za karantenske škodljive organizme, ki niso
uvrščeni na sezname, lahko sprejmejo tudi začasno, z nujnim
postopkom, ki je bil uveden z Lizbonsko pogodbo. Orodja, opredeljena v tem
poglavju, so bila uvedena že z Direktivo 2000/29/ES, vendar ta predlog navedena
orodja opredeljuje izrecno. Vključena je tudi določba, ki državam
članicam omogoča, da proti škodljivim organizmom sprejmejo strožje
ukrepe od tistih, ki jih določa zakonodaja Unije, pod pogojem, da navedeni
ukrepi nikakor ne omejujejo prostega pretoka rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih reguliranih predmetov na notranjem trgu. To poglavje obravnava tudi določbe v zvezi z
varovanimi območji, ki ohranjajo obstoječi sistem, vendar jih izrecno
krepi, da se zagotovita tehnična upravičenost varovanih območij
ter ustrezno in pravočasno izkoreninjenje izbruhov škodljivih organizmov
za varovano območje. V nasprotnem primeru bo status varovanega
območja preklican. S temi spremembami se sistem varovanih območij
Unije uskladi s sistemom nenapadenih območij na podlagi Mednarodne
konvencije o varstvu rastlin (IPPC), kot so to zahtevale zainteresirane strani,
ki jih režim zadeva, in tretje države. Poglavje III: Nekarantenski škodljivi organizmi Škodljivi organizmi, ki vplivajo na
načrtovano uporabo rastlin za saditev, vendar zanje ni potrebno
izkoreninjenje, so danes nadzorovani na podlagi direktiv o trženju semen in
rastlinskega razmnoževalnega materiala ter delno na podlagi Priloge II k
Direktivi 2000/29/ES. Predlog vse takšne organizme uvršča med nekarantenske
škodljive organizme za Unijo. Opredeljuje konceptualno naravo takšnih
škodljivih organizmov, ki bodo naknadno navedeni na seznamih v izvedbenih
aktih. Merila za uvrščanje škodljivega organizma med nekarantenske
škodljive organizme za Unijo so navedena v Prilogi II. Zakonodajni predlog za
rastlinski razmnoževalni material nekarantenskih škodljivih organizmov, razen
njihove vključitve v sisteme potrjevanja, če je to primerno, ne bo
obravnaval. Shematski prikaz različnih vrst
škodljivih organizmov iz predloga, postopka odločanja o njihovi uvrstitvi
in potrebnih ukrepov proti njim. Poglavje IV: Ukrepi v zvezi z rastlinami,
rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti V prilogah k Direktivi 2000/29/ES so navedene
prepovedi v zvezi z nekaterimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi
predmeti (Priloga III) ter posebne zahteve glede njihovega vnosa v Unijo in
premikov po njej (Priloga IV). Predlog Komisiji daje pooblastila za sprejetje
takšnih seznamov z izvedbenimi akti. Poleg tega določbe iz Poglavja IV
zadevajo tudi pravila za priznavanje ukrepov tretjih držav kot enakovrednih
ukrepom Unije in odstopanja od prepovedi. Obravnavana so tudi ustrezna pravila
glede premikov rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na varovana
območja in znotraj njih. V režimu Unije za zdravje rastlin je na novo
uveden člen, ki Komisiji daje pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov
za obravnavo novih tveganj, povezanih z nekaterimi rastlinami za saditev iz
določenih tretjih držav, v zvezi s katerimi so potrebni previdnostni
ukrepi. Navedeni rastlinski material bo moral prestati podrobnejše vizualne
preglede in teste ali določeno karantensko dobo, lahko pa se tudi
začasno prepove njegov vnos v Unijo. Navedeni ukrepi se uporabljajo dve
leti z možnostjo enkratnega podaljšanja. V navedenem obdobju se pripravi
celovita ocena tveganja in sprejme odločitev o tem, ali naj se v zvezi z
zadevnim materialom uvede trajen nadzor ali naj se začasni ukrepi
odpravijo. Nov je tudi člen, ki določa osnovna
pravila za karantenske postaje, če se uporaba navedenih postaj zahteva na
podlagi te uredbe ali sekundarnih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe. Vnos nadzorovanih rastlin v Unijo s prtljago
potnikov ne bo več izvzet iz zahtev oziroma prepovedi. To je potrebno, ker
se je izkazalo, da rastline iz osebne prtljage predstavljajo vse večje
tveganje za fitosanitarni status Unije in ogrožajo dosego ciljev režima. Zadnja novost je člen, ki zahteva, da izvoz
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v tretje države poteka bodisi
v skladu s predpisi Unije ali, če to dovoljujejo predpisi zadevne tretje
države ali se tretja država s tem izrecno strinja na podlagi dvostranskih
sporazumov ali drugače, v skladu z zahtevami navedene tretje države. Poglavje V: Registracija izvajalcev poslovnih dejavnosti
in sledljivost Predlog zahteva vpis zadevnih izvajalcev poslovnih
dejavnosti v register, ki bo vseboval tudi izvajalce poslovnih dejavnosti, ki
bodo registrirani na podlagi predlagane uredbe o rastlinskem razmnoževalnem
materialu. Tako naj bi se zmanjšala bremena za izvajalce poslovnih dejavnosti.
Registrirani izvajalci dejavnosti izpolnjujejo določene zahteve glede
sledljivosti rastlinskega materiala pod njihovim nadzorom. Poglavje VI: Izdajanje spričeval za
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete V Prilogi V k Direktivi 2000/29/ES so
navedene zahteve glede potrjevanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov, ki so bili vneseni v Unijo ali so se premikali po njej. Ta predlog
Komisiji daje pooblastila za sprejemanje takšnih seznamov z delegiranimi akti.
Obravnavana so tudi ustrezna pravila glede potrjevanja rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov, ki so bili vneseni v varovana območja ali
so se znotraj njih premikali. Predlog določa, da se za vse rastline za
saditev, razen nekaterih semen, zahteva fitosanitarno spričevalo za vnos v
Unijo in rastlinski potni list za premike po njej. Rastlinski potni listi se
zahtevajo za vse premike med izvajalci poslovnih dejavnosti, ne pa tudi za
prodajo končnim neposlovnim potrošnikom. Rastlinski potni list bo
poenostavljen in usklajen. Rastlinski potni list lahko namesto številke partije
vsebuje čip, črtno kodo ali hologram s povezavo na notranje sisteme
sledljivosti izvajalcev poslovnih dejavnosti za sledljivost. Pri pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov, za katere se zahteva rastlinski potni list, je morda treba
uporabiti sistem potrjevanja v zvezi z nekaterimi karantenskimi in/ali
nekarantenskimi škodljivimi organizmi, če so pregledi na terenu med rastno
sezono nujni. To možnost bi bilo mogoče ustvariti z vključitvijo
nekarantenskih škodljivih organizmov v uredbo o zdravju rastlin. Če se na
podlagi uredbe o zdravju rastlin zahteva uporaba sistemov potrjevanja, se
uporabijo sistemi potrjevanja, vzpostavljeni na podlagi predlagane uredbe o
rastlinskem razmnoževalnem materialu. Tako naj bi se preprečilo podvajanje
sistemov, ki bi pomenilo tudi dvakrat večje stroške za izvajalce poslovnih
dejavnosti. Rastlinske potne liste izdajo registrirani izvajalci
dejavnosti, ki so jih za to pooblastili pristojni organi, ali, na njihovo
zahtevo, pristojni organi sami. Če se na podlagi uredbe o zdravju rastlin
za rastlinski material zahteva rastlinski potni list, za rastlinski
razmnoževalni material pa na podlagi predlagane uredbe o rastlinskem
razmnoževalnem materialu certifikacijska oznaka, se rastlinski list in
certifikacijska oznaka združita v enoten dokument. Tako naj bi se, če bi
ta dokument izdajali pristojni organi, preprečilo podvajanje stroškov za izvajalce
poslovnih dejavnosti. Določena so pravila v zvezi s pooblastitvijo
in nadzorom izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki izdajajo rastlinske potne
liste, in glede pregledov zadevnega rastlinskega materiala, da se zagotovi
skladnost navedenega materiala z vsemi določbami Uredbe. Določena so tudi pravila v zvezi z
pooblastitvijo in nadzorom proizvajalcev lesenega pakirnega materiala, ki
slednjega po tretiranju v skladu z Mednarodnim standardom za fitosanitarne
ukrepe št. 15 o Smernicah za zakonsko urejanje lesenega pakirnega materiala v
mednarodni trgovini opremijo z določeno oznako. Za namene izvoza ta predlog določa uvedbo
predizvoznega spričevala, če se rastlinski material izvaža iz države
članice, ki ni država članica izvora. Predizvozno spričevalo bo
nadomestilo veljavne neformalne smernice, o katerih so se sporazumele države
članice. Poglavje VII: Ukrepi za podporo izvajanju
Uredbe Predlog predvideva vzpostavitev elektronskega
sistema obveščanja za oddajanje uradnih obvestil in poročil. Poglavje VIII: Končne določbe Predlog predvideva, da bo Komisiji pomoč nudil nov stalni odbor,
ki bo vključeval obstoječe odbore, ki se ukvarjajo s prehransko
verigo, zdravjem in dobrim počutjem živali ter zdravjem rastlin in
rastlinskim razmnoževalnim materialom (namesto obstoječega Stalnega odbora
za zdravstveno varstvo rastlin). Predlog predvideva spremembe Uredbe o
določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in
dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim
materialom, ki bodo predvidoma sprejete pred trenutnim zakonodajnim predlogom.
Navedene spremembe vključujejo možnost, da Unija sofinancira ukrepe, ki
zadevajo prednostne škodljive organizme (kategorija škodljivih organizmov, ki
jo uvaja trenutni predlog), in nadomestila izvajalcem dejavnosti za zmanjšanje
vrednosti rastlinskega materiala, uničenega v okviru ukrepov za
izkoreninjenje prednostnih škodljivih organizmov. Predlog razveljavlja šest tako imenovanih direktiv
o nadzoru, ki obravnavajo obvladovanje določenih karantenskih škodljivih
organizmov (gliva, ki povzroča krompirjev rak, krompirjeva ogorčica,
rjava gniloba krompirja, obročkasta gniloba krompirja, nageljnov listni
zavijalec in ameriški kapar), za katere je znano, da so prisotni v Uniji.
Tovrstni akti se bodo v prihodnje sprejemali kot sekundarni akti na podlagi
predlagane uredbe, ne pa kot akti, ki so predmet soodločanja. Direktive o
krompirjevih škodljivih organizmih bodo nadomestili sekundarni akti na podlagi
predlagane uredbe, vsebina pa bo ostala nespremenjena. Direktivi o nageljnovih
listnih zavijalcih in ameriškem kaparju ne bosta nadomeščeni. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Finančne določbe in odobritve sredstev
za izvajanje uredbe do 31. decembra 2020 bodo predstavljene v prihodnjem
zakonodajnem predlogu uredbe o upravljanju odhodkov v zvezi s prehransko
verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in
rastlinskim razmnoževalnim materialom. Sedanji predlog ne vključuje
nobenih odhodkov, ki ne bodo vključeni že v oceni finančnih posledic
zakonodajnega predloga navedene uredbe, in ne zahteva dodatnih človeških
virov. 2013/0141 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščitnih ukrepih proti škodljivim
organizmom na rastlinah EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE
UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 43 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po predložitvi osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[10],
ob upoštevanju mnenja Odbora regij[11], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Direktiva
Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti
vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost
in proti njihovemu širjenju v Skupnosti[12]
opredeljuje režim zdravja rastlin. (2) Svet je 21. novembra 2008
Komisijo pozval, naj pripravi oceno navedenega režima zdravja rastlin[13]. (3) V skladu z izsledki navedene
ocene in izkušenj, pridobljenih ob uporabi Direktive 2000/29/ES, bi bilo treba
navedeno direktivo nadomestiti. Da bi se zagotovila enotna uporaba novih
predpisov, bi moral imeti akt, ki bo nadomestil navedeno direktivo, obliko
uredbe. (4) Zdravje rastlin je zelo
pomembno za pridelavo rastlin, javne in zasebne zelene površine, naravne
ekosisteme, ekosistemske storitve in biotsko raznovrstnost v Uniji. Zdravje
rastlin ogrožajo vrste, ki so škodljive rastlinam in rastlinskim proizvodom (v
nadaljnjem besedilu: škodljivi organizmi). Za boj proti tej grožnji je treba
sprejeti ukrepe glede opredelitve fitosanitarnih tveganj, ki jih predstavljajo
navedeni škodljivi organizmi, in zmanjšanja navedenih tveganj na sprejemljivo
raven. (5) Potreba po takih ukrepih se
kaže že dolgo. So predmet mednarodnih sporazumov in konvencij, vključno z
Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin (IPPC) z dne 6. decembra 1951, sprejeto
v Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), in novim
revidiranim besedilom konvencije, ki ga je Konferenca Organizacije za prehrano
in kmetijstvo odobrila na svojem 29. zasedanju novembra 1997. Unija je
podpisnica IPPC. (6) Pri določitvi
področja uporabe te uredbe se zdi pomembno upoštevati biogeografske
dejavnike, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov, ki niso prisotni
na evropskem ozemlju Unije, na navedeno ozemlje. Neevropska ozemlja držav
članic (najbolj oddaljene regije), navedena v členu 355(1) PDEU, bi
zato morala biti izključena iz ozemeljskega področja uporabe te
uredbe. Pripraviti bi bilo treba seznam navedenih ozemelj. Kadar se položaj
takšnega ozemlja ali ozemlja iz člena 355(2) PDEU spremeni na podlagi
člena 355(6) PDEU, bi bilo treba navedeni seznam spremeniti tako, da se
zagotovi, da ozemeljsko področje uporabe te uredbe ostane omejeno na
evropski del ozemlja Unije. Sklicevanja na tretje države bi bilo treba razumeti
tudi kot sklicevanja na ozemlja z navedenega seznama. (7) Direktiva 2000/29/ES
opredeljuje pravila glede uradnega nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi
glede zaščitnih ukrepov proti vnosu rastlinam in rastlinskim proizvodom
škodljivih organizmov v Skupnost ter njihovemu širjenju po njej. Takšna pravila
trenutno opredeljuje Uredba (EU) št. …/…. o izvajanju uradnega nadzora in
drugih uradnih dejavnostih, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi
ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem
varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih
sredstvih, ter o spremembi Uredb (ES) št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003,
1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009, 1069/2009, 1107/2009, Uredb (EU) št.
1151/2012, [….]/2013 [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o določbah
za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo
živali ter zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] ter
Direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in
2009/128/ES (Uredba o uradnem nadzoru)[14]
[Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru in v sprotni
opombi navede sklicevanje na Uradni list], zato ne bi smela biti
vključena v to uredbo. (8) Treba bi bilo opredeliti
merila, ki bi omogočala določanje, za katere škodljive organizme je
treba sprejeti nadzorne ukrepe na celotnem ozemlju Unije. Takšni škodljivi
organizmi se imenujejo „karantenski škodljivi organizmi za Unijo“. Opredeliti
bi bilo treba tudi merila za določanje škodljivih organizmov, za katere je
treba sprejeti nadzorne ukrepe samo na enem ali več delih tega ozemlja.
Takšni škodljivi organizmi se imenujejo „karantenski škodljivi organizmi za
varovano območje“. (9) Pripraviti bi bilo treba
omejen seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki imajo največje
gospodarske, okoljske ali družbene učinke za ozemlje Unije kot celoto (v
nadaljnjem besedilu: prednostni škodljivi organizmi), s čimer bi se
omogočilo, da se prizadevanja za nadzor osredotočijo na takšne
škodljive organizme. (10) Primerno je zagotoviti
izvzetja iz prepovedi vnosa karantenskih škodljivih organizmov za Unijo na
ozemlje Unije in premike po njem za znanstvene namene, poskuse, izbor sort,
žlahtnjenje in razstave. (11) Da se zagotovi učinkovito
in pravočasno ukrepanje v primeru prisotnosti karantenskega škodljivega
organizma za Unijo, bi se morale za javnost, izvajalce poslovnih dejavnosti in
države članice uporabljati obveznosti uradnega obveščanja. (12) Če navedene obveznosti
uradnega obveščanja zahtevajo razkritje osebnih podatkov fizičnih ali
pravnih oseb pristojnim organom, to lahko predstavlja omejitev člena 8
(Varstvo osebnih podatkov) Listine o temeljnih pravicah. Vendar je takšna
omejitev potrebna in sorazmerna za dosego ciljev javnega interesa te uredbe. (13) Izvajalec poslovne dejavnosti,
ki odkrije prisotnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo na rastlini,
rastlinskem proizvodu ali drugem predmetu, ki je ali je bil pod njegovim
nadzorom, bi moral biti zavezan k sprejetju vseh ukrepov, ki bi lahko bili
primerni za izkoreninjenje škodljivega organizma, umik ali odpoklic rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih zadevnih predmetov ter obveščanje
pristojnega organa, drugih oseb v trgovinski verigi in javnost. (14) Države članice bi morale
sprejeti vse potrebne ukrepe za izkoreninjenje karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo, če se jih odkrije na njihovih ozemljih. Primerno je
določiti ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v takšnem
primeru, in načela, na podlagi katerih se lahko odločijo, kakšne
ukrepe sprejeti. Navedeni ukrepi bi morali vključevati vzpostavitev
območij z omejitvami, ki jih sestavljata napadeno območje in
varovalni pas. (15) V nekaterih primerih bi morale
države članice uvesti ukrepe za izkoreninjenje karantenskih škodljivih
organizmov na rastlinah v zasebnih prostorih, saj je izkoreninjenje škodljivih
organizmov lahko uspešno le, če so odstranjeni vsi viri napada. Zato bi
moral biti pristojnim organom držav članic zagotovljen zakonit dostop do
navedenih prostorov. To lahko predstavlja omejitev člena 7 (Spoštovanje
zasebnega in družinskega življenja) in člena 17 (Lastninska pravica) Listine
o temeljnih pravicah. Navedena omejitev je potrebna in sorazmerna za dosego
cilja javnega interesa režima, pod pogojem, da države članice zagotovijo
pravične in pravočasne odškodnine za izgubo lastninske pravice. (16) Zgodnje odkrivanje prisotnosti
škodljivih organizmov je izjemno pomembno za pravočasno in učinkovito
izkoreninjenje. Države članice bi zato morale opravljati sistematične
raziskave za ugotavljanje prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov za
Unijo v območjih, kjer ni znano, da bi bili navedeni organizmi prisotni.
Glede na število karantenskih škodljivih organizmov za Unijo ter čas in
vire, potrebne za izvedbo navedenih sistematičnih raziskav, bi morale
države članice vzpostaviti večletne programe sistematičnih
raziskav. (17) Komisija bi bilo treba
podeliti pooblastilo, da v primeru suma ali potrjene prisotnosti določenih
karantenskih škodljivih organizmov za Unijo sprejme ukrepe, zlasti v zvezi z
njihovim izkoreninjenjem in zadrževanjem, ter za vzpostavitev območij z
omejitvami, sistematičnih raziskav, načrtov izrednih ukrepov,
simulacijskih vaj in načrtov za izkoreninjenje v zvezi z navedenimi
škodljivimi organizmi. (18) Da se zagotovi hitro in
učinkovito ukrepanje proti škodljivim organizmom, ki niso karantenski
škodljivi organizmi za Unijo, vendar države članice menijo, da bi utegnili
izpolnjevati pogoje za uvrstitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov
za Unijo, bi bilo treba sprejeti določbe glede ukrepov, ki jih države
članice sprejmejo, če ugotovijo prisotnost takšnega škodljivega
organizma. Podobne določbe bi bilo treba opredeliti tudi za Komisijo. (19) Pod določenimi pogoji bi
državam članicam moralo biti omogočeno, da sprejmejo strožje ukrepe
za izkoreninjenje od tistih, ki jih zahteva zakonodaja Unije. (20) Posebne določbe bi se
morale uporabljati tudi v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi, zlasti
glede obveščanja javnosti, sistematičnih raziskav, načrtov
izrednih ukrepov, načrtov za izkoreninjenje in sofinanciranja ukrepov s
strani Unije. (21) Karantenski škodljivi
organizmi, ki so prisotni na ozemlju Unije, vendar niso prisotni na
določenih delih navedenega ozemlja, označenih kot „varovana
območja“, in katerih prisotnost bi imela nesprejemljive gospodarske,
družbene ali okoljske učinke le na navedena varovana območja, bi
morali biti posebej določeni in uvrščeni na seznam kot „škodljivi
organizmi za varovano območje“. Vnos karantenskih škodljivih organizmov za
varovano območje na zadevna varovana območja, premiki takšnih
organizmov po njih in njihova sprostitev vanje bi morali biti prepovedani. (22) Določiti bi bilo treba
pravila v zvezi s priznavanjem, prilagajanjem ali preklicem priznavanja
varovanih območij, z zahtevami glede sistematičnih raziskav v
varovanih območjih in z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, če se na
zadevnih varovanih območjih ugotovi prisotnost karantenskih škodljivih
organizmov za varovano območje. V primerih, ko se na zadevnem varovanem
območju ugotovi prisotnost karantenskega škodljivega organizma za varovano
območje, bi se morala uporabljati stroga pravila za spremembo ali preklic
navedenih varovanih območij. (23) Škodljivi organizem, ki ni
karantenski škodljivi organizem za Unijo, bi se moral imenovati „nekarantenski
škodljivi organizem za Unijo“, če se prenaša predvsem prek
specifičnih rastlin za saditev in ima njegova prisotnost na navedenih
rastlinah nesprejemljive gospodarske učinke v zvezi s predvideno uporabo
navedenih rastlin ter je uvrščen na seznam kot nekarantenski škodljivi
organizem za Unijo. Da bi se omejila prisotnost takšnih škodljivih organizmov,
bi bilo treba prepovedati njihov vnos na ozemlje Unije ali premike po njem na
zadevnih rastlinah za saditev, razen če navedeni seznam ne določa
drugače. (24) Nekatere rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti zaradi velike verjetnosti, da gostijo karantenski
škodljivi organizem za Unijo, predstavljajo nesprejemljivo fitosanitarno
tveganje. Za nekatere izmed navedenih so na voljo sprejemljivi ukrepi za
zmanjševanje tveganja, za druge pa ne. Glede na razpoložljivost sprejemljivih
ukrepov za zmanjševanje tveganja bi bilo treba njihov vnos na ozemlje Unije in
premike po njem prepovedati ali zanje določiti posebne zahteve. Pripraviti
bi bilo treba seznam navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov. (25) Določiti bi bilo treba
odstopanja od prepovedi ali posebne zahteve v zvezi z vnosom rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije. Komisija bi moralo
biti podeljeno pooblastilo, da nekatere ukrepe tretjih držav prizna kot
enakovredne zahtevam v zvezi s premiki zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov
in drugih predmetov po ozemlju Unije. (26) Navedene prepovedi ali zahteve
se ne bi smele uporabljati za majhno število rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov, razen za rastline za saditev, za nekomercialne ali
nestrokovne namene, ter za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov v obmejna območja in njihove premike znotraj navedenih
območij. Prav tako se ne bi smele uporabljati za vnos rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije in njihove premike po njem za
znanstvene namene, poskuse, izbor sort, žlahtnjenje in razstave. Treba bi bilo
vzpostaviti primerne varnostne ukrepe in zagotavljati informacije osebam, ki
jih to zadeva. (27) Treba bi bilo določiti
odstopanje od predpisov Unije za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov na ozemlje Unije in njihove premike po njem, če navedeno ozemlje
le prečkajo. (28) Mednarodna trgovina z
rastlinami za saditev, v zvezi s katerimi so bile pridobljene le omejene
fitosanitarne izkušnje, je lahko povezana z resnimi tveganji za naselitev
karantenskih škodljivih organizmov, v zvezi s katerimi niso bili sprejeti
nobeni ukrepi na podlagi te uredbe. Da se zagotovi hitro in učinkovito
ukrepanje proti novo ugotovljenim tveganjem v zvezi z rastlinami za saditev, za
katere niso bile uvedene trajne zahteve ali prepovedi, vendar bi lahko
izpolnjevale pogoje za takšne trajne ukrepe, bi morala Komisija v skladu s
previdnostnim načelom imeti možnost za sprejetje začasnih ukrepov. (29) Treba je določiti
prepovedi in posebne zahteve, podobne tistim, ki so opredeljene za ozemlje
Unije, glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki bi
predstavljali nesprejemljivo fitosanitarno tveganje zaradi velike verjetnosti,
da gostijo posamezni karantenski škodljivi organizem za varovano območje,
na varovana območja in njihove premike znotraj navedenih območij. (30) Sprejeti bi bilo treba splošne
zahteve glede vozil in pakirnega materiala za rastline, rastlinske proizvode in
druge predmete, da se zagotovi, da so prosti karantenskih škodljivih
organizmov. (31) Države članice bi morale
določiti karantenske postaje. Opredeliti bi bilo treba zahteve glede
določitve, delovanja in nadzora navedenih karantenskih postaj ter
sprostitve rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz navedenih
postaj. Če navedene zahteve vključujejo vodenje seznamov osebja in
obiskovalcev, ki vstopajo v postaje, to lahko pomeni omejitev člena 8
(Varstvo osebnih podatkov) Listine o temeljnih pravicah. Vendar je takšna
omejitev potrebna in sorazmerna za dosego ciljev javnega interesa te uredbe. (32) Če to zahtevajo
dvostranski dogovori, ki jih Unija sklene s tretjo državo, ali zakonodaja
tretje države, bi morali biti rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti
pri premikih z ozemlja Unije v zadevno tretjo državo skladni z navedenimi
pravili. (33) Če se v zvezi z
rastlinami, rastlinskimi proizvodi ali drugimi predmeti, ki se premikajo z
ozemlja Unije v tretje države, ne uporabljata dvostranski fitosanitarni
sporazum, sklenjen med Unijo in tretjo državo, in fitosanitarna zakonodaja
tretje države, bi bilo treba tretjim državam ponuditi zaščito pred
karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo zaradi njihove znane škodljive narave,
razen če je uradno potrjeno, da je karantenski škodljivi organizem za
Unijo prisoten v zadevni tretji državi in ni pod uradnim nadzorom, ali če
se lahko upravičeno domneva, da karantenski škodljivi organizem za Unijo
ne izpolnjuje meril za uvrstitev med karantenske škodljive organizme v zadevni
tretji državi. (34) Da se zagotovi učinkovito
izvajanje te uredbe, bi morali biti izvajalci poslovnih dejavnosti, za katere
veljajo obveznosti na podlagi te uredbe, vpisani v registre, ki jih vzpostavijo
države članice. Za zmanjšanje upravnega bremena bi morali navedeni
registri vključevati tudi izvajalce poslovnih dejavnosti, ki so zajeti v
Uredbi (EU) št. …/…[15]
o [Urad za publikacije vstavi številko, naslov in v opombi pod črto
tudi sklic na UL za uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu]. (35) Izvajalci poslovnih dejavnosti,
ki upravljajo več prostorov, bi morali imeti možnost, da v register
ločeno vpišejo vse navedene prostore. (36) Za lažje odkrivanje virov napada
s karantenskim škodljivim organizmom je primerno od izvajalcev poslovnih dejavnosti
zahtevati, da vodijo evidence v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in
drugimi predmeti, ki so jim jih dobavili izvajalci poslovnih dejavnosti in so
jih drugim izvajalcem poslovnih dejavnosti dobavili sami. Zaradi latentne dobe
pri nekaterih karantenskih škodljivih organizmih in časa, ki je potreben
za odkritje vira napada, bi bilo treba evidence hraniti tri leta. (37) Izvajalci poslovnih dejavnosti
bi morali imeti vzpostavljene tudi sisteme in postopke, ki omogočajo
sledenje premikom svojih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po
svojih prostorih. (38) Za vnos nekaterih rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretjih držav na ozemlje Unije in
v varovana območja bi se moralo zahtevati fitosanitarno spričevalo.
Zaradi jasnosti bi bilo treba pripraviti seznam navedenih rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov. (39) Navedena fitosanitarna
spričevala bi morala biti skladna z zahtevami IPPC in potrditi skladnost z
zahtevami in ukrepi, uvedenimi na podlagi te uredbe. Za zagotovitev
verodostojnosti fitosanitarnih spričeval bi bilo treba določiti
pravila glede njihove veljavnosti in preklica. (40) Premiki rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije ter njihov vnos v varovana
območja in njihovi premiki znotraj navedenih območij bi morali biti
dovoljeni samo, če navedene spremlja rastlinski potni list, ki potrjuje
skladnost z zahtevami in ukrepi, uvedenimi na podlagi te uredbe. Zaradi jasnosti
bi bilo treba pripraviti seznam navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov. (41) Rastlinski potni listi se ne
bi smeli zahtevati za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete,
namenjene končnim uporabnikom. (42) Za zagotovitev verodostojnosti
rastlinskih potnih listov bi bilo treba določiti pravila glede njihove
vsebine. (43) Na splošno bi rastlinske potne
liste moral izdajati izvajalec poslovne dejavnosti. Če izvajalci poslovnih
dejavnosti nimajo virov za izdajanje rastlinskih potnih listov, bi morala
obstajati možnost, da na njihovo zahtevo rastlinske potne liste izdajo
pristojni organi. (44) Treba bi bilo določiti
pravila za izdajanje rastlinskih potnih listov, preglede, ki so potrebni za
izdajo, pooblastila in nadzor s strani izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki
izdajajo rastlinske potne liste, obveznosti pooblaščenih izvajalcev
dejavnosti in preklic navedenega pooblastila. (45) Za zmanjšanje bremena
pooblaščenih izvajalcev dejavnosti bi bilo treba preglede pred izdajo
rastlinskih potnih listov združiti s pregledi, zahtevanimi na podlagi Uredbe
(EU) št. .../... [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o zakonodaji o
rastlinskem razmnoževalnem materialu], če je to primerno. (46) Pooblaščeni izvajalci
dejavnosti bi morali imeti potrebno znanje o škodljivih organizmih. (47) Nekateri izvajalci dejavnosti
bi morda želeli pripraviti načrt za obvladovanje fitosanitarnih tveganj, s
katerim bi zagotovili in pokazali visoko raven kompetenc in ozaveščenosti
o fitosanitarnih tveganjih v zvezi s kritičnimi točkami svojih
strokovnih dejavnostih ter upravičili posebne ureditve glede nadzora,
sklenjene s pristojnimi organi. Treba bi bilo določiti pravila Unije o
vsebini navedenih načrtov. (48) Primerno je predvideti možnost
nadomestitve rastlinskih potnih listov in fitosanitarnih spričeval. (49) V primeru neskladnosti s
predpisi Unije bi bilo treba rastlinske potne liste umakniti, razveljaviti in,
zaradi sledljivosti, hraniti. (50) Mednarodni standard FAO za
fitosanitarne ukrepe št. 15 določa, da mora biti lesen pakirni material
opremljen s posebno oznako, s katero ga opremijo ustrezno pooblaščeni in
nadzorovani izvajalci poslovnih dejavnosti. Ta uredba bi morala opredeliti
vzorec in vsebino navedene oznake ter pooblastilo za izvajalce poslovnih dejavnosti
na ozemlju Unije, ki nanašajo navedene oznake, in nadzor nad njimi. (51) Če to zahteva tretja
država, bi se morale zadevne rastline, rastlinske proizvode in drugi predmeti z
ozemlja Unije premikati v navedeno tretjo državo s fitosanitarnim
spričevalom za izvoz ali ponovni izvoz. V skladu z zadevnimi
določbami IPPC bi navedena spričevala morali izdajati pristojni
organi ob upoštevanju vsebine vzorcev spričeval za izvoz in ponovni izvoz,
kot je bila opredeljena s strani IPPC. (52) Če se rastlina,
rastlinski proizvod ali drug predmet pred izvozom v tretjo državo premakne
preko več kot ene države članice, je pomembno, da država
članica, v kateri so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi
predmeti pridelani, proizvedeni ali obdelani, izmenja informacije z državo članico,
ki izda fitosanitarno spričevalo za izvoz. Takšna izmenjava informacij je
pomembna, da se omogoči potrditev skladnosti z zahtevami tretje države.
Zato bi bilo treba uvesti usklajeno „predizvozno spričevalo“, s katerim bi
se zagotovila poenotena izmenjava informacij. (53) Komisija bi morala vzpostaviti
elektronski sistem obveščanja, ki se zahteva v skladu s to uredbo. (54) Da se zagotovi izvajanje
izvzetij za karantenske škodljive organizme za Unijo, ki se uporabljajo za
znanstvene namene, poskuse, izbor sort, žlahtnjenje ali razstave, na
način, ki ne predstavlja fitosanitarnega tveganja za ozemlje Unije ali
dele tega ozemlja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za
sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s predpisi o izmenjavi
informacij med državami članicami in Komisijo glede vnosa zadevnih
škodljivih organizmov na ozemlje Unije in njihovih premikov po navedenem
ozemlju, zadevnih ocen in pooblastil ter preverjanja skladnosti, ukrepov v
primeru neskladnosti in uradnega obveščanja o slednjih. (55) Da se zagotovi učinkovit
sistem obveščanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za
sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s predpisi o
obveznosti uradnega obveščanja v zvezi s sumom na prisotnost določenih
karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, ki še ni bila uradno potrjena. (56) Da se upošteva tehnični
in znanstveni napredek na področju sistematičnih raziskav za
ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov, bi bilo treba na Komisijo
prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v
zvezi s predpisi, ki spreminjajo ali dopolnjujejo elemente, ki bodo zajeti v
večletnih programih sistematičnih raziskav. (57) Da se zagotovi
učinkovitost simulacijskih vaj, bi bilo treba na Komisijo prenesti
pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s
predpisi, ki opredeljujejo pogostost, vsebino, obliko in druge določbe v
zvezi s simulacijskimi vajami. (58) Da se zagotovi vzpostavitev in
zanesljivo delovanje varovanih območij, bi bilo treba na Komisijo prenesti
pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s
predpisi o sistematičnih raziskavah, ki jih je treba opraviti za namene
priznavanja varovanih območij, in preverjanjih, ali varovana območja
izpolnjujejo zadevne zahteve. (59) Da se zagotovi sorazmerna in
omejena uporaba izjem glede vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov na obmejna območja ali njihovih premikov po navedenih
območjih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje
aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s predpisi o največji širini
obmejnih območij tretjih držav in obmejnih območij držav članic,
najdaljšem premiku zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov
znotraj obmejnih območij tretjih držav in obmejnih območij držav
članic ter postopkih za odobritev vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov v obmejna območja držav članic in njihovih premikov
znotraj navedenih območij. (60) Da se preprečijo
fitosanitarna tveganja med prevozom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje aktov
v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s predpisi, ki opredeljujejo vsebino
izjave o prenosu rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov preko
ozemlja Unije za namene njihovega premika v tretjo državo. (61) Da se zagotovi sorazmernost
registracije izvajalcev poslovnih dejavnosti s ciljem obvladovanja
fitosanitarnega tveganja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje
aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s predpisi, ki opredeljujejo
kategorije izvajalcev poslovnih dejavnosti in pogoje za njihovo izvzetje iz
obveznosti vpisa v register. (62) Da se zagotovi verodostojnost
fitosanitarnih spričeval tretjih držav, ki niso podpisnice IPPC, bi bilo
treba na Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s
členom 290 PDEU v zvezi s predpisi, ki dopolnjujejo pogoje za priznavanje
fitosanitarnih spričeval navedenih tretjih držav. (63) Da se kar najbolj zmanjša
fitosanitarna tveganja, ki jih predstavljajo rastline, rastlinski proizvodi ali
drugi predmeti, ki se premikajo po ozemlju Unije, bi bilo treba na Komisijo
prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v
zvezi s pravili o določitvi največjega števila za majhne
količine določenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih
predmetov, ki bodo izvzeti iz zahteve za rastlinske potne liste. (64) Da se zagotovi zanesljivost
pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, izvedenih za
namen izdaje rastlinskih potnih listov, bi bilo treba na Komisijo prenesti
pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s
predpisi o vizualnih pregledih, vzorčenjih in testiranjih ter uporabi
sistemov potrjevanja. (65) Za večjo verodostojnost
rastlinskih potnih listov bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za
sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s predpisi o
opredelitvi zahtev glede kvalifikacij, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci poslovnih
dejavnosti, če želijo pridobiti pooblastilo za izdajanje rastlinskih
potnih listov. (66) Za večji obseg in korist
načrta za obvladovanje fitosanitarnih tveganj bi bilo treba na Komisijo
prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi
s predpisi, ki dopolnjujejo ali spreminjajo elemente, ki jih takšen načrt
zajema. (67) Da se upošteva razvoj
mednarodnih standardov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pristojnost za
sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s predpisi o potrdilih
za posebne vrste blaga, razen lesenega pakirnega materiala, za katere bi bila
potrebna uporaba posebnega potrdila o skladnosti s predpisi iz te uredbe. (68) Da se zagotovita koristnost in
zanesljivost uradnih potrdil in predizvoznih spričeval, bi bilo treba na
Komisijo prenesti pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290
PDEU v zvezi s predpisi, ki opredeljujejo vsebino uradnih potrdil, pooblastilo izvajalcev
poslovnih dejavnosti, ki izdajajo takšna potrdila, in nadzor nad njimi ter
vsebino predizvoznega spričevala. (69) Za prilagajanje
tehničnemu in znanstvenemu napredku ter sklepu Evropskega sveta,
sprejetega na podlagi člena 355(6) PDEU, bi bilo treba Komisiji podeliti
pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s pravili
o spreminjanju prilog k tej uredbi. (70) Zlasti je pomembno, da
Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na
strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih
aktov zagotoviti, da se ustrezni dokumenti predložijo Evropskemu parlamentu in
Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način. (71) Komisiji bi bilo treba
podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovijo poenoteni pogoji za izvajanje
te uredbe glede priprave seznama karantenskih škodljivih organizmov za Unijo,
priprave seznama prednostnih škodljivih organizmov, opredelitve ukrepov proti
določenim karantenskim škodljivim organizmom za Unijo, sprejemanja
začasnih ukrepov v zvezi s fitosanitarnimi tveganji, ki jih predstavljajo
škodljivi organizmi, ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive
organizme za Unijo, priznavanja varovanih območij, priznanih v skladu s
prvim pododstavkom člena 2(1)(h) Direktive 2000/29/ES, in priprave seznama
zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje, spremembe
ali preklica varovanih območij, spremembe seznama navedenih varovanih
območij, priprave seznama nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo in
rastlin za saditev, ki jih napadajo, priprava seznama rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov, katerih vnos na ozemlje Unije in njihove
premike po njem bi bilo treba prepovedati, ter zadevnih tretjih držav, priprave
seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter zahtev v zvezi
z njihovim vnosom na ozemlje Unije ter njihovih premikov po navedenem ozemlju,
opredelitve zahtev tretjih držav, enakovrednih zahtevam v zvezi s premiki
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije,
opredelitve posebnih pogojev ali ukrepov v zvezi z vnosom posameznih rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v obmejna območja držav
članic, sprejemanja začasnih ukrepov v zvezi z vnosom rastlin za
saditev iz tretjih držav na ozemlje Unije in njihovih premikov po navedenem
ozemlju, priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov,
katerih vnos v nekatera varovana območja in njihove premike po navedenih
območjih bi bilo treba prepovedati, zahtev za uvrstitev na seznam za vnos
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v nekatera varovana
območja in njihove premike znotraj navedenih območij, priprave
seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter zadevnih
tretjih držav, iz katerih izvirajo ali so iz njih odposlani, za vnos katerih na
ozemlje Unije je potrebno fitosanitarno spričevalo, priprave seznama
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter zadevnih tretjih držav,
iz katerih izvirajo ali so iz njih odposlani, za vnos katerih v nekatera
varovana območja iz navedenih tretjih držav je potrebno fitosanitarno spričevalo,
priprave seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za premik
katerih po ozemlju Unije je potreben rastlinski potni list, priprave seznama
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za vnos katerih v nekatera
varovana območja je potreben rastlinski potni list, ter opredelitve oblike
rastlinskega potnega lista. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v
skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.
februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi
katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[16]. (72) Svetovalni postopek bi se
moral uporabiti le za sprejetje začetnega seznama karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo, glede na to, da naj bi navedeni začetni seznam brez
kakršnih koli prilagoditev vseboval samo škodljive organizme iz dela A Priloge
I k Direktivi 2000/29/ES in oddelka I dela A Priloge II k navedeni direktivi,
za spremembo znanstvenega imena škodljivega organizma, če je takšna
sprememba utemeljena na podlagi novih znanstvenih spoznanj, za sprejetje
začetnega seznama varovanih območij in zadevnih karantenskih
škodljivih organizmov za varovano območje, glede na to, da naj bi navedeni
začetni seznam brez kakršnih koli prilagoditev vseboval samo varovana
območja, priznana v skladu s prvim pododstavkom člena 2(1)(h)
Direktive 2000/29/ES, ter karantenske škodljive organizme za varovano
območje iz dela B Priloge I in dela B Priloge II k Direktivi 2000/29/ES,
za spreminjanje in preklic varovanih območij, za sprejetje začetnega
seznama nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo, glede na to, da naj bi
navedeni začetni seznam brez kakršnih koli prilagoditev vseboval samo
škodljive organizme, navedene v določenih direktivah o pridelavi in
trženju semen in razmnoževalnega materiala, za sprejetje začetnega seznama
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, katerih vnos na ozemlje
Unije in njihove premike po navedenem ozemlju bi bilo treba prepovedati, glede
na to, da naj bi navedeni začetni seznam brez kakršnih koli prilagoditev
vseboval samo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete ter prepovedi in
zadevne tretje države iz dela A Priloge III k Direktivi 2000/29/ES, skupaj z
njihovimi oznakami kombinirane nomenklature (KN), za sprejetje začetnega
seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za vnos katerih na
ozemlje Unije in za njihove premike po navedenem ozemlju bi morale biti
izpolnjene posebne zahteve, glede na to, da naj bi navedeni začetni seznam
brez kakršnih koli prilagoditev vseboval samo rastline, rastlinske proizvode in
druge predmete ter zahteve in zadevne tretje države iz dela A Priloge IV k
Direktivi 2000/29/ES, skupaj z njihovimi oznakami kombinirane nomenklature
(KN), za sprejetje začetnega seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov, vnos katerih v nekatera varovana območja bi moral biti
prepovedan, glede na to, da naj bi navedeni začetni seznam brez kakršnih
koli prilagoditev vseboval samo rastline, rastlinske proizvode in druge
predmete ter zahteve in zadevne države članice iz dela B Priloge III k
Direktivi 2000/29/ES, skupaj z njihovimi oznakami kombinirane nomenklature
(KN), za sprejetje začetnega seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov, za vnos katerih v nekatera varovana območja in njihove
premike znotraj navedenih območij bi morale biti izpolnjene posebne
zahteve, glede na to, da naj bi navedeni začetni seznam brez kakršnih koli
prilagoditev vseboval samo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete ter
zahteve iz dela B Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES, skupaj z njihovimi
oznakami kombinirane nomenklature (KN), za sprejetje začetnega seznama
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter zadevnih tretjih držav,
iz katerih izvirajo ali so iz njih odposlani, za vnos katerih na ozemlje Unije
je potrebno fitosanitarno spričevalo, glede na to, da naj bi navedeni
začetni seznam brez kakršnih koli prilagoditev vseboval samo rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete iz točke I dela B Priloge V k
Direktivi 2000/29/ES, za sprejetje začetnega seznama rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov ter zadevnih tretjih držav, iz katerih izvirajo
ali so iz njih odposlani, za vnos katerih v nekatera varovana območja je
potrebno fitosanitarno spričevalo, glede na to, da naj bi navedeni
začetni seznam brez kakršnih koli prilagoditev vseboval samo rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete iz točke II dela B Priloge V k
Direktivi 2000/29/ES, za sprejetje začetnega seznama rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov, za premike katerih po ozemlju Unije je potreben
rastlinski potni list, glede na to, da naj bi navedeni začetni seznam brez
kakršnih koli prilagoditev vseboval samo rastline, rastlinske proizvode in
druge predmete iz točke I dela A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES ter za sprejetje
začetnega seznama rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za
vnos katerih v nekatera varovana območja je potreben rastlinski potni
list, glede na to, da naj bi navedeni začetni seznam brez kakršnih koli
prilagoditev vseboval samo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz
točke II dela A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES. (73) Direktiva Sveta 74/647/EGS z
dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev[17] in Direktiva Sveta 69/466/EGS
z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju ameriškega kaparja[18] določata ukrepe za
obvladovanje omenjenih škodljivih organizmov. Po začetku veljavnosti
navedenih direktiv sta se zadevna škodljiva organizma po ozemlju Unije
močno razširila, zato nadaljnje preprečevanje njunega širjenja ni
več izvedljivo. Navedeni direktivi bi bilo zato treba razveljaviti. (74) Razveljaviti bi bilo treba
Direktivo Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega
raka[19],
Direktivo Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve
obročkaste gnilobe[20],
Direktivo Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia
solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.[21]
ter Direktivo Sveta 2007/33/ES z dne 11. junija 2007 o obvladovanju krompirjevih
ogorčic in razveljavitvi Direktive 69/465/EGS[22], saj bi bilo v zvezi z
zadevnimi škodljivimi organizmi treba sprejeti nove ukrepe v skladu z
določbami iz te uredbe. Ob upoštevanju časa in virov, potrebnih za
sprejetje navedenih novih ukrepov, bi bilo treba navedene akte razveljaviti do
leta 2021. (75) Uredba (EU) št. …/2013 o ……[23] [Urad za publikacije vstavi
številko in naslov uredbe o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s
prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin
in rastlinskim razmnoževalnim materialom ter v opombi pod črto navede
sklicevanje na njeno objavo v Uradnem listu] določa, da morajo nepovratna
sredstva za ukrepe proti škodljivim organizmom zadevati nekatere škodljive
organizme iz prilog k Direktivi 2000/29/ES in nekatere škodljive organizme, ki
v navedenih prilogah niso navedeni, vendar zanje veljajo nekateri začasni
ukrepi Unije, sprejeti v zvezi z njimi. Ta uredba uvaja kategorijo prednostnih
škodljivih organizmov. Primerno je, da so nekateri ukrepi, ki jih v zvezi s
prednostnimi škodljivimi organizmi sprejmejo države članice,
upravičeni do nepovratnih sredstev Unije, vključno z izplačili
nadomestil izvajalcem poslovnih dejavnosti za vrednost rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov, ki jih je na podlagi ukrepov za izkoreninjenje
iz te uredbe treba uničiti. Uredbo (EU) št. XXX/2013 bi bilo zato treba
spremeniti. (76) Ker države članice ne
morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, to je zagotoviti usklajen
pristop glede zaščitnih ukrepov proti škodljivim organizmom na rastlinah,
in ga je zaradi njegovega učinka, zapletenosti ter čezmejne in
mednarodne narave možno bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme
ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v
členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz
navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za
doseganje navedenega cilja. (77) Ta uredba malim in srednjim
podjetjem ne nalaga nesorazmernega upravnega bremena ali zanje nima nesorazmernih
gospodarskih učinkov. V skladu s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi
ta uredba upošteva poseben položaj malih in srednjih podjetij, kadar je to
mogoče. Zaradi zaščite ciljev javne politike za zaščito zdravja
rastlin morebitno splošno izvzetje mikropodjetij, ki predstavljajo večino
podjetij, ni bilo obravnavano. (78) Ta uredba spoštuje IPPC in
Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Sporazum SPS) ter
smernice, ki jih podajata. (79) Ta uredba spoštuje temeljne
pravice in upošteva načela, ki jih navaja predvsem Listina Evropske unije
o temeljnih pravicah, zlasti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja,
lastninsko pravico, varstvo osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude in
svobodo umetnosti in znanosti. Države članice bi morale to uredbo
uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Poglavje I
Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov Člen 1
Vsebina in področje
uporabe 1. Ta uredba določa pravila za
določitev fitosanitarnih tveganj, ki jih predstavlja katera koli vrsta,
sev ali biotip patogenih povzročiteljev, živali ali parazitskih rastlin,
ki škodujejo rastlinam ali rastlinskim proizvodom (v nadaljnjem besedilu:
škodljivi organizmi), ter ukrepov za zmanjšanje navedenih tveganj na sprejemljivo
raven. 2. Za namene te uredbe se sklicevanje
na tretje države razume kot sklicevanje na tretje države in ozemlja iz Priloge
I. Za namene te uredbe se sklicevanje na ozemlje
Unije razume kot sklicevanje na ozemlje Unije brez ozemelj iz Priloge I. Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki spreminjajo Prilogo I, da se
zagotovi, da je področje uporabe te uredbe omejeno na evropski del ozemlja
Unije. Navedena sprememba je ena od naslednjih: (a)
vnos enega ali več ozemelj iz člena
355(1) Pogodbe v Prilogo I; (b)
črtanje enega ali več ozemelj iz
člena 355(2) Pogodbe iz Priloge I. Člen 2
Opredelitve pojmov Za namene te
uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1) „rastline“ pomenijo žive
rastline in naslednje žive dele rastlin: (a)
seme v botaničnem smislu, razen tistega, ki ni
za setev; (b)
sadje v botaničnem smislu; (c)
zelenjavo; (d)
gomolje, stebelne gomolje, čebulice, korenike,
korenine, pokončne korenike, stolone; (e)
poganjke, stebla, pritlike; (f)
rezano cvetje; (g)
veje z listi; (h)
posekano drevje z listi; (i)
listje; (j)
rastlinske tkivne kulture, vključno s
celičnimi kulturami, genski material, meristeme, himerične klone,
mikro-razmnoževalni material; (k)
živ cvetni prah; (l)
brste, cepiče, potaknjence, podlago za
cepljenje, cepljenke; (2) „rastlinski proizvodi“
pomenijo proizvode rastlinskega izvora, ki so nepredelani ali enostavno
pripravljeni, če to niso rastline. Razen če je določeno drugače, les
šteje za „rastlinski proizvod“ le, če ni bil obdelan tako, da so bila
odpravljena vsa fitosanitarna tveganja, in je skladen z določbami ene ali
več spodnjih točk: (a)
njegova naravno zaobljena površina je v celoti ali
delno ohranjena, z lubjem ali brez; (b)
njegova naravno zaobljena površina ni ohranjena
zaradi žaganja, rezanja ali cepljenja; (c)
je v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev,
lesnih odpadkov ali ostankov, ki niso bili predelani ob uporabi lepila,
toplote, tlaka ali kombinacije le-teh za proizvodnjo peletov, briketov ali
vezanih ali ivernih plošč; (d)
se uporablja ali je namenjen za uporabo kot pakirni
material ali podporni les, ne glede na to, ali se dejansko uporablja pri
prevozu blaga ali ne; (3) „rastline za saditev“
pomenijo rastline, ki so zmožne proizvesti in so namenjene za proizvodnjo celih
rastlin ter ki bodo posajene ali presajene ali bodo ostale zasajene; (4) „drugi predmeti“ pomenijo vse
materiale ali predmete, vključno z zemljo ali rastnim substratom, ki niso
rastline ali rastlinski proizvodi in so zmožni gostiti ali širiti škodljive
organizme; (5) „pristojni organ“ pomeni
pristojni organ, kot je opredeljen v členu 2(5) Uredbe (EU) št. .../.... [Urad
za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru]; (6) „partija“ pomeni število enot
enega samega blaga, katerega istovetnost je za fitosanitarne namene mogoče
ugotoviti na podlagi homogenosti njegove sestave in izvora ter ki je del
pošiljke; (7) „izvajalec poslovne
dejavnosti“ pomeni vsako osebo, ki je subjekt javnega ali zasebnega prava in je
poslovno vključen v eno ali več naslednjih dejavnosti v zvezi z
rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti: (a)
saditev; (b)
gojenje; (c)
pridelavo; (d)
vnos na ozemlje Unije ter premiki po navedenem
ozemlju in z njega; (e)
dostopnost na trgu; (8) „končni uporabnik“
pomeni vsako osebo, ki rastline ali rastlinski material pridobi za svojo
uporabo v namene, ki niso del njene poslovne ali poklicne dejavnosti; (9) „test“ pomeni uraden pregled,
ki ni vizualen, s katerim se ugotovi prisotnost škodljivih organizmov ali
določi njihovo vrsto; (10) „tretiranje“ pomeni postopek
za uničenje, inaktivacijo ali odstranitev škodljivih organizmov, ali za
njihovo sterilizacijo ali devitalizacijo. Poglavje II
Karantenski škodljivi organizmi Oddelek 1
KARANTENSKI ŠKODLJIVI ORGANIZMI Člen 3
Opredelitev karantenskih
škodljivih organizmov V zvezi z določenim ozemljem se škodljivi
organizem imenuje „karantenski škodljivi organizem“, če izpolnjuje vse
naslednje pogoje: (a)
njegova istovetnost je ugotovljena v smislu
točke (1) oddelka 1 Priloge II; (b)
ni prisoten na navedenem ozemlju v smislu
točke (2)(a) oddelka 1 Priloge II ali je, če je prisoten, na
navedenem ozemlju prisoten le v omejenem obsegu v smislu točk (2)(b) in
(c) oddelka 1 Priloge II; (c)
zmožen je vstopiti na navedeno ozemlje, po vstopu
ostati prisoten na navedenem ozemlju v bližnji prihodnosti (v nadaljnjem
besedilu: naselitev) in se razširiti po navedenem ozemlju ali, če je
prisoten na njem, se razširiti na tiste dele navedenega ozemlja, kjer je
prisoten v omejenem obsegu, v skladu s točko (3) oddelka 1 Priloge II; (d)
njegov vstop na navedeno ozemlje, naselitev in
širjenje po njem ali, če je že prisoten, na tiste dele tega ozemlja, kjer
je prisoten v omejenem obsegu, bi v smislu točke (4) oddelka 1 Priloge II
za navedeno ozemlje imeli nesprejemljive gospodarske, okoljske in družbene
učinke; ter (e)
na voljo so izvedljivi in učinkoviti ukrepi za
preprečitev vstopa, naselitve ali širjenja navedenega škodljivega
organizma po navedenem ozemlju ter za zmanjšanje z njim povezanih
fitosanitarnih tveganj in učinkov. Oddelek 2
Karantenski škodljivi organizmi za Unijo Člen 4
Opredelitev karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo Karantenski škodljivi organizem se imenuje
karantenski škodljiv organizem za Unijo, če je določeno ozemlje, kot
je navedeno v uvodnem besedilu člena 3, ozemlje Unije in je vključeno
na seznam iz člena 5(2). Člen 5
Prepoved vnosa in premikov
karantenskih škodljivih organizmov za Unijo 1. Karantenski škodljivi
organizem za Unijo se ne sme vnesti na ozemlje Unije ali se premikati po njem. Nihče ne sme namenoma delovati tako, da bi s
tem utegnil pripomoči k vnosu karantenskega škodljivega organizma za Unijo
na ozemlje Unije ter njegovi naselitvi in širjenju po njem. 2. Komisija z izvedbenim aktom
določi seznam škodljivih organizmov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena
3(b), (c) in (d) za ozemlje Unije, ki se imenuje „seznam karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo“. Navedeni seznam vključuje škodljive organizme
iz dela A Priloge I k Direktivi 2000/29/ES in oddelka 1 dela A Priloge II k
navedeni direktivi. Škodljivi organizmi, ki so na katerem koli delu
ozemlja Unije avtohtoni, bodisi po naravni poti bodisi kot posledica njihovega
vnosa z ozemelj zunaj Unije, se na navedenem seznamu označijo kot
škodljivi organizmi, za katere je znano, da so prisotni na ozemlju Unije. Škodljivi organizmi, ki niso avtohtoni na nobenem
delu ozemlja Unije, se na navedenem seznamu označijo kot škodljivi
organizmi, za katere ni znano, da bi bili prisotni na ozemlju Unije. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 3. Komisija spremeni izvedbeni
akt iz odstavka 2, če ocena pokaže, da škodljivi organizem, ki v navedenem
aktu ni naveden, izpolnjuje pogoje iz člena 3(b), (c) in (d) v zvezi z
ozemljem Unije, ali da škodljivi organizem, ki v navedenem aktu je naveden,
enega ali več navedenih pogojev ne izpolnjuje več. V prvem primeru
zadevni škodljivi organizem doda na seznam iz odstavka 2, v drugem primeru pa
zadevni škodljivi organizem z navedenega seznama črta. Komisija navedeno oceno da na voljo državam
članicam. Izvedbeni akti, ki spreminjajo izvedbeni akt iz
odstavka 2, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). Enak postopek se uporabi tudi za razveljavitev ali
nadomestitev izvedbenega akta iz odstavka 2. 4. Komisija spremeni izvedbeni
akt iz odstavka 2 tako, da spremeni znanstveno ime škodljivega organizma,
če je takšna sprememba utemeljena na podlagi novih znanstvenih spoznanj. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). Člen 6
Prednostni škodljivi
organizmi 1. Karantenski škodljivi
organizem za Unijo je „prednostni škodljivi organizem“, če izpolnjuje vse
naslednje pogoje: (a)
v zvezi z ozemljem Unije izpolnjuje pogoj iz
točke (a) ali (b) točke (2) oddelka 1 Priloge II; (b)
ima potencialno zelo resne gospodarske, okoljske
ali družbene učinke na ozemlje Unije, kot so opredeljeni v oddelku 2
Priloge II; (c)
je uvrščen na seznam v skladu z odstavkom 2. 2. Komisija z izvedbenim aktom
vzpostavi in spremeni seznam prednostnih škodljivih organizmov (v nadaljnjem
besedilu: seznam prednostnih škodljivih organizmov). Če se na podlagi rezultatov ocene ugotovi, da
karantenski škodljivi organizem za Unijo izpolnjuje pogoje iz odstavka 1 ali da
škodljivi organizem enega ali več navedenih pogojev ne izpolnjuje
več, Komisija izvedbeni akt iz prvega pododstavka spremeni tako, da
zadevni organizem doda na navedeni seznam ali ga z njega črta. Komisija navedeno oceno da na voljo državam
članicam. Število prednostnih škodljivih organizmov ne
presega 10 % vseh karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, uvrščenih
na seznam v skladu s členom 5(2) in (3). Če število prednostnih
škodljivih organizmov preseže 10 % vseh karantenskih škodljivih organizmov za
Unijo, uvrščenih na seznam v skladu s členom 5(2) in (3), Komisija
spremeni izvedbeni akt iz prvega pododstavka tako, da ustrezno prilagodi število
škodljivih organizmov na navedenem seznamu na podlagi njihovih potencialnih
gospodarskih, okoljskih in družbenih učinkov, kot so opredeljeni v oddelku
2 Priloge II. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu
s postopkom pregleda iz člena 99(3). V nujnih, ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z
resnim fitosanitarnim tveganjem Komisija v skladu s postopkom iz
člena 99(4) sprejme izvedbene akte, ki karantenske škodljive
organizme za Unijo uvrstijo na seznam kot prednostne škodljive organizme in se
začnejo uporabljati takoj. Člen 7
Sprememba oddelkov 1 in 2
Priloge II 1. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki ob
upoštevanju razvoja tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj
spreminjajo oddelek 1 Priloge II o merilih za določanje škodljivih
organizmov, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med karantenske škodljive
organizme, glede na istovetnost škodljivega organizma, njegovo prisotnost,
zmožnost vstopa, naselitve in širjenja ter njegove potencialne gospodarske,
družbene in okoljske učinke. 2. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki ob
upoštevanju razvoja tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj
spreminjajo oddelek 2 Priloge II o merilih za določanje istovetnosti karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med
prednostne škodljive organizme, glede na njihove potencialne gospodarske,
družbene ali okoljske učinke. Člen 8
Karantenski škodljivi
organizmi za Unijo, ki se uporabljajo za znanstvene namene, poskuse, izbor
sort, žlahtnjenje ali razstave 1. Z odstopanjem od člena
5(1) lahko države članice na zahtevo odobrijo vnos karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo, ki se uporabljajo za znanstvene namene, poskuse, izbor
sort, žlahtnjenje in razstave, na svoje ozemlje in njihove premike po navedenem
ozemlju, če so izpolnjene vse naslednje zahteve: (a)
vnos, premiki in uporaba zadevnega škodljivega
organizma ne povzročijo naselitve ali širjenja navedenega škodljivega
organizma po ozemlju Unije, če so uvedene so ustrezne omejitve; (b)
skladiščni prostori, v katerih se navedeni
škodljivi organizem hrani, in karantenske postaje iz člena 56, v katerih
se navedeni škodljivi organizem uporablja, so ustrezni; (c)
osebje, ki izvaja dejavnosti v zvezi z navedenim
škodljivim organizmom, ima ustrezne znanstvene in tehnične kvalifikacije. 2. Pristojni organ oceni
tveganje za naselitev in širjenje zadevnega škodljivega organizma, kot je
navedeno v odstavku 1(a), ob upoštevanju istovetnosti, biologije in načina
širjenja škodljivega organizma, predvidene dejavnosti, medsebojnega vpliva z
okoljem in drugih pomembnih dejavnikov, povezanih s tveganjem, ki ga navedeni
škodljivi organizem predstavlja. Oceni skladiščne prostore, v katerih se
omenjeni škodljivi organizem hrani, kot je navedeno v odstavku 1(b), ter
znanstvene in tehnične kvalifikacije osebja, ki izvaja dejavnosti v zvezi
s škodljivim organizmom, kot je navedeno v odstavku 1(c). Na podlagi navedenih ocen pristojni organ odobri
vnos omenjenega škodljivega organizma na ozemlje Unije ali njegove premike po
navedenem ozemlju, če so zahteve iz odstavka 1 izpolnjene. 3. V primeru odobritve ta
vključuje vse naslednje pogoje: (a)
škodljivi organizem je treba hraniti v
skladiščnih prostorih, za katere so pristojni organi ugotovili, da so
ustrezni, in so navedeni v dovoljenju; (b)
dejavnost, ki vključuje škodljivi organizem,
se izvaja v karantenski postaji, ki jo v skladu s členom 56
določi pristojni organ in je navedena v dovoljenju; (c)
dejavnost, ki vključuje škodljivi organizem,
opravlja osebje, za katero pristojni organ ugotovi, da ima ustrezne znanstvene
in tehnične kvalifikacije, in je navedeno v dovoljenju; (d)
škodljivi organizem mora ob vnosu na ozemlje Unije
ali premiku po navedenem ozemlju spremljati dovoljenje. 4. Dovoljenje je omejeno na
količino, ki je primerna za zadevno dejavnost in ne presega zmogljivosti
določene karantenske postaje. Vključuje omejitve, potrebne za zadostno
zmanjšanje tveganja za naselitev in širjenje zadevnega karantenskega škodljivega
organizma za Unijo. 5. Pristojni organ spremlja
skladnost s pogoji iz odstavka 3 in omejitvami iz odstavka 4 ter
sprejme potrebne ukrepe, če navedeni pogoji ali omejitve niso izpolnjeni.
Če je to primerno, je navedeni ukrep preklic odobritve iz odstavka 1. 6. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
določajo podrobna pravila o: (a)
izmenjavi informacij med državami članicami in
Komisijo o vnosu zadevnih škodljivih organizmov na ozemlje Unije ter njihovih
premikih po navedenem ozemlju; (b)
ocenah in odobritvi iz odstavka 2; ter (c)
spremljanju skladnosti, ukrepanju v primeru
neskladnosti in uradnem obveščanju o tem, kot je navedeno v
odstavku 5. Člen 9
Priglasitev karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo pristojnim organom 1. Če kdor koli odkrije
prisotnost karantenskega škodljivega organizma ali utemeljeno sumi na
prisotnost takšnega organizma, mora v desetih koledarskih dneh o tem pisno
obvestiti pristojni organ. 2. Oseba iz odstavka 1
navedenemu pristojnemu organu na zahtevo zagotovi informacije o prisotnosti
navedenega organizma, s katerimi razpolaga. Člen 10
Ukrepi v primeru suma na
prisotnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo Če pristojni organ sumi na prisotnost
karantenskega škodljivega organizma za Unijo na delu ozemlja zadevne države
članice, kjer dotlej ni bilo znano, da bi bil navedeni škodljivi organizem
prisoten, nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, da se prisotnost navedenega
škodljivega organizma uradno potrdi ali ovrže. Člen 11
Uradno obveščanje
Komisije in drugih držav članic o karantenskih škodljivih organizmih 1. Država članica prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge države
članice uradno obvesti v primeru, da je izpolnjena ena od naslednjih
točk: (a)
njen pristojni organ je prejel diagnozo uradnega
laboratorija, kot je navedeno v členu 36 Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za
publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru], s čimer je
potrjeno (v nadaljnjem besedilu: uradna potrditev), da je na njenem ozemlju
prisoten karantenski škodljivi organizem za Unijo, za katerega ni znano, da bi
bil prisoten v navedeni državi članici; (b)
njen pristojni organ je uradno potrdil prisotnost
karantenskega škodljivega organizma za Unijo, če je bila ugotovljena
prisotnost navedenega škodljivega organizma na delu njenega ozemlja, na katerem
dotlej ni bil prisoten; (c)
njen pristojni organ je uradno potrdil prisotnost
karantenskega škodljivega organizma za Unijo na njenem ozemlju v pošiljki
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki je bila vnesena ali
namenjena vnosu na ozemlje Unije ali se je premikala po navedenem ozemlju. 2. Uradna obvestila iz odstavka
1 se predložijo v roku treh delovnih dni po datumu uradne potrditve prisotnosti
zadevnega karantenskega škodljivega organizma za Unijo s strani pristojnega
organa. 3. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
določajo, da se obveznost uradnega obveščanja iz odstavka 1 uporablja
tudi v primeru suma na prisotnost določenih karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo, ki še ni bil uradno potrjen. Navedeni delegirani akti
lahko določajo tudi časovni okvir, v katerem morajo biti navedena
uradna obvestila predložena. Člen 12
Informacije o karantenskih
škodljivih organizmih za Unijo, ki jih pristojni organi predložijo izvajalcem poslovnih
dejavnosti Če so izpolnjeni pogoji ene od točk
iz člena 11(1), zadevni pristojni organ zagotovi, da se izvajalci poslovnih
dejavnosti, na čigar rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete bi
to lahko vplivalo, nemudoma obvestijo o prisotnosti zadevnega karantenskega
škodljivega organizma za Unijo. Člen 13
Informacije o prednostnih
škodljivih organizmih, ki jih pristojni organi sporočijo javnosti Če so v zvezi s prednostnim škodljivim
organizmom izpolnjeni pogoji ene od točk v členu 11(1)(a) ali (b),
pristojni organ javnost obvesti o ukrepih, ki jih je ali jih bo sprejel
navedeni pristojni organ ali, če je to ustrezno, ki jih bodo sprejeli
posamezni izvajalci poslovnih dejavnosti ali druge osebe. Člen 14
Uradno obvestilo o
neposrednih nevarnostih 1. Če ima država
članica dokaz, da obstaja neposredna nevarnost vnosa karantenskega
organizma za Unijo na ozemlje Unije ali na del navedenega ozemlja, kjer še ni
prisoten, o navedenem dokazu nemudoma pisno uradno obvesti Komisijo in druge
države članice. 2. Izvajalci poslovnih dejavnosti
pristojne organe nemudoma uradno obvestijo o vseh dokazih, ki jih imajo v zvezi
z neposredno nevarnostjo v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za
Unijo, kot je navedeno v odstavku 1. Člen 15
Ukrepi, ki jih morajo izvajalci poslovnih dejavnosti sprejeti takoj 1. Če izvajalec poslovne dejavnosti
ugotovi, da je na rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih, ki so
pod njegovim nadzorom, prisoten karantenski škodljivi organizem za Unijo, mora
takoj in po tem, ko obvesti zadevni pristojni organ in se z njim posvetuje,
sprejeti fitosanitarne ukrepe, ki so potrebni za odstranitev navedenega
škodljivega organizma z zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov
in, če je to ustrezno, iz njegovih prostorov ter preprečiti širjenje
navedenega škodljivega organizma. Navedeni izvajalec poslovne dejavnosti mora o tem
takoj in po tem, ko obvesti zadevni pristojni organ in se z njim posvetuje,
obvestiti osebe v trgovinski verigi, od katerih je navedene rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete pridobil. Navedeni pristojni organ zagotovi, če je to
ustrezno, da zadevni izvajalec poslovne dejavnosti rastline, rastlinske
proizvode in druge predmete, na katerih bi bil lahko prisoten navedeni
škodljivi organizem, umakne s trga. 2. Če rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti iz odstavka 1 niso več pod nadzorom zadevnega izvajalca
poslovne dejavnosti, navedeni izvajalec poslovne dejavnosti o prisotnosti škodljivega
organizma takoj in po tem, ko obvesti zadevni pristojni organ in se z njim
posvetuje, obvesti osebe v trgovinski verigi, od katerih je pridobil navedene
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete ter katerim je navedene
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete dobavil. 3. Pristojni organ zagotovi,
če je to ustrezno, da zadevni izvajalec poslovne dejavnosti s trga
odpokliče rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, na katerih bi
lahko bil prisoten škodljivi organizem, in da takšne rastline, rastlinske
proizvode in druge predmete odpokliče od končnih uporabnikov, če
so jih že dosegli. 4. Če se uporabi odstavek 1
ali 2, zadevni izvajalec poslovne dejavnosti zadevnemu pristojnemu organu
predloži vse informacije, ki so pomembne za javnost. Če je treba sprejeti
ukrepe v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, na
katerih bi lahko bil prisoten zadevni škodljivi organizem, navedeni pristojni
organ o tem obvesti javnost. Člen 16
Izkoreninjenje karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo 1. Če je prisotnost
karantenskega škodljivega organizma za Unijo uradno potrjena, pristojni organ
nemudoma sprejme vse ukrepe, potrebne za odstranitev navedenega škodljivega
organizma z zadevnega območja in preprečitev njegovega širjenja zunaj
navedenega območja (v nadaljnjem besedilu: izkoreninjenje). Navedeni
ukrepi se sprejmejo v skladu s Prilogo IV o ukrepih in načelih za
obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov. 2. Če bi prisotnost
zadevnega karantenskega škodljivega organizma za Unijo utegnila biti povezana s
premiki rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, pristojni organ
razišče izvor navedene prisotnosti in možnost, da se je zadevni škodljivi
organizem z navedenimi premiki razširil na nadaljnje rastline, rastlinske
proizvode ali druge predmete. 3. Če ukrepi iz odstavka 1
zadevajo vnos rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje
Unije ali njihove premike po navedenem ozemlju, zadevna država članica o
navedenih ukrepih nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge države članice. 4. Zasebni prostori državljanov
niso izvzeti iz ukrepov iz odstavka 1 in raziskav iz odstavka 2. Člen 17
Vzpostavitev območij z
omejitvami 1. Po uradni potrditvi iz
člena 11(1)(a) pristojni organ nemudoma vzpostavi območje, na katerem
se bodo izvajali ukrepi iz navedenega člena (v nadaljnjem besedilu:
območje z omejitvami). Območje z omejitvami sestavljata napadeno
območje iz odstavka 2 in varovalni pas iz odstavka 3. 2. Napadeno območje
vključuje: (a)
vse rastline, za katere je znano, da jih je napadel
zadevni škodljivi organizem; (b)
vse rastline, ki imajo znake ali simptome, ki
kažejo na možnost napada z navedenim škodljivim organizmom; (c)
vse druge rastline, ki bi jih navedeni škodljivi
organizem utegnil napasti zaradi njihove dovzetnosti zanj in ker se nahajajo v
neposredni bližini napadenih rastlin ali zaradi skupnega vira pridelave,
če je znan, z napadenimi rastlinami ali rastlinami, pridelanimi iz
okuženih rastlin. 3. Varovalni pas se nahaja poleg
napadenega območja in ga obkroža. Njegova velikost je ustrezna glede na tveganje, da
se zadevni škodljivi organizem po naravni poti ali zaradi človekove
dejavnosti v napadenem območju ali njegovi okolici razširi izven
napadenega območja, ter se določi v skladu z načeli iz oddelka 2
Priloge IV o ukrepih in načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih
organizmov. Kljub temu pa varovalnega pasu ni treba
vzpostaviti, če je tveganje za širjenje škodljivega organizma izven
napadenega območja dovolj majhno, ker je navedeno območje zavarovano
z naravnimi ali umetnimi preprekami. 4. Z odstopanjem od odstavka 1
lahko pristojni organ sklene, da ne vzpostavi območja z omejitvami,
če ob upoštevanju narave zadevnega škodljivega organizma in kraja, kjer je
bil odkrit, ob prvem pregledu ugotovi, da je navedeni škodljivi organizem
mogoče odstraniti takoj. V tem primeru opravi le sistematično
raziskavo, s katero ugotovi, ali se je napad razširil na nadaljnje rastline ali
rastlinske proizvode. Na podlagi omenjene sistematične raziskave pristojni
organ preuči, ali bi bilo treba vzpostaviti območje z omejitvami.
Zadevni pristojni organ o izsledkih navedene sistematične raziskave uradno
obvesti Komisijo in druge države članice. 5. Če bi bilo na podlagi
odstavkov 2 in 3 treba območje z omejitvami razširiti na ozemlje druge
države članice, država članica, v kateri je bila ugotovljena
prisotnost zadevnega škodljivega organizma, nemudoma naveže stik z državo
članico, na ozemlje katere bi bilo treba razširiti območje z
omejitvami, da lahko slednja sprejme vse ustrezne ukrepe iz odstavkov 1 do 4. 6. Države članice Komisijo
in druge države članice najpozneje 31. marca vsako leto uradno obvestijo o
številu vzpostavljenih območij z omejitvami in njihovih lokacijah,
zadevnih škodljivih organizmih in ukrepih, sprejetih v preteklem letu. Člen 18
Sistematične raziskave
in prilagoditve območij z omejitvami ter odprava omejitev 1. Pristojni organi vsako leto
opravijo sistematično raziskavo vseh območij z omejitvami z vidika
razvoja prisotnosti zadevnega škodljivega organizma. Navedene sistematične raziskave se opravijo v
skladu z določbami glede sistematičnih raziskav iz člena 21(1)
in (2). 2. Če pristojni organ v
okviru letne sistematične raziskave ugotovi prisotnost zadevnega
škodljivega organizma v varovalnem pasu, zadevna država članica o tem
nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge države članice, pri čemer
izrecno navede, da je bila ugotovljena prisotnost škodljivega organizma v
varovalnem pasu. 3. Pristojni organi meje
napadenih območij, varovalnih pasov in območij z omejitvami po
potrebi prilagodijo tako, da upoštevajo izsledke sistematičnih raziskav iz
odstavka 1. 4. Pristojni organi lahko
sklenejo odpraviti območje z omejitvami in prenehajo izvajati zadevne
ukrepe za izkoreninjenje, če v okviru sistematičnih raziskav iz
odstavka 1 na navedenem območju z omejitvami v dovolj dolgem obdobju ni
bila odkrita prisotnost zadevnega škodljivega organizma. 5. Pri sprejemanju
odločitev glede prilagoditev iz odstavka 3 ali odprave območja z
omejitvami iz odstavka 4 zadevni pristojni organ upošteva vsaj biologijo
škodljivega organizma in zadevnega vektorja, prisotnost gostiteljskih rastlin,
ekološke in podnebne razmere ter verjetnost, da bodo sprejeti ukrepi za
izkoreninjenje uspešni. Člen 19
Poročila o ukrepih,
sprejetih v skladu s členi 16, 17 in 18 Države članice pripravijo poročilo o
ukrepih, sprejetih v skladu s členi 16, 17 in 18. Če država članica navedene ukrepe
sprejme v območju, ki se nahaja ob meji z drugo državo članico, se
slednji predloži navedeno poročilo. Navedeno poročilo se na zahtevo predloži
tudi Komisiji in drugim državam članicam. Člen 20
Sprememba Priloge IV Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki spreminjajo oddelek 1 Priloge IV
o ukrepih za obvladovanje tveganj zaradi karantenskih škodljivih organizmov v
zvezi z ukrepi za preprečevanje in odstranitev napada kulturnih in divjih
rastlin, ukrepi v zvezi s pošiljkami rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov ter ukrepi v zvezi z drugimi potmi karantenskih škodljivih
organizmov, ter ki spreminjajo oddelek 2 navedene priloge o načelih za
obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov, ob upoštevanju razvoja
tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj. Člen 21
Sistematične raziskave v
zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi,
ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo 1. Države članice na vseh
območjih, za katere ni znano, da bi bil tam prisotni spodaj navedeni
škodljivi organizmi, v skladu z oddelkom 3 Priloge II v določenih
časovnih intervalih opravijo sistematične raziskave, v okviru katerih
ugotavljajo prisotnost vseh karantenskih škodljivih organizmov za Unijo in
znake ali simptome vseh škodljivih organizmov, ki so začasno uvrščeni
med karantenske škodljive organizme za Unijo. 2. Navedene sistematične
raziskave vključujejo vsaj vizualni pregled s strani pristojnega organa
ter po potrebi tudi zbiranje vzorcev in testiranja. Temeljijo na priznanih
znanstvenih in tehničnih načelih in se izvedejo ob ustreznem času
glede na možnost zaznave zadevnega škodljivega organizma. Pri navedenih sistematičnih raziskavah se
upoštevajo znanstveni in tehnični dokazi ter vse druge informacije v zvezi
s prisotnostjo zadevnih škodljivih organizmov. 3. Države članice Komisiji
in drugim državam članicam do 30. aprila vsako leto poročajo o
izsledkih sistematičnih raziskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v
preteklem letu. Člen 22
Večletni programi
sistematičnih raziskav in zbiranje informacij 1. Države članice
pripravijo večletne programe, v katerih opredelijo vsebino
sistematičnih raziskav, ki bodo opravljene v skladu s členom 21.
Navedeni programi omogočajo zbiranje in evidentiranje znanstvenih in
tehničnih dokazov ter drugih informacij iz drugega pododstavka člena
21(2). Navedeni programi opredeljujejo naslednje
elemente: specifični cilj vsake posamezne sistematične raziskave,
njen prostorski in časovni obseg, ciljne škodljive organizme, rastline in
blago, metodologijo in upravljanje kakovosti sistematične raziskave,
vključno z opisom postopkov v zvezi z vizualnim pregledom, vzorčenjem
in testiranji ter njihovimi tehničnimi utemeljitvami, časovni
razpored, pogostost in število načrtovanih vizualnih pregledov,
vzorčenj in testiranj ter metode za evidentiranje zbranih informacij in
poročanje o njih. Večletni programi zajemajo obdobje od pet do
sedem let. 2. Države članice o svojih
večletnih programih sistematičnih raziskav ob njihovem sprejetju
uradno obvestijo Komisijo in druge države članice. 3. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
spreminjajo ali dopolnjujejo elemente iz odstavka 1, ki jih morajo
vključevati večletni programi sistematičnih raziskav. Člen 23
Sistematične raziskave v
zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi 1. V zvezi z vsakim prednostnim
škodljivim organizmom države članice opravijo ločeno
sistematično raziskavo iz člena 21(1). Navedene sistematične
raziskave vključujejo zadostno število vizualnih pregledov, vzorčenj
in testiranj, kot je primerno za zadevne škodljive organizme, da se jih z
veliko verjetnostjo odkrije pravočasno. 2. Države članice Komisiji
in drugim državam članicam do 30. aprila vsako leto poročajo o
izsledkih sistematičnih raziskav iz odstavka 1, ki so bili opravljeni v
preteklem letu. Člen 24
Načrti izrednih ukrepov
v zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi 1. Vsaka država članica za
vsak posamezen prednostni škodljivi organizem, ki je zmožen vstopiti na njeno
ozemlje ali na njegov del in se na njem naseliti, pripravi in posodablja
ločen načrt, ki vsebuje informacije v zvezi s postopkom
odločanja, postopki in protokoli, ki jih je treba upoštevati, ter viri, ki
jih je treba dati na voljo, za ukrepanje v primeru potrditve prisotnosti
zadevnega škodljivega organizma (v nadaljnjem besedilu: načrt izrednih
ukrepov) ali suma nanjo. 2. Načrt izrednih ukrepov
vključuje: (a)
vloge in odgovornosti organov, ki so v primeru
potrditve prisotnosti zadevnega prednostnega škodljivega organizma ali suma
nanjo vključeni v izvedbo načrta, hierarhijo dajanja navodil in postopke
za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, drugi javni organi
iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije vstavi številko
Uredbe o uradnem nadzoru], pooblaščeni organi ali fizične osebe
iz člena 25(1) Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije vstavi
številko Uredbe o uradnem nadzoru], laboratoriji in izvajalci poslovnih dejavnosti,
po potrebi vključno z usklajevanjem s sosednjimi državami članicami in
sosednjimi tretjimi državami; (b)
dostop pristojnih organov do prostorov izvajalcev poslovnih
dejavnosti in po potrebi fizičnih oseb, laboratorijev, opreme, osebja,
zunanjih izvedenskih mnenj in virov, potrebnih za hitro in učinkovito
izkoreninjenje ali, če je to primerno, preprečevanje širjenja
zadevnega prednostnega škodljivega organizma; (c)
ukrepe, ki jih je treba sprejeti v zvezi z
obveščanjem Komisije, drugih držav članic, zadevnih izvajalcev poslovnih
dejavnosti in javnosti v zvezi s prisotnostjo zadevnega prednostnega
škodljivega organizma ter ukrepov, sprejetih v zvezi z njim, če je
prisotnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena ali obstaja sum
nanjo; (d)
dogovorjene postopke v zvezi z evidentiranjem
ugotovljene prisotnosti zadevnega prednostnega škodljivega organizma; (e)
razpoložljive ocene iz člena 6(2) in vse
ocene, podane s strani države članice, v zvezi s tveganjem, ki ga zadevni
prednostni škodljivi organizem predstavlja za njeno ozemlje; (f)
ukrepe za obvladovanje tveganja, ki jih je treba
izvesti v zvezi z zadevnim prednostnim škodljivim organizmom v skladu z
oddelkom 1 Priloge IV, in postopke, po katerih se je treba ravnati; (g)
načela za določanje geografske meje
območij z omejitvami; (h)
protokole, ki opisujejo metode vizualnih pregledov,
vzorčenja in laboratorijskih testov; ter (i)
načela v zvezi z usposabljanjem osebja pristojnih
organov. Po potrebi se točke od (a) do (i) pripravi v
obliki priročnikov. 3. V enem letu od datuma
vključitve zadevnega škodljivega organizma na seznam prednostnih
škodljivih organizmov države članice v zvezi z navedenim škodljivim
organizmom pripravijo načrt izrednih ukrepov. Države članice svoje načrte izrednih
ukrepov redno pregledujejo in po potrebi posodabljajo. 4. Države članice svoje
načrte izrednih ukrepov na zahtevo sporočijo Komisiji in drugim
državam članicam. Člen 25
Simulacijske vaje 1. Države članice izvajajo
simulacijske vaje v zvezi z izvedbo načrtov izrednih ukrepov v
časovnih razmakih, določenih ob upoštevanju biologije zadevnega
prednostnega škodljivega organizma in fitosanitarnega tveganja, ki ga navedeni
škodljivi organizem predstavlja. Navedene vaje se v primernem roku izvedejo v zvezi
z vsemi zadevnimi prednostnimi škodljivimi organizmi. 2. Simulacijske vaje v zvezi s
prednostnimi škodljivimi organizmi, ki bi s svojo prisotnostjo v eni od držav
članic lahko imeli posledice v sosednjih državah članicah, zadevne
države članice izvedejo skupaj na podlagi svojih načrtov izrednih
ukrepov. Države članice takšne simulacijske vaje po
potrebi izvedejo s sosednjimi tretjimi državami. 3. Države članice
poročila o izsledkih vsake simulacijske vaje na zahtevo dajo na voljo
Komisiji in drugim državam članicam. 4. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s
katerimi se opredelijo: (a)
pogostost, vsebina in oblika simulacijskih vaj; (b)
simulacijske vaje, ki vključujejo več kot
en prednostni škodljivi organizem; (c)
sodelovanje med državami članicami ter med
državami članicami in tretjimi državami; (d)
vsebina poročil o simulacijskih vajah iz
odstavka 3. Člen 26
Načrti za izkoreninjenje
prednostnih škodljivih organizmov 1. Če je prisotnost
prednostnega škodljivega organizma na ozemlju države članice uradno
potrjena v skladu s členom 11(1)(a), pristojni organ nemudoma sprejme
načrt, v katerem opredeli ukrepe za izkoreninjenje zadevnega škodljivega
organizma v skladu z določbami členov 16, 17 in 18 ter časovni
načrt za izvedbo navedenih ukrepov. Navedeni načrt se imenuje
„načrt za izkoreninjenje“. Načrt za izkoreninjenje vključuje opis
zasnove in organizacije sistematičnih raziskav, ki morajo biti opravljene,
ter določa število vizualnih pregledov, vzorcev, ki jih je treba odvzeti,
in testov, ki jih je treba opraviti. 2. Države članice na
zahtevo uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o načrtih
za izkoreninjenje ter jim dajo na voljo letna poročila o ukrepih, sprejetih
v skladu s členi 16, 17 in 18 v okviru zadevnih načrtov za
izkoreninjenje. Člen 27
Ukrepi Unije v zvezi z
določenimi karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo 1. Komisija lahko z izvedbenimi
akti opredeli ukrepe proti določenim karantenskim škodljivim organizmom za
Unijo. Navedeni ukrepi v zvezi z vsakim posameznim zadevnim škodljivim
organizmom izvajajo eno ali več naslednjih določb: (a)
člen 10 glede ukrepov v primeru suma na
prisotnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo; (b)
člen 15 glede ukrepov, ki jih morajo izvajalci
poslovnih dejavnosti sprejeti takoj; (c)
člen 16 glede izkoreninjenja karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo; (d)
člen 17 glede vzpostavitve območij z
omejitvami; (e)
člen 18 glede sistematičnih raziskav in
prilagoditev območij z omejitvami ter odprave omejitev; (f)
člen 21 glede sistematičnih raziskav v
zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo in škodljivimi organizmi,
ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo; (g)
člen 23 glede sistematičnih raziskav v zvezi
s škodljivimi organizmi za prednostno obravnavo, kar zadeva število vizualnih
pregledov, vzorcev in testiranj za posamezne škodljive organizme za prednostno
obravnavo; (h)
člen 24 glede načrtov izrednih ukrepov v
zvezi s prednostnimi škodljivimi organizmi; (i)
člen 25 glede simulacijskih vaj; (j)
člen 26 glede načrtov za izkoreninjenje
prednostnih škodljivih organizmov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu
s postopkom pregleda iz člena 99(3). 2. Če Komisija v zvezi z
območjem z omejitvami na podlagi sistematičnih raziskav iz člena
18 ali drugih dokazov ugotovi, da izkoreninjenje zadevnega karantenskega
škodljivega organizma za Unijo ni možno, lahko sprejme izvedbene akte iz
odstavka 1, ki opredeljujejo ukrepe, namenjene samo preprečevanju širjenja
navedenih škodljivih organizmov izven zadevnih območij. Takšno
preprečevanje se imenuje „zadrževanje“. 3. Če Komisija ugotovi, da
so za zaščito dela ozemlja Unije, na katerem zadevni karantenski škodljivi
organizem za Unijo ni prisoten, potrebni preventivni ukrepi na lokacijah zunaj
območij z omejitvami, lahko sprejme izvedbene akte iz odstavka 1, ki
opredeljujejo takšne ukrepe. 4. Ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3
se sprejmejo v skladu s Prilogo IV o ukrepih in načelih za obvladovanje
tveganj zaradi škodljivih organizmov, ob upoštevanju specifičnih tveganj,
ki jih predstavljajo zadevni karantenski škodljivi organizmi za Unijo, in
potrebe po usklajenem izvajanju potrebnih ukrepov za zmanjševanje tveganja na
ravni Unije. 5. Izvedbeni akti iz odstavka 1
lahko vsebujejo določbo, da je treba ukrepe iz točk od (a) do (j)
odstavka 1, ki so jih sprejele države članice, razveljaviti ali
spremeniti. Dokler Komisija ne sprejme takšnega ukrepa, lahko država
članica ohrani ukrepe, ki jih uporablja. 6. V nujnih ustrezno utemeljenih
primerih za obravnavo resnih fitosanitarnih tveganj Komisija v skladu s
postopkom iz člena 99(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo
uporabljati takoj. 7. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge države
članice uradno obvestijo o vseh primerih neskladnosti izvajalcev poslovnih
dejavnosti z ukrepi, sprejetimi v skladu s tem členom. Člen 28
Ukrepi držav članic v
zvezi s škodljivimi organizmi, ki niso uvrščeni na seznam karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo 1. Če je prisotnost
škodljivega organizma, ki ni uvrščen na seznam karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo, na ozemlju države članice uradno potrjena in zadevni
pristojni organ ugotovi, da bi navedeni škodljivi organizem lahko izpolnjeval
pogoje za uvrstitev na seznam karantenskih škodljivih organizmov za Unijo,
navedeni organ nemudoma oceni, ali navedeni škodljivi organizem izpolnjuje
merila iz pododdelka 1 oddelka 3 Priloge II. Če ugotovi, da so navedena
merila izpolnjena, nemudoma sprejme ukrepe za izkoreninjenje v skladu s Prilogo
IV o ukrepih in načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih
organizmov. Uporabljajo se členi 16 do 19. Če pristojni
organ sumi, da je na njegovem ozemlju prisoten škodljivi organizem, ki
izpolnjuje merila iz prvega pododstavka, se ustrezno uporabi člen 10. 2. Po ukrepih iz odstavka 1
država članica oceni, ali zadevni škodljivi organizem v zvezi z ozemljem
Unije izpolnjuje merila za karantenske škodljive organizme iz oddelka 1 Priloge
II. 3. Zadevna država članica
Komisijo in druge države članice nemudoma uradno obvesti o prisotnosti
omenjenega škodljivega organizma, oceni iz odstavka 1 ter sprejetih ukrepih in
dokazilih o njihovi upravičenosti. Izsledke ocene iz odstavka 2 Komisiji uradno
sporoči v roku 24 mesecev od uradne potrditve prisotnosti navedenega
škodljivega organizma. Uradna obvestila o prisotnosti navedenega
škodljivega organizma se predložijo prek elektronskega sistema obveščanja
iz člena 97. Člen 29
Ukrepi Unije v zvezi s
škodljivimi organizmi, ki niso uvrščeni na seznam karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo 1. Če Komisija prejme
uradno obvestilo iz prvega pododstavka člena 28(3) ali ima druge dokaze o
prisotnosti škodljivega organizma, ki ni uvrščen na seznam karantenskih
škodljivih organizmov za Unijo, na ozemlju Unije ali o neposredni nevarnosti
njegovega vstopa na to ozemlje ter meni, da bi navedeni škodljivi organizem
utegnil izpolnjevati pogoje za uvrstitev na navedeni seznam, nemudoma oceni,
ali omenjeni škodljivi organizem v zvezi z ozemljem Unije izpolnjuje merila iz
pododdelka 2 oddelka 3 Priloge II. Če ugotovi, da so navedena merila izpolnjena,
z izvedbenimi akti nemudoma sprejme začasne ukrepe v zvezi s
fitosanitarnimi tveganji, ki jih navedeni škodljivi organizem predstavlja.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). Navedeni ukrepi za vsak posamezni zadevni
škodljivi organizem izvajajo eno ali več določb iz člena
27(1)(a) do (f). 2. Če Komisija na podlagi
sistematičnih raziskav iz členov 18 in 21 ali drugih dokazov ugotovi,
da izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma na nekaterih območjih z
omejitvami ni možno, lahko z izvedbenimi akti iz drugega pododstavka odstavka 1
opredeli ukrepe, namenjene samo zadrževanju navedenega škodljivega organizma. 3. Če Komisija ugotovi, da
so za zaščito dela ozemlja Unije, na katerem zadevni škodljivi organizem
ni prisoten, potrebni preventivni ukrepi na lokacijah zunaj območij z
omejitvami, lahko z izvedbenimi akti iz odstavka 1 opredeli takšne ukrepe. 4. Ukrepi iz odstavkov 1, 2 in 3
se sprejmejo v skladu z oddelkom 1 Priloge IV o ukrepih za obvladovanje tveganj
zaradi karantenskih škodljivih organizmov in oddelka 2 navedene priloge o
načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov, ob
upoštevanju specifičnih tveganj, ki jih predstavljajo zadevni škodljivi organizmi,
in potrebe po usklajenem izvajanju potrebnih ukrepov za zmanjševanje tveganja
na ravni Unije. 5. Izvedbeni ukrepi iz odstavka
1 lahko določajo, da je treba ukrepe, ki so jih v skladu s členom 28
sprejele države članice, razveljaviti ali spremeniti. Dokler Komisija ne
sprejme takšnega ukrepa, lahko država članica ohrani ukrepe, ki jih
uporablja. 6. V nujnih ustrezno utemeljenih
primerih za obravnavo resnih fitosanitarnih tveganj Komisija v skladu s
postopkom iz člena 99(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo
uporabljati takoj. 7. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge države
članice uradno obvestijo o vseh primerih neskladnosti izvajalcev poslovnih
dejavnosti z ukrepi, sprejetimi v skladu s tem členom. Člen 30
Sprememba oddelka 3 Priloge
II Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki ob upoštevanju razvoja
tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj spreminjajo oddelek 3
Priloge II o merilih, ki jih morajo izpolnjevati škodljivi organizmi, kot je
določeno v členih 28 in 29, v zvezi z merili za ugotavljanje
istovetnosti škodljivega organizma, njegove prisotnosti, verjetnosti njegovega
vstopa, naselitve in širjenja ter z njim povezanih potencialnih gospodarskih,
družbenih in okoljskih učinkov. Člen 31
Strožje zahteve, ki jih
sprejmejo države članice 1. Države članice lahko na
svojih ozemljih uporabljajo ukrepe, ki so strožji od ukrepov, sprejetih na
podlagi člena 27(1), (2) in (3) ter člena 29(1), (2) in (3), če
je to upravičeno glede na cilj fitosanitarnega varstva in je v skladu z
oddelkom 2 Priloge IV o ukrepih in načelih za obvladovanje tveganj zaradi
škodljivih organizmov. Navedeni ukrepi ne smejo nalagati ali imeti za
posledico kakršne koli prepovedi ali omejitve glede vnosa rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije ali njihovih premikov po
navedenem ozemlju, razen tistih, ki jih nalagajo določbe členov od 40
do 54 in določbe členov od 67 do 96. 2. Države članice o
ukrepih, ki jih sprejmejo in spadajo na področje uporabe odstavka 1,
nemudoma uradno obvestijo Komisijo in druge države članice. Države članice Komisiji in drugim državam
članicam na zahtevo predložijo letno poročilo o ukrepih, ki so jih
sprejele v skladu z odstavkom 1. Oddelek 3
Karantenski škodljivi organizmi za varovano
območje Člen 32
Priznavanje varovanih
območij 1. Če je karantenski
škodljivi organizem prisoten na ozemlju Unije, ne pa tudi v zadevni državi
članici, in ni karantenski škodljivi organizem za Unijo, lahko Komisija na
zahtevo navedene države članice na podlagi odstavka 4 ozemlje navedene
države članice prizna kot varovano območje v skladu z
odstavkom 3. Če karantenski škodljivi organizem za
varovano območje ni prisoten na delu ozemlja države članice, se enaka
določba uporablja tudi za navedeni del ozemlja. Takšen karantenski škodljivi organizem se imenuje
„karantenski škodljivi organizem za varovano območje“. 2. Karantenski škodljivi
organizem za varovano območje se ne sme vnesti v zadevno varovano
območje ali se premikati znotraj njega. Nihče ne sme s svojimi dejanji namenoma
pripomoči k vnosu zadevnega škodljivega organizma za varovano območje
v varovano območje, njegovi naselitvi v njem ter širjenju znotraj njega. 3. Komisija z izvedbenim aktom
določi seznam varovanih območij in z njimi povezanih karantenskih
škodljivih organizmov za varovano območje. Navedeni seznam vključuje
varovana območja, priznana v skladu s prvim pododstavkom člena
2(1)(h) Direktive 2000/29/ES, ter zadevne škodljive organizme, navedene na
seznamu v delu B Priloge I in delu B priloge II k Direktivi 2000/29/ES.
Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 99(2). Komisija lahko dodatna varovana območja
prizna tako, da spremeni izvedbeni akt iz prvega pododstavka, če so
izpolnjeni pogoji iz odstavka 1. Takšna sprememba se sprejme v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3). Enak postopek se uporabi tudi za
razveljavitev ali nadomestitev izvedbenega akta iz prvega pododstavka. Če se uporablja člen 35, se izvedbeni
akt sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 4. Skupaj z zahtevo iz odstavka
1 država članica predloži tudi: (a)
opis meja zadevnega varovanega območja,
vključno z zemljevidi; ter (b)
izsledke sistematičnih raziskav, ki
dokazujejo, da v treh letih pred vložitvijo zahteve zadevni karantenski
škodljivi organizem na zadevnem ozemlju ni bil prisoten. Navedene sistematične raziskave se opravijo
ob ustreznem času in so ustrezno temeljite glede na možnost odkritja
prisotnosti zadevnega karantenskega škodljivega organizma. Temeljijo na
priznanih znanstvenih in tehničnih načelih. Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobna pravila o
sistematičnih raziskavah, ki jih je treba opraviti za namene priznavanja
varovanih območij. Člen 33
Splošne obveznosti v zvezi z
varovanimi območji 1. V zvezi z varovanimi
območji se za karantenske škodljive organizme za varovano območje
ustrezno uporabljajo obveznosti iz naslednjih členov: (a)
členov od 9 do 12 glede potrjevanja, uradnega
obveščanja in informacij v zvezi s prisotnostjo karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo; (b)
člen 15 glede ukrepov, ki jih morajo izvajalci
poslovnih dejavnosti sprejeti takoj; (c)
členov 16, 17 in 18 glede izkoreninjenja
karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, vzpostavitve in prilagoditve
območij z omejitvami ter opravljanja sistematičnih raziskav na njih. 2. Rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov, ki izvirajo z območja z omejitvami,
vzpostavljenega v skladu s členom 17 znotraj varovanega območja v
zvezi z zadevnim karantenskim škodljivim organizmom za varovano območje,
se ne sme premikati po katerem koli varovanem območju, vzpostavljenem za
navedeni karantenski škodljivi organizem, ali vnesti vanj. Pri premikih iz
zadevnega varovanega območja se navedeno rastlino, rastlinski proizvod ali
drug izdelek pakira in premika tako, da ni nobenega tveganja, da bi se zadevni
karantenski škodljivi organizem za varovano območje razširil po navedenem
varovanem območju. 3. Komisijo in druge države
članice se nemudoma uradno obvesti o območjih z omejitvami,
vzpostavljenih znotraj varovanega območja, in ukrepih za izkoreninjenje,
sprejetih na navedenih območjih v skladu s členi 16, 17 in 18, se
nemudoma priglasijo Komisiji in drugim državam članicam. Člen 34
Sistematične raziskave v
zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje 1. Pristojni organ opravi letno
sistematično raziskavo vsakega posameznega varovanega območja v zvezi
s prisotnostjo zadevnega karantenskega škodljivega organizma za varovano
območje. Navedene sistematične raziskave se opravijo ob ustreznem
času in so ustrezno temeljite glede na možnost odkritja prisotnosti
zadevnega karantenskega škodljivega organizma za varovano območje.
Temeljijo na priznanih znanstvenih in tehničnih načelih. Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo podrobna pravila o
navedenih sistematičnih raziskavah, ki jih je treba opraviti za potrditev,
da varovana območja še vedno izpolnjujejo pogoje iz člena 32(1). 2. Države članice Komisijo
in druge države članice do 30. aprila vsako leto uradno obvestijo o
izsledkih sistematičnih raziskav iz odstavka 1, ki so bili opravljeni v
preteklem letu. Člen 35
Sprememba ali preklic varovanih
območij 1. Komisija lahko velikost
varovanega območja spremeni na zahtevo države članice, katere ozemlje
to zadeva. Če Komisija spremeni varovano območje,
zadevna država članica Komisijo in druge države članice, prek spleta
pa tudi izvajalce poslovnih dejavnosti, uradno obvesti o spremembi ter da na
voljo zemljevide navedenega varovanega območja. Če navedena sprememba pomeni povečanje
varovanega območja, se uporabljajo členi 32, 33 in 34. 2. Komisija na zahtevo države
članice iz odstavka 1 prekliče priznanje varovanega območja ali
ga zmanjša. 3. Komisija prekliče
priznanje varovanega območja, če sistematične raziskave iz
člena 34 niso bile opravljene v skladu z navedenim členom. 4. Komisija prekliče
priznanje varovanega območja, če je bila na navedenem območju
ugotovljena prisotnost posameznega karantenskega škodljivega organizma za
varovano območje in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a)
v treh mesecih po potrditvi prisotnosti navedenega
škodljivega organizma ni bilo vzpostavljeno območje z omejitvami v skladu
s členom 33(1); (b)
ukrepi za izkoreninjenje, sprejeti v območju z
omejitvami v skladu s členom 33(1), v 24 mesecih po potrditvi prisotnosti
navedenega škodljivega organizma niso bili uspešni; (c)
Komisiji dostopne informacije glede izvajanja
ukrepov, ki so bili v skladu s členom 33(1)(c) sprejeti na podlagi
določb iz členov 16, 17 in 18, kažejo na nevestno odzivanje na
prisotnost navedenega škodljivega organizma na zadevnem varovanem območju. Poglavje III
Nekarantenski škodljivi organizmi za Unijo Člen 36
Opredelitev nekarantenskih
škodljivih organizmov za Unijo Škodljivi organizem se imenuje „nekarantenski
škodljivi organizem za Unijo“, če izpolnjuje naslednje pogoje in je
uvrščen na seznam iz člena 37: (a)
njegova istovetnost je ugotovljena v skladu s točko
(1) oddelka 4 Priloge II; (b)
prisoten je na ozemlju Unije; (c)
ni karantenski škodljivi organizem za Unijo; (d)
v skladu s točko (2) oddelka 4 Priloge II se
prenaša predvsem prek specifičnih rastlin za saditev; (e)
v skladu s točko (3) oddelka 4 Priloge II ima
njegova prisotnost na navedenih rastlinah za saditev nesprejemljive gospodarske
učinke v zvezi s predvideno uporabo navedenih rastlin za saditev; (f)
za preprečevanje njegove prisotnosti na
zadevnih rastlinah za saditev so na voljo izvedljivi in učinkoviti ukrepi. Člen 37
Prepoved vnosa in premikov
nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na rastlinah za saditev 1. Nekarantenskega škodljivega
organizma se ne vnese na ozemlje Unije ali se ga premika po njem na rastlinah
za saditev s seznama iz odstavka 2, prek katerih se prenaša. 2. Komisija z izvedbenim aktom
določi seznam nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo in
specifičnih rastlin za saditev iz člena 36(d), po potrebi skupaj s
kategorijami iz odstavka 4 in mejnimi vrednostmi iz odstavka 5. Navedeni seznam vključuje škodljive organizme
in zadevne rastline za saditev, kot so določeni v naslednjih aktih: (a)
oddelku II dela A Priloge II k Direktivi
2000/29/ES; (b)
točkah (3) in (6) Priloge I k Direktivi Sveta
66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit[24] in točki 3 Priloge II k
Direktivi; (c)
Prilogi k Direktivi Komisije 93/48/EGS z dne 23.
junija 1993 o opredelitvi načrtov s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati
razmnoževalni material sadnih rastlin in sadne rastline, namenjene za pridelavo
sadja, v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS[25]; (d)
Prilogi k Direktivi Komisije 93/49/EGS z dne 23.
junija 1993 o opredelitvi načrta in pogojev, ki jih mora izpolnjevati
razmnoževalni material okrasnih rastlin in okrasne rastline v skladu z
Direktivo Sveta 91/682/EGS[26];
(e)
točki (b) Priloge II k Direktivi Sveta
2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic[27]; (f)
točki (6) Priloge I k Direktivi Sveta
2002/56/ES[28]
z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja in točki B Priloge II
k Direktivi. (g)
točki (4) Priloge I k Direktivi Sveta
2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic[29] ter točki (5) Priloge II
k Direktivi. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 3. Komisija spremeni izvedbeni
akt iz odstavka 2, če oceni, da škodljivi organizem, ki ni uvrščen na
seznam iz navedenega akta, izpolnjuje pogoje iz člena 36, da škodljiv
organizem, ki je uvrščen na seznam iz navedenega izvedbenega akta, enega
ali več navedenih pogojev ne izpolnjuje več ali da so potrebne
spremembe navedenega seznama v zvezi s kategorijami iz odstavka 4 ali mejnimi
vrednostmi iz odstavka 5. Komisija navedeno oceno da na voljo državam
članicam. 4. Če določbe
člena 36(e) izpolnjuje samo ena ali več kategorij iz člena 12(1)
Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o zakonodaji
o rastlinskem razmnoževalnem materialu], se na seznamu iz odstavka 1
opredeli navedene kategorije in vključi navedba, da se prepoved vnosa in
premikov iz odstavka 1 uporablja le za navedene kategorije. 5. Če so določbe
člena 36(e) izpolnjene samo, kadar je zadevni škodljivi organizem prisoten
nad določeno mejno vrednostjo, se na seznamu iz odstavka 1 določi
navedena mejna vrednost in vključi navedba, da se prepoved vnosa in premikov
iz odstavka 1 uporablja samo nad navedeno mejno vrednostjo. Mejna vrednost se določi le, če so
izpolnjene naslednje točke: (a)
z ukrepi, ki jih sprejme izvajalec poslovne dejavnosti,
je možno zagotoviti, da prisotnost navedenega nekarantenskega škodljivega
organizma za Unijo na navedenih rastlinah za saditev ne presega navedene mejne
vrednosti; ter (b)
možno je preveriti, ali je bila v partijah
navedenih rastlin za saditev navedena mejna vrednost presežena ali ne. Uporabljajo se
načela za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov iz oddelka 2
Priloge IV. 6. Za spremembe izvedbenega akta
iz odstavka 2, ki so potrebne za prilagoditev navedenega izvedbenega akta
zaradi sprememb znanstvenega imena določenega škodljivega organizma, se
uporabi svetovalni postopek iz člena 99(2). Vse druge spremembe izvedbenega akta iz odstavka 2
se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 99(3). Enak postopek
se uporabi tudi za razveljavitev ali nadomestitev izvedbenega akta iz odstavka
2. Člen 38
Sprememba oddelka 4 Priloge
II Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki spreminjajo oddelek 4 Priloge II
o merilih za opredelitev škodljivih organizmov, ki izpolnjujejo pogoje za
uvrstitev med nekarantenske škodljive organizme za Unijo, glede na merila za
ugotavljanje istovetnosti škodljivega organizma, njegovo pomembnost, verjetnost
njegovega širjenja, njegove potencialne gospodarske, družbene in okoljske
učinke ter ob upoštevanju razvoja tehničnega znanja in novih
znanstvenih spoznanj. Člen 39
Nekarantenski škodljivi
organizmi za Unijo, ki se uporabljajo za znanstvene namene, poskuse, izbor
sort, žlahtnjenje ali razstave Prepoved iz člena 37 se ne uporablja za
nekarantenske škodljive organizme za Unijo, ki so prisotni na zadevnih
rastlinah za saditev in se uporabljajo za znanstvene namene, poskuse, izbor
sort, žlahtnjenje ali razstave. Poglavje IV
Ukrepi v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti Oddelek 1
Ukrepi, sprejeti za celotno ozemlje Unije Člen 40
Prepoved vnosa rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije 1. Komisija sprejme izvedbeni
akt, v katerem so navedeni rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti ter
prepovedi in zadevne tretje države iz dela A Priloge III k
Direktivi 2000/29/ES. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2) te uredbe. Na seznamu, določenem na podlagi navedenega
izvedbenega akta, so rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti
opremljeni z ustreznimi oznakami v skladu z njihovo razvrstitvijo v kombinirani
nomenklaturi, kot je določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23.
julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski
tarifi[30]
(v nadaljnjem besedilu: oznaka KN). 2. Če rastlina, rastlinski
proizvod ali drug predmet, ki izvira iz tretje države ali je iz nje odpremljen,
predstavlja nesprejemljivo raven fitosanitarnega tveganja zaradi verjetnosti,
da gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo, in navedenega tveganja ni
mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z enim ali več ukrepi iz
točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge IV o ukrepih in
načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov, Komisija po
potrebi spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1, da vanj vključi
navedeno rastlino, rastlinski proizvod ali drugi predmet in zadevne tretje
države. Če rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive
ravni fitosanitarnega tveganja ali tako tveganje predstavlja, vendar ga je
mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z enim ali več ukrepi iz
točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge IV o ukrepih za obvladovanje
tveganj in poti karantenskih škodljivih organizmov, Komisija spremeni navedeni
izvedbeni akt, kot je primerno. Sprejemljivost ravni navedenega fitosanitarnega tveganja
se oceni v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge IV o
načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov.
Sprejemljivost navedene ravni fitosanitarnega tveganja se po potrebi oceni v
zvezi z eno ali več določenimi tretjimi državami. Navedene spremembe se sprejmejo v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3) te uredbe. V nujnih, ustrezno utemeljenih primerih za
obravnavo resnih fitosanitarnih tveganj Komisija v skladu s postopkom iz
člena 99(4) navedene spremembe sprejme z izvedbenimi akti, ki se
začnejo uporabljati takoj. 3. Rastline, rastlinskega
proizvoda ali drugega predmeta, navedenega v izvedbenem aktu iz odstavka 1, se
na ozemlje Unije ne sme vnesti iz tretje države, ki jo navedeni seznam zadeva. 4. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice uradno obvestijo, kadar so bile rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije, pri čemer so bile
kršene določbe odstavka 3. O tem se uradno obvesti tretjo državo, iz katere
so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje
Unije. Člen 41
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, ki so predmet posebnih in enakovrednih zahtev 1. Komisija sprejme izvedbeni
akt v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti iz
dela A Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES, ki vsebuje zahteve in,
če je primerno, zadevne tretje države. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2) te uredbe. Na seznamu iz navedenega izvedbenega akta so
navedene rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti opredeljeni s
pripadajočimi oznakami KN. 2. Če rastlina, rastlinski
proizvod ali drug predmet predstavlja nesprejemljivo raven fitosanitarnega
tveganja zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo,
in je navedeno tveganje mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z enim ali
več ukrepi iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge IV o
ukrepih in načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov,
Komisija spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1, da vanj vključi
navedeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet in ukrepe, ki jih je
treba uvesti v zvezi z njim. Navedeni ukrepi in zahteve iz odstavka 1 se v
nadaljnjem besedilu imenujejo „posebne zahteve “. Navedeni ukrepi so lahko uvedeni v obliki
specifičnih zahtev glede vnosa določenih rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije, sprejetih v skladu s
členom 42(1), ki so enakovredne posebnim zahtevam za premike navedenih
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov po ozemlju Unije (v
nadaljnjem besedilu: enakovredne zahteve). Če rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive
ravni fitosanitarnega tveganja ali tako tveganje predstavlja, vendar ga s
posebnimi zahtevami ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven, Komisija
spremeni navedeni izvedbeni akt. Sprejemljivost ravni navedenega fitosanitarnega
tveganja se oceni in ukrepi za zmanjšanje navedenega tveganja na sprejemljivo
raven se sprejmejo v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge IV o
načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov. Po potrebi
se oceni sprejemljivost navedene ravni fitosanitarnega tveganja ter sprejme navedene
ukrepe v zvezi z eno ali več določenimi tretjimi državami ali
njihovimi deli. Navedene spremembe se sprejmejo v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3) te uredbe. V nujnih ustrezno utemeljenih primerih za
obravnavo resnih fitosanitarnih tveganj Komisija v skladu s postopkom iz
člena 99(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati
takoj. 3. Rastlina, rastlinski proizvod
ali drug predmet iz izvedbenega akta iz odstavka 1 se lahko vnese na
ozemlje Unije ali se po njem premika samo, če so izpolnjene posebne ali
enakovredne zahteve. 4. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice uradno obvestijo, kadar so bile rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije ali so se po njem premikali,
pri čemer so bile kršene določbe odstavka 3. Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretjo
državo, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti
vneseni na ozemlje Unije. Člen 42
Opredeljevanje enakovrednih
zahtev 1. Enakovredne zahteve iz
drugega pododstavka člena 41(2) se z izvedbenim aktom opredelijo na
zahtevo določene tretje države, če so izpolnjeni vsi naslednji
pogoji: (a)
zadevna tretja država z izvajanjem enega ali
več navedenih ukrepov pod njenim uradnim nadzorom zagotovi raven
fitosanitarnega varstva, ki je enakovredna posebnim zahtevam, sprejetim na
podlagi člena 41(1) in (2), v zvezi s premiki zadevnih rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije; (b)
zadevna tretja država Komisiji objektivno dokaže,
da je z navedenimi ukrepi iz točke (a) dosežena raven fitosanitarnega
varstva iz navedene točke. 2. Kadar je primerno, Komisija v
zadevni tretji državi in v skladu s členom 119 Uredbe (EU) št. …/… [Urad
za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru] razišče, ali
so določbe točk (a) in (b) izpolnjene. 3. Izvedbeni akti iz
odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). Člen 43
Informacije, ki jih je treba
zagotoviti potnikom ter uporabnikom poštnih in spletnih storitev 1. Države članice in
izvajalci dejavnosti mednarodnega prevoza potnikom dajo na voljo informacije v
zvezi s prepovedmi, določenimi na podlagi člena 40(3), zahtevami,
določenimi na podlagi členov 41(1) in 42(2), ter izjemami,
določenimi v skladu s členom 70(2), glede vnosa rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije. Navedene informacije se zagotovijo v obliki
plakatov in brošur, ki se, če je to primerno, dajo na voljo tudi prek
spleta. Če se navedene informacije dajo na voljo
potnikom v morskih pristaniščih in na letališčih, so podane v obliki
plakatov. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje
izvedbenih aktov, ki opredeljujejo navedene plakate in brošure. Navedeni
izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 99(2) te uredbe. 2. Poštne službe in izvajalci poslovnih
dejavnosti, udeleženi v prodajo prek pogodb, sklenjenih na daljavo, dajo
informacije iz odstavka 1 na voljo prek spleta. 3. Države članice Komisiji
vsako leto predložijo poročilo s povzetkom informacij, zagotovljenih na
podlagi tega člena. Člen 44
Izvzetja iz prepovedi in
zahteve za obmejna območja 1. Z odstopanjem od členov
40(3) in 41(3) lahko države članice dovolijo vnos rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije, če rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti izpolnjujejo naslednje pogoje: (a)
vzgojeni ali pridelani so bili v območjih
tretjih držav, ki se nahajajo v bližini njihove meje z državami članicami
(v nadaljnjem besedilu:obmejna območja tretjih držav); (b)
vnesejo se v območje držav članic, ki se
nahaja neposredno na drugi strani navedene meje (v nadaljnjem besedilu: obmejna
območja držav članic); (c)
na zadevnih obmejnih območjih držav
članic bodo obdelani tako, da se odpravi vsakršno fitosanitarno tveganje; (d)
njihovi premiki po obmejnem območju ne
predstavljajo nobenega tveganja za širjenje karantenskih škodljivih organizmov. Navedene rastline, rastlinski proizvodi in drugi
predmeti se na obmejno območje držav članic vnesejo in po njem
premikajo samo pod uradnim nadzorom pristojnega organa. 2. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, s
katerimi se opredeli: (a)
največjo širino obmejnih območij tretjih
držav in obmejnih območij držav članic, kot je primerno, za posamezne
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete; (b)
največjo razdaljo premika zadevnih rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po obmejnih območjih tretjih
držav in obmejnih območjih držav članic; ter (c)
postopke v zvezi z odobritvijo vnosa rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz odstavka 1 v obmejno območje
držav članic in njihovih premikov znotraj njega. Navedena območja morajo biti tako široka, da
se zagotovi, da vnos navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov na ozemlje Unije ter njihovi premiki po njem ne predstavljajo
nobenega fitosanitarnega tveganja za ozemlje Unije ali njegove dele. 3. Komisija lahko z izvedbenimi
akti določi posebne pogoje ali ukrepe v zvezi z vnosom določenih
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na obmejna območja
držav članic in v zvezi z določenimi tretjimi državami, za katere
veljajo določbe tega člena. Navedeni akti se ob upoštevanju znanstvenega in
tehničnega napredka sprejmejo v skladu z oddelkom 1 Priloge IV o ukrepih
za obvladovanje tveganj zaradi karantenskih škodljivih organizmov in oddelkom 2
navedene priloge o načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih
organizmov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo in po potrebi
razveljavijo ali nadomestijo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). 4. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice uradno obvestijo, kadar so bile rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti vneseni v obmejna območja iz odstavkov 1 in 2
ali so se znotraj njih premikali, pri čemer so bile kršene določbe
navedenih odstavkov. Uradno se obvesti tudi tretjo državo, iz katere so
bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni v zadevno
obmejno območje. Člen 45
Izvzetja iz prepovedi in
zahteve za fitosanitarni tranzit 1. Z odstopanjem od členov
40(3) in 41(3) države članice lahko dovolijo vnos rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije ter njihov premik prek ozemlja
Unije v tretjo državo (v nadaljnjem besedilu: fitosanitarni tranzit), če
navedene rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti izpolnjujejo spodaj
navedene pogoje: (a)
so opremljeni s podpisano izjavo izvajalca poslovne
dejavnosti, pod čigar nadzorom so navedene rastline, rastlinski proizvodi
in drugi predmeti, s katero potrjuje, da so navedene rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti v fitosanitarnem tranzitu; (b)
so pakirani in se premikajo na tak način, da
med njihovim vnosom na ozemlje Unije ali premikom prek njega ni nevarnosti za
širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo; (c)
se vnesejo na ozemlje Unije, se premikajo preko
njega in ga nemudoma zapustijo pod uradnim nadzorom zadevnih pristojnih
organov. Pristojni organ države članice, v katero se
navedene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vnesejo na ozemlje
Unije ali se prvič premikajo po njem, o tem obvesti pristojne organe vseh
drugih držav članic, preko katerih naj bi se navedene rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti premikali, preden zapustijo ozemlje Unije. 2. Če je tako določeno
v aktih, sprejetih v skladu s členom 27(1) in (2) ter
členom 29(1) in (2), se ustrezno uporabi ta člen. 3. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
določajo vsebino izjave iz točke (a) odstavka 1. 4. Komisija lahko z izvedbenimi
akti sprejme specifikacije glede oblike izjave iz točke (a) odstavka 1.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). 5. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice uradno obvestijo, kadar so bile rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije iz odstavka 1 ali so se
po njem premikali, pri čemer so bile kršene določbe navedenega
odstavka. Uradno se obvesti tudi tretjo državo, iz katere so
bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje
Unije. Člen 46
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, ki se uporabljajo za znanstvene namene, poskuse,
izbor sort, žlahtnjenje in razstave 1. Z odstopanjem od
členov 40(3) in 41(3) lahko države članice na podlagi
zahtevka odobrijo vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki
se uporabljajo za znanstvene namene, poskuse, žlahtnjenje, gojenje in razstave,
na svoje ozemlje in njihove premike po njem, če so izpolnjene vse
naslednje zahteve: (a)
prisotnost zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov
ali drugih predmetov ne povzroči nesprejemljivega tveganja za širjenje
karantenskega škodljivega organizma za Unijo, če so uvedene ustrezne
omejitve; (b)
skladiščni prostori, v katerih se navedene
rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti hranijo, ter karantenske
postaje iz člena 56, v katerih se uporabljajo, so ustrezni; (c)
znanstvene in tehnične kvalifikacije osebja,
ki izvaja dejavnosti v zvezi z navedenimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi
ali drugimi predmeti, so ustrezne. 2. Pristojni organ oceni
tveganje za širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo z rastlinami,
rastlinskimi proizvodi ali drugimi zadevnimi predmeti, kot je določeno v
odstavku 1(a), pri čemer upošteva istovetnost, biologijo in
načine širjenja karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, predvideno
dejavnost, medsebojni vpliv z okoljem in druge pomembne dejavnike, povezane s
tveganjem, ki ga predstavljajo navedene rastline, rastlinski proizvodi ali
drugi predmeti. Oceni skladiščne prostore, v katerih se
navedene rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti hranijo, kot je
navedeno v odstavku 1(b), ter znanstvene in tehnične kvalifikacije
osebja, ki izvaja dejavnosti v zvezi z navedenimi rastlinami, rastlinskimi
proizvodi ali drugimi predmeti, kot je navedeno v odstavku 1(c). Na podlagi navedenih ocen pristojni organ odobri
vnos navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje
Unije ali njihove premike po njem, če so izpolnjene zahteve iz
odstavka 1. 3. V primeru odobritve ta
vključuje vse naslednje pogoje: (a)
rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete
je treba hraniti v skladiščnih prostorih, za katere je pristojni organ
ugotovil, da so ustrezni in navedeni v dovoljenju; (b)
dejavnost, ki vključuje navedene rastline,
rastlinske proizvode ali druge predmete, se opravi v karantenski postaji, ki jo
v skladu s členom 56 določi pristojni organ in je navedena v
dovoljenju; (c)
dejavnost, ki vključuje navedene rastline,
rastlinske proizvode ali druge predmete, opravlja osebje, za katerega pristojni
organ ugotovi, da ima ustrezne znanstvene in tehnične kvalifikacije, ki so
navedene v dovoljenju; (d)
navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge
predmete mora pri vnosu na ozemlje Unije ali njihovih premikih po njem
spremljati dovoljenje. 4. Dovoljenje je omejeno na
količino, ki je primerna za zadevno dejavnost in ne presega zmogljivosti
določene karantenske postaje. Vključuje omejitve, potrebne za ustrezno zmanjšanje
tveganja za širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo. 5. Pristojni organ spremlja
skladnost s pogoji iz odstavka 3 in omejitvami iz odstavka 4 ter
sprejme potrebne ukrepe, če navedeni pogoji ali omejitve niso izpolnjeni. 6. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
določajo podrobna pravila o: (a)
izmenjavi informacij med državami članicami in
Komisijo o vnosu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov
na ozemlje Unije ter njihove premike po njem; (b)
ocenah in odobritvi iz odstavka 2; ter (c)
spremljanju skladnosti, ukrepanju v primeru
neskladnosti in uradnem obveščanju o tem, kot je navedeno v
odstavku 5. 7. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice uradno obvestijo, kadar so bile rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti vneseni na ozemlje Unije ali so se po njem
premikali, pri čemer so bile kršene določbe odstavkov od 1
do 4. Navedena obvestila po potrebi vključujejo tudi
ukrepe, ki so jih sprejele države članice v zvezi z zadevnimi rastlinami,
rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, ter informacije o tem, ali so bili
vnos navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na ozemlje
Unije ali njihovi premiki po njem dovoljeni po začetku izvajanja navedenih
ukrepov. Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretjo
državo, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti
vneseni na ozemlje Unije. Države članice Komisiji vsako leto predložijo
poročilo, ki povzema pomembne informacije o dovoljenjih, izdanih na
podlagi odstavka 1, ter rezultate spremljanja iz odstavka 5. Člen 47
Začasni ukrepi v zvezi z
rastlinami za saditev 1. Komisija lahko z izvedbenimi
akti sprejme začasne ukrepe v zvezi z vnosom rastlin za saditev iz tretjih
držav na ozemlje Unije in njihove premike po njem, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: (a)
obstaja nič ali malo fitosanitarnih izkušenj
glede trgovine z zadevnimi rastlinami za saditev, ki izvirajo ali so
odpremljene iz zadevne tretje države; (b)
ni bila opravljena ocena glede fitosanitarnih
tveganj za ozemlje Unije v zvezi z navedenimi rastlinami za saditev iz zadevne
tretje države; (c)
navedene rastline za saditev verjetno predstavljajo
fitosanitarna tveganja, ki niso povezana ali jih še ni mogoče povezati s
karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo, uvrščenimi na seznam v
skladu s členom 5(2) in (3), ali škodljivimi organizmi, za katere so
bili sprejeti ukrepi v skladu s členom 29. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo in po potrebi
razveljavijo ali nadomestijo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). 2. Začasni ukrepi iz
odstavka 1 se sprejmejo v skladu s Prilogo III o elementih za
ugotavljanje istovetnosti rastlin za saditev, ki predstavljajo fitosanitarna
tveganja za ozemlje Unije, in oddelkom 2 Priloge IV o načelih za
obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov. Navedeni ukrepi predvidevajo eno od naslednjih
možnosti, kot je potrebno v zadevnem primeru: (a)
intenzivno vzorčenje na mestu vnosa vsake
partije rastlin za saditev, vnesene na ozemlje Unije, in testiranje vzorcev; (b)
karantenska doba za preverjanje odsotnosti
fitosanitarnega tveganja pri navedenih rastlinah za saditev, če odsotnosti
navedenega fitosanitarnega tveganja ni mogoče zagotoviti z intenzivnim
vzorčenjem in testiranjem pri vnosu zadevnih rastlin za saditev na ozemlje
Unije; (c)
prepoved vnosa navedenih rastlin za saditev na
ozemlje Unije, če odsotnosti fitosanitarnega tveganja ni mogoče
zagotoviti niti z intenzivnim vzorčenjem in testiranjem pri vnosu zadevnih
rastlin za saditev na ozemlje Unije niti s karantensko dobo. 3. Ukrepi iz odstavka 1 se
uporabljajo največ dve leti. To obdobje se lahko podaljša enkrat za
največ dve leti. 4. V nujnih ustrezno utemeljenih
primerih za obravnavo resnih fitosanitarnih tveganj Komisija v skladu s
postopkom iz člena 99(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo
uporabljati takoj. 5. Z odstopanjem od ukrepov,
sprejetih v skladu z odstavkom 1, se za vnos rastlin za saditev, ki se
uporabljajo za znanstvene namene, poskuse, izbor sort, žlahtnjenje in razstave,
na ozemlje Unije in njihove premike po njem uporablja člen 46. 6. Države članice Komisijo
in druge države članice uradno obvestijo, kadar za rastlino, rastlinski
proizvod ali drug predmet veljajo ukrepi iz točke (a) ali (b) odstavka 2. Države članice uradno obvestijo Komisijo in
druge države članice, kadar je bil po uporabi ukrepov iz točk (a) ali
(b) odstavka 2 odkrit škodljivi organizem, za katerega je verjetno, da
predstavlja nova fitosanitarna tveganja. Države članice prek elektronskega sistema
obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge države članice
uradno obvestijo, kadar je bil vnos rastline, rastlinskega proizvoda ali
drugega predmeta na ozemlje Unije zavrnjen ali njihov premik po njem
prepovedan, ker je zadevna država članica menila, da je bila kršena
prepoved iz točke (c) odstavka 2. Kadar je primerno, navedena
uradna obvestila vključujejo ukrepe, ki so jih sprejele države
članice, v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti
v skladu s členom 64(3) Uredbe (EU) št. …/… [Urad za
publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru]. Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretjo
državo, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti
odpremljeni za vnos na ozemlje Unije. Člen 48
Sprememba Priloge III Komisiji se v skladu s členom 98
podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki spreminjajo
Prilogo III o elementih za ugotavljanje istovetnosti rastlin za saditev,
ki predstavljajo fitosanitarna tveganja za ozemlje Unije, v zvezi z lastnostmi
in izvorom navedenih rastlin za saditev, da se prilagodijo razvoju
tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj. Oddelek 2
Ukrepi, povezani z varovanimi območji Člen 49
Prepoved vnosa rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v varovana območja 1. Komisija sprejme izvedbeni
akt v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti ter
prepovedmi in zadevnimi varovanimi območji, kot je določeno v
delu B Priloge III k Direktivi 2000/29/ES. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2) te uredbe. Na seznamu iz navedenega izvedbenega akta so
rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti opredeljeni s
pripadajočimi oznakami KN. 2. Če rastlina, rastlinski
proizvod ali drug predmet, ki prihaja izven zadevnega varovanega območja,
predstavlja nesprejemljivo raven fitosanitarnega tveganja zaradi verjetnosti,
da gosti karantenski škodljivi organizem za varovano območje, in
navedenega tveganja ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z uporabo
enega ali več ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1
Priloge IV o ukrepih za obvladovanje tveganj in poti karantenskih
škodljivih organizmov, Komisija po potrebi spremeni izvedbeni akt iz
odstavka 1, da vanj vključi navedeno rastlino, rastlinski proizvod
ali drug predmet in zadevna varovana območja. Če rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive
ravni fitosanitarnega tveganja ali tako tveganje predstavlja, vendar ga je
mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven z uporabo enega ali več
ukrepov iz točk 2 in 3 oddelka 1 Priloge IV o ukrepih za
obvladovanje tveganj in poti karantenskih škodljivih organizmov, Komisija
spremeni navedeni izvedbeni akt. Navedene spremembe se sprejmejo v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3) te uredbe. Sprejemljivost ravni navedenega fitosanitarnega
tveganja se oceni v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II o
načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov. 3. Rastline, rastlinskega
proizvoda ali drugega predmeta iz tretje države, uvrščenega na seznam v
izvedbenem aktu iz odstavka 1, se ne vnese v ustrezno varovano
območje ali na zadevni del ozemlja Unije. 4. V nujnih ustrezno utemeljenih
primerih za obravnavo resnih fitosanitarnih tveganj Komisija v skladu s
postopkom iz člena 99(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo
uporabljati takoj. 5. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice uradno obvestijo o vsakem primeru, v katerem so bile
rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vneseni v zadevno varovano
območje ali so se znotraj njega premikali, pri čemer so bile kršene
prepovedi, sprejete v skladu s tem členom. Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretjo
državo, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti
vneseni v zadevno varovano območje. Člen 50
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, za katere se uporabljajo posebne zahteve za
varovana območja 1. Komisija sprejme izvedbeni
akt, ki vključuje rastline, rastlinske proizvode in druge predmete ter
posamezna varovana območja in zahteve, kot je določeno v delu B
Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2) te uredbe. Na seznamu iz navedenega izvedbenega akta so
rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti opredeljeni s
pripadajočimi oznakami KN. 2. Če rastlina, rastlinski
proizvod ali drug predmet, ki prihaja izven zadevnega varovanega območja,
predstavlja nesprejemljivo raven fitosanitarnega tveganja za navedeno varovano
območje zaradi verjetnosti, da gosti karantenski škodljivi organizem za
varovano območje, in navedenega tveganja ni mogoče zmanjšati na
sprejemljivo raven z uporabo enega ali več ukrepov iz točk 2
in 3 oddelka 1 Priloge IV o ukrepih za obvladovanje tveganj in
poti karantenskih škodljivih organizmov, Komisija spremeni izvedbeni akt iz
odstavka 1 tako, da vanj vključi navedeno rastlino, rastlinski
proizvod ali drug predmet in ukrepe, ki se zanje uporabljajo. Navedeni ukrepi in
zahteve iz odstavka 1 se v nadaljnjem besedilu imenujejo „posebne zahteve
za varovana območja“. Če rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, vključen v navedeni izvedbeni akt, ne predstavlja nesprejemljive
ravni fitosanitarnega tveganja za zadevno varovano območje ali tako
tveganje predstavlja, vendar ga s posebnimi zahtevami za varovana območja
ni mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven, Komisija spremeni navedeni
izvedbeni akt. Navedene spremembe se sprejmejo v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3) te uredbe. Sprejemljivost ravni fitosanitarnega tveganja se
oceni in ukrepi za zmanjšanje navedenega tveganja na sprejemljivo raven se
sprejmejo v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge II o
načelih za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov. V nujnih ustrezno utemeljenih primerih za
obravnavo resnih fitosanitarnih tveganj Komisija v skladu s postopkom iz
člena 99(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati
takoj. 3. Rastlina, rastlinski proizvod
ali drug predmet, uvrščen na seznam v izvedbenem aktu iz odstavka 1,
se lahko vnese v posamezno varovano območje ali se znotraj njega premika
samo, če so izpolnjene posebne zahteve za varovana območja. 4. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice uradno obvestijo, kadar so bile rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti vneseni v zadevno varovano območje ali so se
znotraj njega premikali, pri čemer so bili kršeni ukrepi, sprejeti v
skladu s tem členom. Kadar je primerno, se uradno obvesti tudi tretjo
državo, iz katere so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti
vneseni na ozemlje Unije. Člen 51
Informacije, ki jih je treba
zagotoviti potnikom ter uporabnikom poštnih in spletnih storitev v zvezi z
varovanimi območji Člen 43 o informacijah, ki jih je
treba zagotoviti potnikom ter uporabnikom poštnih in spletnih storitev, se
ustrezno uporablja za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov,
ki iz tretjih držav vstopajo na varovana območja. Člen 52
Izjeme od prepovedi in zahtev
za obmejna območja v zvezi z varovanimi območji Člen 44 o izjemah od prepovedi in
zahtev za obmejna območja se uporablja za rastline, rastlinske proizvode
in druge predmete, uvrščene na sezname v skladu s členom 49(1)
in (2) ter členom 50(1) in (2) v zvezi z varovanimi
območji, ki mejijo na obmejna območja tretjih držav. Člen 53
Izjeme od prepovedi in zahtev
za fitosanitarni tranzit v zvezi z varovanimi območji Člen 45 o izjemah od prepovedi in
zahtev za fitosanitarni tranzit se ustrezno uporablja za rastline, rastlinske
proizvode in druge predmete, uvrščene na sezname v skladu s
členom 49(1) in (2) ter členom 50(1) in (2) v
zvezi s fitosanitarnim tranzitom prek varovanih območij. Člen 54
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, ki se uporabljajo za znanstvene namene, poskuse,
izbor sort, žlahtnjenje in razstave v zvezi z varovanimi območji Z odstopanjem od prepovedi in zahtev iz
členov 49(3) in 50(3) se člen 46 uporablja v zvezi z
rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, navedenimi v skladu s
členom 49(1) in (2) ter členom 50(1) in (2) v
zvezi z vnosom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se
uporabljajo za znanstvene namene, poskuse, izbor sort, žlahtnjenje in razstave,
v varovana območja in njihovimi premiki znotraj njega. Oddelek 3
Drugi ukrepi v zvezi z rastlinami, rastlinskimi
proizvodi in drugimi predmeti Člen 55
Splošne zahteve za pakiranje
in vozila 1. Pakirni material, ki se
uporablja za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, uvrščene
na sezname v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členi 27(1)
in (2), 29(1) in (2), 40(1), 41(1) in (2), 47(1), 49(1) ter
50(1), in se vnaša na ozemlje Unije ali se po njem premika, je prost
karantenskih škodljivih organizmov za Unijo. Enako velja za vozila, ki take rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete prevažajo. 2. Pakirni material iz
odstavka 1, razen lesenega pakirnega materiala, zajema rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete na tak način, da med njihovim
vnosom na ozemlje Unije ali premiki po njem ni nevarnosti za širjenje
karantenskih škodljivih organizmov za Unijo. Vozila iz odstavka 1 se po potrebi pokrijejo
ali zaprejo tako, da med njihovim vstopom na ozemlje Unije ali premiki po njem
ni nevarnosti za širjenje karantenskih škodljivih organizmov za Unijo. 3. Odstavka 1 in 2 se
uporabljata za varovana območja tudi v zvezi s posameznimi karantenskimi
škodljivimi organizmi za varovano območje. Člen 56
Določitev karantenskih
postaj 1. Države članice na svojem
ozemlju določijo karantenske postaje za rastline, rastlinske proizvode in
druge predmete ali odobrijo uporabo določenih karantenskih postaj v drugih
državah članicah, če navedene postaje izpolnjujejo zahteve iz
odstavka 2. Pristojni organ lahko poleg tega na zahtevo obrat
določi kot karantensko postajo, če izpolnjuje zahteve iz
odstavka 2. 2. Karantenske postaje
izpolnjujejo naslednje pogoje: (a)
omogočajo fizično ločitev rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki se hranijo v karanteni, in
zagotavljajo, da do njih v navedenih postajah ni mogoče dostopati oziroma
jih iz njih odstraniti brez odobritve pristojnega organa; (b)
kadar dejavnosti, ki se izvajajo v karantenskih
postajah, zadevajo rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete,
karantenske postaje zagotovijo primerne pogoje za rast ali inkubacijo, ki
omogočajo razvoj znakov in simptomov karantenskih škodljivih organizmov na
navedenih rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih predmetih; (c)
površine v njih so gladke in nepropustne ter
omogočajo učinkovito čiščenje in razkuževanje; (d)
površine v njih so odporne na obrabo ter napade
insektov in drugih členonožcev; (e)
opremljene so z namakalnimi, kanalizacijskimi in
prezračevalnimi sistemi, ki izključujejo prenos ali izhod
karantenskih škodljivih organizmov; (f)
opremljene so s sistemi za sterilizacijo,
dekontaminacijo in uničenje napadenih rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov, odpadkov in opreme pred odstranitvijo iz postaj; (g)
zagotavljajo zaščitno obleko in prevleko za
obutev; (h)
po potrebi so opremljene s sistemi za
dekontaminacijo osebja in obiskovalcev na izhodu iz postaje; (i)
na voljo so opredelitve nalog navedenih postaj in
pogoji, pod katerimi se navedene naloge opravljajo; (j)
na voljo je dovolj ustrezno kvalificiranega,
usposobljenega in izkušenega osebja. 3. Države članice Komisiji
in drugim državam članicam na zahtevo pošljejo seznam karantenskih postaj,
določenih na njihovem ozemlju. Člen 57
Delovanje karantenskih postaj 1. Oseba, odgovorna za
karantensko postajo, spremlja navedeno postajo in njeno neposredno okolico za
ugotavljanje prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov. Kadar je tak škodljivi organizem odkrit, oseba,
odgovorna za zadevno karantensko postajo, ustrezno ukrepa. O navedeni
prisotnosti in ukrepu uradno obvesti pristojni organ. 2. Oseba, odgovorna za
karantensko postajo, zagotovi, da osebje in obiskovalci nosijo zaščitna
oblačila in prevleke za čevlje ter da se jih po potrebi pred izstopom
iz navedene postaje dekontaminira. 3. Oseba, odgovorna za
karantensko postajo, vodi evidenco o: (a)
zaposlenem osebju; (b)
obiskovalcih postaje; (c)
rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih
predmetih, ki vstopajo v postajo in izstopajo iz nje; (d)
kraj izvora takih rastlin, rastlinskih proizvodov
in drugih predmetov; (e)
opažanja glede prisotnosti škodljivih organizmov na
takih rastlinah, rastlinskih proizvodih in drugih predmetih. Navedena evidenca se hrani tri leta. Člen 58
Nadzor karantenskih postaj in
preklic njihove določitve 1. Pristojni organ vsaj enkrat
letno organizira revizije ali inšpekcijske preglede karantenskih postaj, da
preveri, ali navedene postaje izpolnjujejo pogoje iz členov 56(2) in
57. 2. Pristojni organ nemudoma
prekliče določitev iz člena 56(1), če: (a)
po reviziji ali inšpekcijskem pregledu ugotovi, da
karantenska postaja ne izpolnjuje pogojev iz člena 56(2) ali
člena 57; (b)
oseba, odgovorna za navedeno karantensko postajo,
ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za izboljšanje. Člen 59
Sprostitev rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz karantenskih postaj 1. Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti karantenske postaje zapustijo le z odobritvijo
pristojnih organov, če je potrjeno, da so prosti karantenskih škodljivih
organizmov za Unijo, ali, kadar je primerno, karantenskih škodljivih organizmov
za varovana območja. 2. Pristojni organi lahko
odobrijo premike rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz
karantenskih postaj v druge karantenske postaje ali na druge lokacije samo,
če se sprejmejo ukrepi za zagotovitev, da na zadevnem območju niso
razširjeni nobeni karantenski škodljivi organizmi za Unijo ali, kadar je
primerno, karantenski škodljivi organizmi za varovana območja. Člen 60
Premiki z ozemlja Unije 1. Kadar premik rastline,
rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta iz Unije ureja fitosanitarni
sporazum s tretjo državo, mora biti navedeni premik skladen z navedenim
sporazumom. 2. Kadar premika rastline,
rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta iz Unije ne ureja fitosanitarni
sporazum s tretjo državo, se navedeni premik opravi v skladu s fitosanitarnimi
pravili tretje države, v katero se navedena rastlina, rastlinski proizvod ali
drugi predmet premika. 3. Kadar premika rastline,
rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta iz Unije ne urejajo niti
fitosanitarni sporazum s tretjo državo niti fitosanitarna pravila tretje države,
v katero se navedena rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet premika, se
uporabljajo zahteve za premike rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov znotraj ozemlja Unije, kot je navedeno na seznamu iz
člena 41(1) in (2). Vendar se navedene zahteve ne uporabljajo, kadar
zadevajo škodljivi organizem, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: (a)
navedena tretja država ugotovi, da je prisoten na
njenem ozemlju in ni pod uradnim nadzorom; (b)
upravičeno se lahko domneva, da v zvezi z
ozemljem navedene tretje države ne izpolnjuje pogojev za uvrstitev med
karantenske škodljive organizme. Poglavje V
Registracija izvajalcev poslovnih dejavnosti in sledljivost Člen 61
Uradni register izvajalcev poslovnih
dejavnosti 1. Pristojni organ hrani in
posodablja register izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti iz
drugega pododstavka na ozemlju zadevne države članice in jih zajema ena od
naslednjih točk: (a)
so izvajalci poslovnih dejavnosti, katerih
dejavnosti zadevajo rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, ki jih
zajema izvedbeni akt iz členov 27(1), (2) ali (3), 29(1), (2)
ali (3), 40(1), 41(1) ali (2), 47(1), 49(1) ali 50(1), ali zanje
veljajo določbe členov 43(1) ali (2), 44(1), 45(1), 51, 52
ali 53; (b)
so izvajalci poslovnih dejavnosti v smislu
člena 3(6) Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije
vstavi številko Uredbe o zakonodaji o rastlinskem razmnoževalnem materialu]; Ta odstavek se uporablja za naslednje dejavnosti: (a)
saditev; (b)
gojenje; (c)
pridelavo; (d)
vnos na ozemlje Unije; (e)
premike po ozemlju Unije; (f)
premike z ozemlja Unije; (g)
proizvodnjo in/ali omogočanje dostopnosti na
trgu v smislu člena 3(5) Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za
publikacije vstavi številko Uredbe o zakonodaji o rastlinskem razmnoževalnem
materialu]; (h)
prodajo prek pogodb, sklenjenih na daljavo. Navedeni register se v nadaljevanju imenuje
„register“. Izvajalci poslovnih dejavnosti, registrirani v skladu s
točkama (a) in (b) prvega pododstavka, se imenujejo „registrirani izvajalci
dejavnosti“. 2. Izvajalec poslovne dejavnosti
je lahko registriran v registru pristojnega organa več kot enkrat, če
je vsaka registracija povezana z drugimi prostori, zbirnimi skladišči in
distribucijskimi centri iz člena 62(2)(d). Za vsako od navedenih
registracij se uporabi postopek iz člena 62. 3. Odstavek 1 se ne
uporablja za izvajalca poslovne dejavnosti, ki spada pod eno ali več
naslednjih točk: (a)
končnim uporabnikom dobavlja samo majhne
količine rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, kot je za
zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete primerno, na
način, ki ni prodaja prek pogodb, sklenjenih na daljavo; (b)
njegova poklicna dejavnost v zvezi z rastlinami,
rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti je omejena na prevoz takih rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov za drugega izvajalca poslovne
dejavnosti; (c)
njegova poklicna dejavnost zadeva izključno
prevoz raznovrstnih predmetov v lesenem pakirnem materialu. Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo eno ali več
naslednjih možnosti: (a)
nadaljnje kategorije izvajalcev poslovnih dejavnosti,
ki so izvzeti iz uporabe odstavka 1, kadar bi navedena registracija
pomenila nesorazmerno upravno breme zanje v primerjavi s fitosanitarnim
tveganjem njihovih poklicnih dejavnosti; (b)
posebne zahteve za registracijo nekaterih kategorij
izvajalcev poslovnih dejavnosti; (c)
največjo vrednost za majhne količine
posameznih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov iz
točke (a) prvega pododstavka. Člen 62
Postopek registracije 1. Izvajalci poslovnih dejavnosti,
ki spadajo v področje uporabe iz točk (a) ali (b) prvega
pododstavka člena 61(1), pri pristojnih organih vložijo vlogo za
vključitev v register. 2. Navedena vloga vključuje
naslednje elemente: (a)
ime, naslov in kontaktne podatke izvajalca poslovne
dejavnosti; (b)
izjavo o nameri izvajalca poslovne dejavnosti za
izvajanje vseh dejavnosti iz člena 61(1) v zvezi z rastlinami,
rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti; (c)
izjavo o nameri izvajalca poslovne dejavnosti za
izvajanje vsake od naslednjih dejavnosti: (i) izdajanje rastlinskih potnih listov za
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete v skladu s členom 79(1); (ii) dajanje oznake na lesen pakirni
material iz člena 91(1); (iii) izdajanje vseh drugih potrdil iz
člena 93(1); (iv) izdajanje uradnih nalepk za rastlinski
razmnoževalni material v skladu s členom 19 Uredbe (EU)
št. …/…. [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o rastlinskem
razmnoževalnem materialu]; (d)
naslov prostorov, zbirnih skladišč in
distribucijskih centrov, ki jih izvajalec poslovne dejavnosti uporablja v
zadevni državi članici za izvajanje dejavnosti iz člena 61(1) za
namen registracije; (e)
rodove in vrste rastlin in rastlinskih proizvodov
ter, če je primerno, vrsto drugih predmetov, ki jih zadevajo dejavnosti izvajalca
poslovne dejavnosti. 3. Pristojni organi registrirajo
izvajalca poslovne dejavnosti, kadar vloga za registracijo vsebuje elemente iz
odstavka 2. 4. Kadar je primerno,
registrirani izvajalec poslovne dejavnosti vloži vlogo za posodobitev podatkov
iz točk (a), (d) in (e) odstavka 2 ter izjave iz
točk (b) in (c) odstavka 2. 5. Če pristojni organ
ugotovi, da registrirani izvajalec dejavnosti ne izvaja več dejavnosti iz
člena 61(1) ali da je registrirani izvajalec dejavnosti vložil vlogo,
ki ni več skladna z zahtevami iz odstavka 2, zahteva, da navedeni
izvajalec dejavnosti navedene zahteve izpolni nemudoma ali v določenem
roku. Če registrirani izvajalec dejavnosti
navedenih zahtev ne izpolni v roku, ki ga določi pristojni organ, ta
prekliče registracijo navedenega izvajalca dejavnosti. Člen 63
Vsebina registra Register vsebuje elemente iz točk (a),
(b), (d) in (e) člena 62(2) ter naslednje elemente: (a) uradno registrsko številko; (b) dvočrkovno kodo v skladu s
standardom ISO 3166-1-alpha-2[31]
za državo članico, v kateri je izvajalec poslovne dejavnosti registriran; (c) navedbo, ali je izvajalcu poslovne dejavnosti
odobrena posamezna dejavnost iz točke (c) člena 62(2). Člen 64
Dostopnost informacij iz
uradnih registrov 1. Država članica, ki vodi
register, informacije iz njega na zahtevo da na voljo drugim državam
članicam ali Komisiji. 2. Država članica, ki vodi
register, kateremu koli izvajalcu poslovne dejavnosti na zahtevo da na voljo
informacije iz člena 63, razen informacij iz točk (d)
in (e) člena 62(2). Člen 65
Sledljivost 1. Izvajalec poslovne dejavnosti,
kateremu se dobavijo rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, za
katere veljajo prepovedi, zahteve ali pogoji na podlagi členov 40(1),
41(1) in (2), 44(1) in (3), 45(1), 46(1) in (3), 47(1), 49(1)
in (2), 50(1) in (2), 52, 53 in 54, vodi evidenco za vsako
dobavljeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, kar mu omogoča
identifikacijo izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki jih je dobavil. 2. Izvajalec poslovne dejavnosti,
ki dobavlja rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere veljajo
prepovedi, zahteve ali pogoji na podlagi členov 40(1), 41(1)
in (2), 44(1) in (3), 45(1), 46(1) in (3), 47(1), 49(1)
in (2), 50(1) in (2), 52, 53 in 54, vodi evidenco, ki mu za
vsako dobavljeno rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet omogoča
identifikacijo izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki jim jih je dobavil. 3. Izvajalci poslovnih
dejavnosti vodijo evidenco iz odstavkov 1 in 2 tri leta od datuma, na
katerega so dobavili zadevno rastlino, rastlinski proizvod ali drugi predmet
oziroma so jim bili ti dobavljeni. 4. Informacije iz evidence iz
odstavkov 1 in 2 na zahtevo sporočijo pristojnim organom. 5. Odstavki od 1 do 4 se ne
uporabljajo za izvajalce poslovnih dejavnosti iz točke (b) člena 61(3). Člen 66
Premiki rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov znotraj prostorov izvajalca poslovne dejavnosti 1. Izvajalci poslovnih
dejavnosti imajo vzpostavljene sisteme sledljivosti in postopke, ki
omogočajo sledenje premikom svojih rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov po svojih prostorih. Prvi pododstavek se ne uporablja za izvajalce
poslovnih dejavnosti iz točke (b) člena 61(3). 2. Informacije, kot so
opredeljene s sistemi in postopki iz odstavka 1, o premikih rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov znotraj navedenih prostorov, so na
zahtevo na voljo pristojnim organom. Poglavje VI
Izdajanje spričeval za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete Oddelek 1
Fitosanitarna spričevala, potrebna za vnos
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije Člen 67
Fitosanitarno spričevalo
za vnos na ozemlje Unije 1. Fitosanitarno spričevalo
za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na ozemlje Unije je
dokument, ki ga izda tretja država in izpolnjuje pogoje iz člena 71,
vsebuje pa informacije iz dela A Priloge V, ali, kadar je primerno,
dela B Priloge V, ter potrjuje, da je zadevna rastlina, rastlinski
proizvod ali drug predmet skladen z vsemi naslednjimi zahtevami: (a)
prosti so karantenskih škodljivih organizmov za
Unijo; (b)
skladni so z določbami člena 37(1) o
prisotnosti nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na rastlinah za
saditev; (c)
izpolnjujejo zahteve iz člena 41(1)
in (2); (d)
kadar je primerno, so skladni s pravili, sprejetimi
v skladu z določbami, ki so sprejete v skladu s členoma 27(1)
in (2) ter 29(1). 2. Fitosanitarno spričevalo
v poglavju „Dopolnilna izjava“ in v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v
skladu s členoma 41(1) in (2) ter 50(1) in (2), po potrebi
navaja, katera posebna zahteva je izpolnjena, če je možnosti več. Ta
specifikacija vključuje sklic na ustrezno možnost iz navedenih aktov. 3. Kadar je primerno,
fitosanitarno spričevalo navaja, da zadevne rastline, rastlinski proizvodi
ali drugi predmeti izpolnjujejo fitosanitarne ukrepe, ki so v skladu s
členom 42 priznani kot enakovredni zahtevam izvedbenega akta,
sprejetega v skladu s členom 41(2). 4. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
spremembi delov A in B Priloge V z namenom, da se prilagodijo
znanstvenemu in tehničnemu napredku ter razvoju mednarodnih standardov. Člen 68
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahtevajo fitosanitarna
spričevala 1. Komisija z izvedbenim aktom
določi seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter
ustreznih tretjih držav, iz katerih izvirajo ali so iz njih odpremljeni, za
vnos katerih na ozemlje Unije je potrebno fitosanitarno spričevalo. Navedeni seznam vključuje: (a)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz
točke I dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES; (b)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete,
za katere so bile sprejete zahteve v skladu s členoma 27(1) in 29(1)
o njihovem vnosu na ozemlje Unije; (c)
semena, uvrščena na seznam v skladu s
členom 37(2); (d)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete,
uvrščene na seznam v skladu s členom 41(1) in (2). Vendar se točke od (a) do (d) ne
uporabljajo, če akt, sprejet v skladu s členom 27(1), 29(1)
ali 41(1) in (2), zahteva dokazilo o skladnosti v obliki uradne
oznake, kot je navedeno v členu 91(1), ali drugega uradnega potrdila,
kot je navedeno v členu 93(1). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 2. Komisija z izvedbenim aktom
spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v naslednjih primerih: (a)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, naveden na seznamu v navedenem izvedbenem aktu ne izpolnjuje odstavka
1(b), (c) ali (d); (b)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, ki ni naveden na seznamu v navedenem aktu, izpolnjuje
odstavek 1(b), (c) ali (d). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 3. Komisija lahko z izvedbenim
aktom in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge IV spremeni
izvedbeni akt iz odstavka 1, če obstaja tveganje, da rastlina,
rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni vključen v navedeni akt, gosti
karantenski škodljivi organizem za Unijo ali kadar navedenega tveganja za
rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam iz
navedenega akta, ni več. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3). 4. Z odstopanjem od
odstavkov 1, 2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge
predmete, za katere veljajo členi 44, 45, 46 in 70, fitosanitarno
spričevalo ne zahteva. Člen 69
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahtevajo fitosanitarna
spričevala za vnos v varovano območje 1. Komisija z izvedbenim aktom
določi seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov ter
zadevnih tretjih držav izvora ali odpreme, za katere se poleg primerov iz
člena 68(1), (2) in (3) zahteva fitosanitarno spričevalo za
njihov vnos v nekatera varovana območja iz navedenih tretjih držav. Navedeni seznam vključuje: (a)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz
točke II dela B Priloge V k Direktivi 2000/29/ES; (b)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete,
uvrščene na seznam v skladu s členom 50(1) ali (2). Vendar se točki (a) in (b) ne
uporabljata, če akt, sprejet v skladu s členom 50(1)
ali (2), zahteva dokazilo o skladnosti v obliki uradne oznake, kot je
navedeno v členu 91(1), ali drugo uradno potrdilo, kot je navedeno v
členu 93(1). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 2. Komisija z izvedbenim aktom
spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v naslednjih primerih: (a)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet iz navedenega izvedbenega akta ne izpolnjuje določbe
odstavka 1(b); (b)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, izpolnjuje določbe
odstavka 1(b). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 3. Komisija lahko z izvedbenim
aktom in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge IV spremeni
izvedbeni akt iz odstavka 1, če obstaja tveganje, da rastlina,
rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem
aktu, gosti zadevni karantenski škodljivi organizem za varovano območje
ali če navedenega tveganja za rastlino, rastlinski proizvod ali drug
predmet, uvrščen na seznam iz navedenega akta, ni več. Navedeni izvedbeni akt
se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 99(3). 4. Z odstopanjem od
odstavkov 1, 2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge
predmete, za katere veljajo členi 52, 53, 54 in 70,
fitosanitarno spričevalo ne zahteva. Člen 70
Izjeme za prtljago potnikov
ter uporabnike poštnih in spletnih storitev 1. Majhne količine
določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz tretje
države so lahko izvzete iz zahteve za fitosanitarno spričevalo iz
členov 68(1) in 69(1), če izpolnjujejo vse naslednje pogoje: (a)
na ozemlje Unije so vnesene kot del osebne prtljage
potnikov, pošiljke, ob prodaji po pogodbah, sklenjenih na daljavo, poslane
končnim uporabnikom (v nadaljnjem besedilu: spletne stranke), ali kot
pošiljke, ki so s poštnimi storitvami dostavljene končnim uporabnikom; (b)
ne uporabljajo se za poklicne ali komercialne
namene; (c)
uvrščene so na seznam v skladu z
odstavkom 2. Navedena izjema se ne uporablja za rastline za
saditev, razen semen. 2. Komisija z izvedbenimi akti
uvrsti na seznam rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz odstavka 1
in zadevne tretje države ter določi največjo količino, kot je
primerno, zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za
katere velja izjema od navedenega odstavka, in, kadar je primerno, enega ali
več ukrepov za obvladovanje tveganj iz oddelka 1 Priloge IV. O navedenem seznamu ter, kadar je primerno, o določitvi
največje zadevne količine in po potrebi ukrepov za obvladovanje
tveganj se odloči na podlagi fitosanitarnega tveganja, ki ga predstavljajo
majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, v
skladu z merili iz oddelka 2 Priloge IV. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3) te uredbe. Člen 71
Pogoji, ki jih mora
izpolnjevati fitosanitarno spričevalo 1. Pristojni organ fitosanitarno
spričevalo, ki spremlja rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete,
ki se vnašajo iz tretje države, sprejme samo, če je vsebina navedenega
spričevala skladna z delom A Priloge V. Kadar se rastline,
rastlinski proizvodi ali drugi predmeti vnašajo iz tretje države, iz katere ne
izvirajo, pristojni organ sprejme samo fitosanitarno spričevalo, ki je
skladno z delom B Priloge V. Pristojni organ navedenega fitosanitarnega
spričevala ne sprejme, kadar dopolnilna izjava iz člena 67(2),
kadar je to primerno, ni priložena ali ni pravilna in kadar izjava iz
člena 67(3), kadar je to primerno, ni priložena. 2. Pristojni organ fitosanitarno
spričevalo sprejme samo, če izpolnjuje naslednje zahteve: (a)
izdano je vsaj v enem uradnem jeziku Unije; (b)
naslovljeno je na Unijo ali na eno od njenih držav
članic; (c)
izdano je bilo največ 14 dni pred
datumom, na katerega so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti, ki
jih zajema, zapustile tretjo državo, v kateri je bilo izdano. 3. V primeru tretje države, ki
je podpisnica IPPC, pristojni organ sprejme samo fitosanitarna spričevala,
ki jih je izdala uradna nacionalna organizacija za varstvo rastlin navedene
tretje države ali na njeno odgovornost javni uslužbenec, ki je tehnično
usposobljen in ga je navedena uradna nacionalna organizacijo za varstvo rastlin
ustrezno pooblastila. 4. V primeru tretje države, ki
ni podpisnica IPPC, pristojni organ sprejme samo fitosanitarna spričevala,
ki so jih izdali pristojni organi v skladu z nacionalnimi predpisi navedene
tretje države in jih priglasili Komisiji. Komisija države članice in
njihove izvajalce dejavnosti prek elektronskega sistema obveščanja iz
člena 97 v skladu s točko (a) člena 131
Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o
uradnem nadzoru] obvesti o prejetih priglasitvah. Komisiji se v skladu s členom 98 podeli
pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo pogoje za sprejem
iz prvega pododstavka, da se zagotovi zanesljivosti navedenih spričeval. 5. Elektronska fitosanitarna
spričevala se sprejmejo samo, če so predložena prek računalniško
podprtega informacijskega sistema iz člena 130 Uredbe (EU)
št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru]
ali v elektronski izmenjavi z njim. Člen 72
Razveljavitev fitosanitarnega
spričevala 1. Kadar je bilo fitosanitarno
spričevalo izdano v skladu s členom 67(1), (2) in (3) in
zadevni pristojni organ sklene, da pogoji iz člena 71 niso
izpolnjeni, razveljavi navedeno fitosanitarno spričevalo in zagotovi, da
ne spremlja več navedenih zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov ali
drugih predmetov. Pristojni organ v navedenem primeru v zvezi z zadevnimi
rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti sprejme enega od ukrepov
iz člena 64(3) Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije
vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru]. 2. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice obvestijo, kadar je bilo fitosanitarno spričevalo
razveljavljeno v skladu z odstavkom 1. Obvesti se tudi tretjo državo, ki je navedeno
fitosanitarno spričevalo izdala. Oddelek 2
Rastlinski potni listi, zahtevani za premike rastlin,
rastlinskih proizvodov
in drugih predmetov po ozemlju Unije Člen 73
Rastlinski potni listi Rastlinski potni list je uradna nalepka za
premike rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov po ozemlju Unije,
in, če je primerno, v varovana območja in znotraj njih, ki potrjuje
skladnost z vsemi zahtevami iz člena 80 in, za premike v varovana
območja, člena 81, ter ima vsebino in obliko, opredeljeni v
členu 78. Člen 74
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahteva rastlinski potni list za
premike po ozemlju Unije 1. Komisija z izvedbenim aktom
določi seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za
katere se zahteva rastlinski potni list za njihove premike po ozemlju Unije. Navedeni seznam vključuje: (a)
vse rastline za saditev, razen semen; (b)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz
točke (I) dela (A) Priloge V k Direktivi 2000/29/ES; (c)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete,
za katere so bile sprejete zahteve v skladu s členom 27(1), (2) ali (3)
ali členom 29(1), (2) ali (3) o njihovih premikih po ozemlju
Unije; (d)
semena, uvrščena na seznam v skladu s
členom 37(2); (e)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete,
uvrščene na seznam v skladu s členom 41(1) in (2). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 2. Komisija z izvedbenim aktom
spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v naslednjih primerih: (a)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu, izpolnjuje odstavek 1(c),
(d) ali (e); (b)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, uvrščen na seznam v navedenem izvedbenem aktu, ne izpolnjuje
odstavka 1(c), (d) ali (e). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(3). 3. Komisija lahko z izvedbenim
aktom in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge IV spremeni
izvedbeni akt iz odstavka 1, če obstaja tveganje, da rastlina,
rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem aktu,
gosti karantenski škodljivi organizem za Unijo ali kadar navedenega tveganja za
rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet, uvrščen na seznam iz
navedenega akta, ni več. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
postopkom pregleda iz člena 99(3). 4. Z odstopanjem od odstavkov 1,
2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, za katere
veljajo členi 44, 45, 46 in 70, rastlinski potni list ne
zahteva. Člen 75
Rastline, rastlinski
proizvodi in drugi predmeti, za katere se zahteva rastlinski potni list za vnos
v varovana območja in premike znotraj njih 1. Komisija z izvedbenim aktom
določi seznam rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za
katere se zahteva rastlinski potni list za njihove vnose v varovana
območja in premike znotraj njih. Navedeni seznam vključuje: (a)
rastline, rastlinske proizvode in druge predmete iz
točke (II) dela A Priloge V k Direktivi 2000/29/ES; (b)
druge rastline, rastlinske proizvode in druge
predmete, uvrščene na seznam v skladu s členom 50(2). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 2. Komisija lahko z izvedbenim
aktom spremeni izvedbeni akt iz odstavka 1 v naslednjih primerih: (a)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet, ki ni naveden v navedenem aktu, izpolnjuje določbe odstavka 1(b). (b)
kadar rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet iz navedenega izvedbenega akta ne izpolnjuje določb
odstavka 1(a) ali (b). Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s
svetovalnim postopkom iz člena 99(2). 3. Komisija lahko z izvedbenim
aktom in v skladu z načeli iz oddelka 2 Priloge IV spremeni
izvedbeni akt iz odstavka 1, če obstaja tveganje, da rastlina,
rastlinski proizvod ali drug predmet, ki ni uvrščen na seznam v navedenem
aktu, gosti karantenski škodljivi organizem za zadevno varovano območje
ali kadar navedenega tveganja za rastlino, rastlinski proizvod ali drug
predmet, uvrščen na seznam iz navedenega akta, ni več. Navedeni izvedbeni akt
se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 99(3). 4. Z odstopanjem od
odstavkov 1, 2 in 3 se za rastline, rastlinske proizvode ali druge
predmete, za katere veljajo členi 52, 53, 54 in 70, rastlinski
potni list ne zahteva. Člen 76
Izjema za končne
uporabnike Za premike majhnih količin rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, kot je primerno za rastline,
rastlinske proizvode in druge zadevne predmete, končnemu uporabniku se
rastlinski potni list ne zahteva. Komisiji se v skladu s členom 98
podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov za določanje
največjega števila za majhne količine določenih rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov. Člen 77
Izjeme glede premikov znotraj
prostorov izvajalca poslovne dejavnosti in med njimi Za premike rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov znotraj prostorov istega izvajalca poslovne dejavnosti in med
njimi se rastlinski potni list ne zahteva. Člen 78
Vsebina in oblika
rastlinskega potnega lista 1. Rastlinski potni list je
ločena nalepka, ki se natisne na katero koli ustrezno podlago, pod
pogojem, da se rastlinski potni list hrani ločeno od katerih koli drugih
podatkov ali nalepke, ki so prav tako lahko navedeni na navedeni podlagi. Rastlinski potni list mora biti jasno čitljiv
in neizbrisen. 2. Rastlinski potni list za
premike po ozemlju Unije vsebuje elemente iz dela A Priloge VI. Rastlinski potni list za vnos v varovano
območje in premike znotraj njega vsebuje elemente iz dela B
Priloge VI. 3. V primeru rastlin za saditev,
ki so pridelane ali dostopne na trgu v smislu člena 3(5)
Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o
zakonodaji o rastlinskem razmnoževalnem materialu] kot predosnovni, osnovni
ali certificirani material v smislu člena 10 navedene uredbe, je
rastlinski potni list v posebni obliki vključen na uradni nalepki,
pripravljeni v skladu s členom 22 navedene uredbe, ali, kadar je primerno,
v glavnem spričevalu, izdanem v skladu s členom 122(1) navedene
uredbe. Kadar se uporablja ta odstavek, rastlinski potni
list za premike po ozemlju Unije vsebuje elemente iz dela C
Priloge VI. Kadar se uporablja ta odstavek, rastlinski potni
list za vnos v varovano območje in premike znotraj njega vsebuje elemente
iz dela D Priloge VI. 4. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembi
delov A, B, C in D Priloge VI, da se, kadar je to primerno,
navedeni elementi prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. 5. Komisija v enem letu po
začetku veljavnosti te uredbe z izvedbenimi akti sprejme specifikacije
oblike rastlinskega potnega lista za premike po ozemlju Unije in rastlinskega
potnega lista za vnos v varovano območje in premike znotraj njega, v zvezi
z rastlinskimi potnimi listi iz prvega in drugega pododstavka odstavka 2
ter drugega in tretjega pododstavka odstavka 3. Navedeni izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 99(3). Če narava nekaterih rastlin, rastlinskih
proizvodov ali drugih predmetov tako zahteva, se lahko zanje določijo
posebne specifikacije glede velikosti. Člen 79
Izdajanje s strani
pooblaščenih izvajalcev poslovnih dejavnosti in pristojnih organov 1. Rastlinski potni list izda
registrirani izvajalec dejavnosti, ki ga je pristojni organ v skladu s
členom 84 pooblastil za izdajanje rastlinskih potnih listov (v
nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci dejavnosti) pod nadzorom pristojnega
organa. Pooblaščeni izvajalci dejavnosti rastlinske
potne liste izdajo samo za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete,
za katere so odgovorni. 2. Vendar lahko rastlinske potne
liste izdajo pristojni organi, če tako zahteva registrirani izvajalec
dejavnosti. 3. Pooblaščeni izvajalci
dejavnosti rastlinske potne liste izdajajo samo v prostorih, zbirnih
skladiščih in distribucijskih centrih iz člena 62(2)(d). Člen 80
Bistvene zahteve za
rastlinski potni list za premike po ozemlju Unije Rastlinski potni list se izda za premike po
ozemlju Unije za rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet samo, če
izpolnjuje naslednje zahteve: (a)
prosti so karantenskih škodljivih organizmov za
Unijo; (b)
skladni so z določbami člena 37(1) o
prisotnosti nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na rastlinah za
saditev; (c)
izpolnjujejo zahteve iz člena 41(1)
in (2); (d)
kadar je primerno, so skladni s pravili, sprejetimi
v skladu z določbami, sprejetimi v skladu s členoma 27(1)
in (2) ter 29(1) in (2); ter (e)
kadar je primerno, so skladni z ukrepi, ki so jih
pristojni organi sprejeli za izkoreninjenje karantenskih škodljivih organizmov
za Unijo v skladu s členom 16(1) in izkoreninjenje škodljivih
organizmov, ki prehodno izpolnjujejo merila za uvrstitev med karantenske
škodljive organizme za Unijo v skladu s členom 28(1). Člen 81
Bistvene zahteve za
rastlinski potni list za vnos v varovano območje in premike znotraj njega 1. Rastlinski potni list se izda
za vnos rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta v varovano
območje ali njegove premike znotraj njega le, če izpolnjuje vse
zahteve iz člena 80, in poleg tega še naslednje zahteve: (a)
je prost(-a) zadevnih karantenskih škodljivih
organizmov za varovano območje; ter (b)
izpolnjuje zahteve iz člena 50(1)
in (2). 2. Kadar se uporablja
člen 33(2), se rastlinski potni list iz odstavka 1 ne izda. Člen 82
Pregledi za rastlinske potne
liste 1. Rastlinski potni list se
lahko izda samo za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, za katere
so podrobni pregledi v skladu z odstavki 2, 3 in 4 pokazali, da
izpolnjujejo zahteve iz člena 80 in, kadar je primerno,
člena 81. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti
se lahko pregledajo posamično ali pa se pregledajo njihovi reprezentativni
vzorci. Pregled zajema tudi pakirni material zadevnih rastlin, rastlinskih
proizvodov ali drugih predmetov. 2. Pregled opravi
pooblaščeni izvajalec dejavnosti ali, kadar se uporablja v skladu s
členom 79(2), pristojni organi. 3. Pregled izpolnjuje naslednje
pogoje: (a)
izvaja se pogosto, ob ustreznem času in ob
upoštevanju tveganj, povezanih z njim; (b)
izvaja se v prostorih, zbirnih skladiščih in
distribucijskih centrih iz člena 62(2)(d); ter (c)
opravi se z vizualnim pregledom in, v primeru suma
na prisotnost karantenskega škodljivega organizma za Unijo ali, v primeru
varovanega območja, zadevnega karantenskega škodljivega organizma za
varovano območje, z vzorčenjem in testiranjem. Navedeni pregled se opravi brez poseganja v
kakršne koli posebne zahteve za preglede ali ukrepe, sprejete v skladu s
členom 27(1), (2) ali (3), 29(1), (2) ali (3), 41(1)
in (2) ter 50(1) in (2). 4. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
opredeljujejo podrobne ukrepe v zvezi z vizualnim pregledom, vzorčenjem in
testiranjem, ter pogostost in časovno razporeditev pregledov, navedenih v
odstavkih 1, 2 in 3, v zvezi s specifičnimi rastlinami,
rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, na podlagi posebnih fitosanitarnih
tveganj, ki jih lahko predstavljajo. Kadar je primerno, navedeni pregledi
zadevajo nekatere rastline za saditev, ki so uvrščene v kategorije iz
člena 12(1) Uredbe (EU) št. .../... (Urad za publikacije vstavi
številko Uredbe o pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju
njegove dostopnosti na trgu), in se po potrebi izvedejo za katere koli
elemente, opredeljene v delu D Priloge II k navedeni uredbi. Kadar Komisija sprejme tak delegiran akt za
specifične rastline za saditev in za navedene rastline za saditev veljajo
sistemi izdajanja spričeval v skladu s členom 20(1)
Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o
pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in omogočanju njegove
dostopnosti na trgu], se zadevne preglede združi v enoten sistem
potrjevanja. Komisija pri sprejemanju navedenih delegiranih
aktov upošteva razvoj tehničnega znanja in novih znanstvenih spoznanj. Člen 83
Nameščanje rastlinskih
potnih listov Rastlinske potne liste namestijo
pooblaščeni izvajalci dejavnosti, ali, kadar je primerno v skladu s
členom 79(2), pristojni organi, za vsako partijo rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih zadevnih predmetov, preden se premikajo po ozemlju Unije v
skladu s členom 74 oziroma preden se vnesejo v varovano območje
ali premikajo znotraj njega v skladu s členom 75. Kadar se take
rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti premikajo v paketu, snopu ali
kontejnerju, se rastlinski potni list namesti na navedeni paket, snop ali
kontejner. Člen 84
Pooblastilo izvajalcev
poslovnih dejavnosti za izdajo rastlinskih potnih listov 1. Pristojni organ izvajalca
poslovne dejavnosti pooblasti za izdajo rastlinskih potnih listov (v nadaljnjem
besedilu: pooblastilo za izdajo rastlinskih potnih listov), če navedeni izvajalec
poslovne dejavnosti izpolnjuje naslednje pogoje: (a)
ima potrebno znanje za izvajanje pregledov iz
člena 82 v zvezi s karantenskimi škodljivimi organizmi za Unijo,
karantenskimi škodljivimi organizmi za varovano območje in nekarantenskimi
škodljivimi organizmi za Unijo, ki bi lahko vplivali na zadevne rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete, ter v zvezi z znaki prisotnosti
navedenih škodljivih organizmov in simptomi, ki jih ti povzročajo,
načini za preprečevanje prisotnosti in širjenja navedenih škodljivih
organizmov ter načini njihovega izkoreninjenja; (b)
ima vzpostavljene sisteme in postopke, ki mu
omogočajo, da izpolni svoje obveznosti glede sledljivosti v skladu s
členom 65 in 66. 2. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
določajo zahteve glede kvalifikacij, ki jih morajo izvajalci poslovnih
dejavnosti izpolnjevati za uskladitev s pogoji iz odstavka 1(a). Člen 85
Obveznosti pooblaščenih izvajalcev
dejavnosti 1. Kadar pooblaščeni izvajalec
dejavnosti namerava izdati rastlinski potni list, identificira in spremlja
točke postopka pridelave ter točke v zvezi s premiki rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov navedenega izvajalca dejavnosti, ki
so ključnega pomena glede skladnosti s pravili, sprejetimi v skladu s
členi 27(1), (2) in (3), 29(1), (2) in (3), 37(1), 41(3),
80 in 82 ter, kadar se uporabljajo, členi 33(2), 50(3) in 81. Vodi evidenco o
identifikaciji in spremljanju navedenih točk. 2. Pooblaščeni izvajalec
dejavnosti iz odstavka 1 zagotovi ustrezno usposabljanje za osebje, ki je
vključeno v preglede iz člena 82, da se zagotovi, da ima
navedeno osebje potrebno znanje za opravljanje navedenih pregledov. Člen 86
Načrti za obvladovanje
fitosanitarnih tveganj 1. Pristojni organ lahko,
če je primerno, odobri načrte za obvladovanje fitosanitarnih tveganj
pooblaščenih izvajalcev dejavnosti, v katerih so določeni ukrepi, ki
jih navedeni izvajalci dejavnosti izvajajo za izpolnitev obveznosti,
določenih v členu 85(1). 2. Načrt za obvladovanje
fitosanitarnih tveganj vključuje, kjer je primerno, v obliki navodil za
uporabo, vsaj naslednje: (a)
informacije, zahtevane v skladu s
členom 62(2) o registraciji pooblaščenega izvajalca dejavnosti; (b)
informacije, zahtevane v skladu s
členoma 65(3) in 66(1) o sledljivosti rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov; (c)
opis pridelovalnih postopkov pooblaščenega izvajalca
dejavnosti in njegove dejavnosti glede premikov in prodaje rastlin, rastlinskih
proizvodov in drugih predmetov; (d)
analizo ključnih točk iz
člena 85(1) in ukrepe, ki jih je pooblaščeni izvajalec dejavnosti
sprejel za zmanjšanje fitosanitarnih tveganj, povezanih z navedenimi
ključnimi točkami; (e)
vzpostavljene postopke in ukrepe, ki so v primeru
suma na karantenske škodljive organizme ali njihovega odkritja predvideni za
evidentiranje navedenega suma ali odkritja ter evidentiranje sprejetih ukrepov; (f)
vloge in odgovornosti osebja, vključenega v
uradna obvestila iz člena 9(1), preglede iz člena 82(1) in
izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s členi 79(1), 88(1)
in (2) ter 89; (g)
usposabljanje za osebje iz točke (f). 3. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
spremembah elementov iz odstavka 2. Člen 87
Preklic pooblastila 1. Kadar pristojni organ
ugotovi, da pooblaščeni izvajalec dejavnosti ni v skladu s
členom 82(1), (2), (3) ali (4) ali 84(1), oziroma da rastlina,
rastlinski proizvod ali drug predmet, za katerega je navedeni izvajalec
poslovne dejavnosti izdal rastlinski potni list, ni v skladu s
členom 80 ali, kjer je primerno, členom 81, navedeni organ
nemudoma sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se neskladnost z navedenimi
določbami odpravi. 2. Če pristojni organ
sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 1, razen preklica pooblastila za
izdajo rastlinskih potnih listov, in neskladnost ni odpravljena, navedeni organ
nemudoma prekliče pooblastilo. Člen 88
Nadomeščanje
rastlinskega potnega lista 1. Pooblaščeni izvajalec
dejavnosti, ki je prejel partijo rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih
predmetov, za katere je bil izdan rastlinski potni list, ali pristojni organ,
ki deluje na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti, lahko izda nov rastlinski
potni list za navedeno partijo, s čimer se nadomesti rastlinski potni
list, prvotno izdan za navedeno partijo, če so izpolnjeni pogoji iz
odstavka 3. 2. Kadar je partija rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere je bil izdan rastlinski
potni list, razdeljena na dve partiji ali več, pooblaščeni izvajalec
dejavnosti, odgovoren za navedene nove partije, ali pristojni organ, ki deluje
na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti, izda rastlinski potni list za vsako
novo partijo, ki je rezultat delitve, če so izpolnjeni pogoji iz
odstavka 3. Navedeni rastlinski potni listi nadomestijo rastlinski potni
list, izdan za prvotno partijo. Kadar
se dve partiji, za kateri sta bila izdana rastlinska potna lista, združita v
eno samo partijo, pooblaščeni izvajalec dejavnosti, odgovoren za navedeno
novo partijo, ali pristojni organ, ki deluje na zahtevo izvajalca poslovne
dejavnosti, izda rastlinski potni list za navedeno partijo. Navedeni rastlinski
potni list nadomesti rastlinska potna lista, izdana za prvotni partiji, če
so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3. 3. Rastlinski potni list iz
odstavkov 1 in 2 se lahko izda le, če so izpolnjeni naslednji
pogoji: (a)
zagotovljena je identiteta zadevnih rastlin,
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov; ter (b)
zadevne rastline, rastlinski proizvodi ali drugi
predmeti so še vedno skladni z zahtevami iz členov 80 in 81. 4. Če se rastlinski potni
list izda v skladu z odstavkom 1 ali 2, se pregled iz
člena 82(1) ne zahteva. 5. Po zamenjavi rastlinskega
potnega lista iz odstavkov 1 in 2 pooblaščeni izvajalec
dejavnosti prvotni rastlinski potni list hrani še tri leta. Če
pristojni organ izda rastlinski potni list za nadomestitev drugega rastlinskega
potnega lista, prvotni potni list tri leta hrani izvajalec poslovne dejavnosti,
na čigar zahtevo je bil izdan. Člen 89
Rastlinski potni listi, ki
nadomeščajo fitosanitarna spričevala 1. Z odstopanjem od
člena 82 se v primeru, ko je rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet vnesen na ozemlje Unije iz tretje države, za premik katerega po ozemlju
Unije se zahteva rastlinski potni list v skladu z izvedbenimi akti iz
členov 74(1) in 75(1), tak potni list izda, kadar so bili
zadovoljivo opravljeni pregledi v skladu s členom 47(1)
Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o
uradnem nadzoru] glede vnosa posamezne rastline, rastlinskega proizvoda ali
drugega predmeta. 2. Po izdaji rastlinskega
potnega lista iz odstavka 1 pooblaščeni izvajalec dejavnosti, ki je
izdal rastlinski potni list, kadar je primerno, fitosanitarno spričevalo
hrani še tri leta. Kadar
se uporablja točka (c) člena 95(2), se fitosanitarno
spričevalo nadomesti z overjeno kopijo. Člen 90
Obveznost odstranitve
rastlinskega potnega lista 1. Izvajalec poslovne dejavnosti,
ki ima pod nadzorom partijo rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih
predmetov, z navedene partije odstrani rastlinski potni list, če ugotovi,
da katera koli zahteva iz členov od 78 do 82, 84 ali 85 ni
izpolnjena. Izvajalec
poslovne dejavnosti navedeni rastlinski potni list razveljavi tako, da
čezenj nariše dobro vidno in neizbrisno diagonalno rdečo črto. 2. Če izvajalec poslovne
dejavnosti ne izpolnjuje določb odstavka 1, pristojni organi umaknejo
rastlinski potni list z zadevne partije ter ga razveljavijo tako, da
čezenj narišejo dobro vidno in neizbrisno diagonalno rdečo črto. 3. Kadar se uporabljata
odstavka 1 in 2, zadevni izvajalec poslovne dejavnosti razveljavljeni
rastlinski potni list hrani tri leta. 4. Kadar se uporabljata
odstavka 1 in 2, zadevni izvajalec poslovne dejavnosti ustrezno obvesti
pooblaščenega izvajalca dejavnosti ali pristojni organ, ki je izdal
razveljavljeni rastlinski potni list. 5. Države članice prek
elektronskega sistema obveščanja iz člena 97 Komisijo in druge
države članice obvestijo, kadar je bil rastlinski potni list odstranjen in
razveljavljen v skladu z odstavkom 2. Oddelek 3
Druga potrdila Člen 91
Oznake lesenega pakirnega
materiala 1. Oznaka, ki potrjuje, da je
bil lesen pakirni material tretiran proti karantenskim škodljivim organizmom za
Unijo in karantenskim škodljivim organizmom za varovano območje v skladu z
metodo, določeno v skladu s členom 27(1) ali (2), 29(1)
ali (2), 41(1) ali (2) ali členom 50(1) ali (2),
vsebuje elemente iz Priloge VII. 2. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
spremembi Priloge VII za prilagoditev navedene oznake razvoju mednarodnih
standardov. 3. Oznako lahko namesti samo izvajalec
poslovne dejavnosti, ki je za to pooblaščen v skladu s
členom 92. 4. Komisija z izvedbenimi akti
določi oblikovne značilnosti oznake iz odstavka 1. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). Člen 92
Pooblastilo in nadzor izvajalcev
poslovnih dejavnosti, ki nameščajo oznako na lesen pakirni material na
ozemlju Unije 1. Pooblastilo za namestitev
oznake iz člena 91(3) se dodeli registriranemu izvajalcu dejavnosti,
če izpolnjuje naslednje pogoje: (a)
ima potrebno znanje za tretiranje lesenega
pakirnega materiala, zahtevanega na podlagi aktov iz člena 91(1); (b)
deluje v primernih prostorih za navedeno tretiranje
(v nadaljnjem besedilu: obrati za tretiranje). Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o spremembi
zahtev za pooblastilo, kadar je to primerno glede na razvoj tehničnega
znanja in nova znanstvena spoznanja. Pooblastilo na zahtevo
podeli pristojni organ. 2. Z odstopanjem od
odstavka 1 se pooblastilo iz navedenega odstavka v zvezi z
označevanjem lesenega pakirnega materiala, ki je v celoti sestavljen iz
tretiranega lesa, lahko podeli, kadar registrirani izvajalec dejavnosti
izpolnjuje vse naslednje pogoje: (a)
uporablja izključno les iz obratov za
tretiranje, s katerimi upravlja registrirani izvajalec dejavnosti,
pooblaščen v skladu z odstavkom 1; (b)
zagotavlja, da je mogoče izvor lesa, ki se
uporablja za navedeni namen, izslediti do navedenih obratov za tretiranje; (c)
kadar je primerno v skladu s členi 27(1)
in (2), 29(1) in (2), 41(1) in (2) ter 50(1) in (2), uporablja izključno
les iz točke (a), ki ga spremlja rastlinski potni list. 3. Pristojni organ nadzira izvajalce
poslovnih dejavnosti, pooblaščene v skladu z odstavkom 1, da preveri
in zagotovi, da lesen pakirni material tretirajo in ga označujejo v skladu
s členom 91(1) ter da izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 1
in 2. Komisiji
se v skladu s členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih
aktov o dopolnitvi zahtev iz tega odstavka v zvezi z nadzorom, ki ga pristojni
organi izvajajo nad izvajalci poslovnih dejavnosti. 4. Če pristojni organ
ugotovi, da izvajalec poslovne dejavnosti ne izpolnjuje zahtev iz
odstavkov 1, 2 ali 3, navedeni organ nemudoma sprejme potrebne ukrepe
za odpravo neskladnosti z navedenimi določbami. Če
pristojni organ sprejme navedene ukrepe, razen preklica pooblastila iz
odstavka 1, in neskladnost ni odpravljena, navedeni organ nemudoma
prekliče pooblastilo iz odstavka 1. Člen 93
Druga potrdila, razen oznake
na lesenem pakirnem materialu 1. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
določajo elemente, ki morajo biti navedeni na uradnih potrdilih,
specifičnih za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, razen
lesenega pakirnega materiala, in se z veljavnimi mednarodnimi standardi zahtevajo
kot dokaz izvajanja ukrepov, sprejetih v skladu s členom 27(1)
ali (2), 29(1) ali (2), 41(1) ali (2) ali 50(1) ali (2). 2. Navedeni delegirani akti
lahko določajo tudi zahteve v zvezi z eno ali več od naslednjih
točk: (a)
pooblastilo izvajalcev poslovnih dejavnosti v zvezi
z izdajanjem uradnih potrdil iz odstavka 1; (b)
nadzor, ki ga pristojni organ izvaja nad izvajalci
poslovnih dejavnosti, pooblaščenimi v skladu s točko (a); (c)
preklic navedenega pooblastila iz
točke (a). 3. Komisija z izvedbenimi akti
določi oblikovne značilnosti potrdila iz odstavka 1. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). Oddelek 4
Izvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov z ozemlja Unije Člen 94
Fitosanitarno spričevalo
za izvoz 1. Kadar se za izvoz rastline,
rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta z ozemlja Unije v tretjo državo
zaradi pravil navedene tretje države zahteva fitosanitarno spričevalo (v
nadaljnjem besedilu: fitosanitarno spričevalo za izvoz), navedeno spričevalo
izda pristojni organ na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti, pod čigar
nadzorom je rastlina, rastlinski proizvod ali drug predmet, predviden za izvoz. 2. Fitosanitarno spričevalo
za izvoz se izda, če informacije, ki so na voljo, v zadostni meri potrjujejo
skladnost z zahtevami zadevne tretje države. Navedena informacija lahko, kjer
je primerno, izvira iz enega ali več od naslednjih elementov: (a)
iz rastlinskega potnega lista iz
člena 73, ki spremlja zadevno rastlino, rastlinski proizvod ali drug
predmet; (b)
z oznake na lesenem pakirnem materialu iz
člena 91(1) ali potrdila iz člena 93(1); (c)
iz informacij, vključenih v predizvozno
spričevalo iz člena 96; (d)
iz uradnih informacij, vključenih v
fitosanitarno spričevalo iz člena 67, kadar so bili zadevne
rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti na ozemlje Unije vneseni iz
tretje države; (e)
iz uradnih inšpekcijskih pregledov, vzorčenja
in testiranja rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega predmeta. 3. Fitosanitarno spričevalo
za izvoz vsebuje elemente iz dela A Priloge VIII. 4. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
spremembi dela A Priloge VIII za prilagoditev znanstvenemu in
tehničnemu napredku ter razvoju mednarodnih standardov. 5. Komisija z izvedbenimi akti
določi oblikovne značilnosti fitosanitarnega spričevala iz
odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom
pregleda iz člena 99(3). 6. Elektronska fitosanitarna
spričevala za izvoz se sprejmejo samo, če so predložena prek
računalniško podprtega informacijskega sistema iz člena 130
Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o
uradnem nadzoru] ali v elektronski izmenjavi z njim. Člen 95
Fitosanitarno spričevalo
za ponovni izvoz 1. Če rastlina, rastlinski
proizvod ali drug predmet izvira iz tretje države in je bil vnesen na ozemlje
Unije iz navedene ali druge tretje države, se lahko namesto fitosanitarnega
spričevala za izvoz izda fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz. Fitosanitarno
spričevalo za ponovni izvoz izda pristojni organ na zahtevo izvajalca
poslovne dejavnosti, pod čigar nadzorom je rastlina, rastlinski proizvod
ali drug predmet, ki se izvaža. 2. Fitosanitarno spričevalo
za ponovni izvoz se izda, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a)
zadevna rastlina, rastlinski proizvod ali drug
predmet ni bil pridelan, proizveden ali predelan v državi članici, iz
katere se izvaža v zadevno tretjo državo; (b)
rastlina, rastlinski proizvod ali drug zadevni
predmet med skladiščenjem v državi članici, iz katere se izvaža v
namembno tretjo državo, ni bil izpostavljen nobenemu tveganju napada karantenskih
škodljivih organizmov, ki jih kot take navaja navedena tretja država; (c)
kadar je na voljo, se fitosanitarnemu
spričevalu za ponovni izvoz priloži tudi fitosanitarno spričevalo, ki
spremlja rastlino, rastlinski proizvod ali drug zadevni predmet iz tretje
države izvora, ali njegova overjena kopija. 3. Določbe
člena 94(2) o informacijah, ki zadoščajo za potrjevanje
skladnosti z zahtevami zadevne tretje države, se ustrezno uporabljajo. 4. Fitosanitarno spričevalo
za ponovni izvoz vsebuje elemente iz dela B Priloge VIII. 5. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
spremembi dela B Priloge VIII za prilagoditev znanstvenemu in
tehničnemu napredku ter razvoju mednarodnih standardov. 6. Komisija z izvedbenimi akti
določi oblikovne značilnosti fitosanitarnega spričevala iz
odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom
pregleda iz člena 99(3). 7. Elektronska fitosanitarna
spričevala za ponovni izvoz se sprejmejo samo, če so predložena prek
računalniško podprtega informacijskega sistema iz člena 130
Uredbe (EU) št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o
uradnem nadzoru] ali v elektronski izmenjavi z njim. Člen 96
Predizvozna spričevala 1. Država članica, iz
katere se rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz
člena 94(1) izvažajo, in država članica, v kateri so bili
rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti pridelani, proizvedeni ali
predelani, si po potrebi izmenjujejo informacije za takojšnjo izdajo
fitosanitarnega spričevala za izvoz. 2. Izmenjava informacij iz
odstavka 1 ima obliko usklajenega dokumenta (v nadaljnjem besedilu:
predizvozno spričevalo), v katerem država članica, v kateri so bili
rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti pridelani, proizvedeni ali
predelani, potrjuje skladnost navedenih rastlin, rastlinskih proizvodov ali
drugih predmetov s posebnimi fitosanitarnimi zahtevami v zvezi z eno ali
več od naslednjih točk: (a)
odsotnost določenih škodljivih organizmov na
zadevnih rastlinah, rastlinskih proizvodih ali drugih predmetih; (b)
izvor rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih
zadevnih predmetov; (c)
fitosanitarni postopki, ki se uporabljajo pri
pridelavi ali predelavi rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih zadevnih
predmetov. 3. Država članica, v kateri
so bile rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti pridelani,
proizvedeni ali predelani, na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti izda
predizvozno spričevalo, medtem ko so navedene rastline, rastlinski
proizvodi ali drugi predmeti v prostorih zadevnega izvajalca poslovne
dejavnosti. 4. Predizvozno spričevalo
spremlja rastline, rastlinske proizvode in druge predmete med njihovimi premiki
po ozemlju Unije, razen če si zadevne države članice informacije, ki
jih navedeno spričevalo vsebuje, izmenjajo elektronsko. 5. Komisiji se v skladu s
členom 98 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki
opredeljujejo vsebino predizvoznega spričevala. 6. Komisija z izvedbenimi akti
določi oblikovne značilnosti predizvoznega spričevala. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 99(3). Poglavje VII
Podporni ukrepi Komisije Člen 97
Vzpostavitev elektronskega
sistema obveščanja 1. Komisija vzpostavi
elektronski sistem za predložitev uradnih obvestil držav članic. Sistem je povezan z računalniško podprtim
informacijskim sistemom iz člena 130(1) Uredbe (EU) št. …/…
[Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru] in je z
njim združljiv. 2. Če uradno obvestilo
zadeva prisotnost škodljivega organizma na rastlinah, rastlinskih proizvodih
ali drugih predmetih, ki so vneseni, uradno predstavljeni za vnos ali se
premikajo po ozemlju Unije, uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje sklic
na zadevne rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, naravo
neskladnosti in sprejete ukrepe. Če
uradno obvestilo zadeva prisotnost škodljivega organizma na ozemlju države
članice, razen na rastlini, rastlinskem proizvodu ali drugem predmetu, ki
je vnesen ali uradno predstavljen za vnos na ozemlje Unije ali se po njem
premika, uradno obvestilo iz odstavka 1 vsebuje sklic na zadevne rastline,
rastlinske proizvode in druge predmete, ime škodljivega organizma, lokacijo in
koordinate GPS navedene prisotnosti ter sprejete ukrepe. Poglavje VIII
Končne določbe Člen 98
Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje
delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem
členu. 2. Pooblastilo iz
členov 1(2), 7(1) in (2), 8(6), 11(3), 20, 22(3), 25(4), 30,
32(4), 34(1), 38, 44(2), 45(3), 46(6), 48, 61(3), 67(4), 71(4), 76, 78(4),
82(4), 84(2), 86(3), 91(2), 92(1) in (3), 93(1), 94(4), 95(5)
in 96(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma
začetka veljavnosti te uredbe. 3. Pooblastilo iz
členov 1(2), 7(1) in (2), 8(6), 11(3), 20, 22(3), 25(4), 30,
32(4), 34(1), 38, 44(2), 45(3), 46(6), 48, 61(3), 67(4), 71(4), 76, 78(4),
82(4), 84(2), 86(3), 91(2), 92(1) in (3), 93(1), 94(4), 95(5)
in 96(5) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S
sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, iz navedenega sklepa.
Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije
ali na poznejši datum, določen v njem. Ne vpliva na veljavnost že
veljavnih delegiranih aktov. 4. Takoj ko Komisija sprejme
delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v
skladu s členi 1(2), 7(1) in (2), 8(6), 11(3), 20, 22(3), 25(4),
30, 32(4), 34(1), 38, 44(2), 45(3), 46(6), 48, 61(3), 67(4), 71(4), 76, 78(4),
82(4), 84(2), 86(3), 91(2), 92(1) in (3), 93(1), 94(4), 95(5)
in 96(5) začne veljati samo, če mu Evropski parlament in Svet v
dveh mesecih od prejema uradnega obvestila o navedenem aktu nista nasprotovala
ali če Evropski parlament in Svet Komisijo še pred iztekom navedenega
obdobja obvestita, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo
Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. Člen 99
Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga Stalni odbor
za rastline, živali, živila in krmo, ustanovljen s členom 58(1)
Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Navedeni
odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporabi člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar
je mnenje odbora treba pridobiti s pisnim postopkom, se navedeni postopek
konča brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči
predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov
odbora. 3. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporabi člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je mnenje odbora treba pridobiti s pisnim
postopkom, se navedeni postopek konča brez izida, če v roku za
predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva
navadna večina članov odbora. 4. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v
povezavi s členom 5 Uredbe. Člen 100
Kazni Države članice določijo pravila o
kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe
za zagotavljanje njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti
učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o navedenih določbah
Komisijo uradno obvestijo najpozneje …… [Urad za publikacije vstavi datum
začetka uporabe te uredbe] in brez odlašanja tudi o vseh poznejših
spremembah navedenih določb. Člen 101
Razveljavitve 1. Direktiva
Sveta 2000/29/ES se razveljavi. Razveljavijo
se tudi naslednji akti: (a)
Direktiva 69/464/EGS; (b)
Direktiva 69/466/EGS; (c)
Direktiva 74/647/EGS; (d)
Direktiva 93/85/EGS; (e)
Direktiva Sveta 98/57/ES; (f)
Direktiva 2007/33/ES. 2. Sklicevanja na navedene
razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v
skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX k Uredbi. Člen 102
Sprememba Uredbe (EU)
[…]/2013
[Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o
določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in
dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim
materialom] Uredba (EU) št. [....]/2013 [Urad za
publikacije vstavi številko Uredbe o določbah za upravljanje odhodkov v
zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem
rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] se spremeni: (1) V členu 1 se
točka (e) nadomesti z naslednjim: „(e) o zaščitnih ukrepih proti škodljivim
organizmom na rastlinah;“ (2) točke (a), (b) in (c)
člena 17(1) se nadomestijo z naslednjim: „(a) ukrepi za izkoreninjenje škodljivega
organizma v napadenem območju, ki jih izvedejo pristojni organi v skladu s
členom 16(1), 27(1) ali 29(1) Uredbe (EU) št. […]/[…]
Evropskega parlamenta in Sveta [o zaščitnih ukrepih proti škodljivim
organizmom na rastlinah]*; (b) ukrepi za zadrževanje prednostnega
škodljivega organizma, navedenega v skladu s členom 6(2)
Uredbe (EU) št. […]/[…]*, proti kateremu so bili v skladu s
členom 27(2) ali členom 29(2) navedene uredbe sprejeti
ukrepi zadrževanja, v napadenem območju, iz katerega navedenega
škodljivega organizma ni mogoče izkoreniniti, če so navedeni ukrepi
ključni za zaščito ozemlja Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega
prednostnega škodljivega organizma. Navedeni ukrepi zadevajo izkoreninjenje
navedenega škodljivega organizma v varovalnem pasu okrog navedenega napadenega
območja, če se ugotovi njegova prisotnost v navedenem varovalnem
pasu; (c) preventivni ukrepi za preprečitev
širjenja prednostnega škodljivega organizma, uvrščenega na seznam v skladu
s členom 6(2) Uredbe (EU) št. […]/[…]*, v zvezi s katerim
so bili v skladu s členom 27(3) ali členom 29(3) navedene
uredbe sprejeti ukrepi Unije, če so navedeni ukrepi ključni za zaščito
ozemlja Unije pred nadaljnjim širjenjem navedenega prednostnega škodljivega
organizma.“ * UL L …, …….,
str. … [Urad za publikacije vstavi to sprotno opombo, s sklicevanjem na to
uredbo, v Uredbo (EU) št. [.…]/2013 o določbah za
upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali
ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] (3) Člen 18 se
spremeni: (a)
v prvem odstavku se točki (a) in (b)
nadomestita z naslednjim: „(a) zadevajo karantenske škodljive organizme,
za katere ni znano, da se pojavljajo na ozemlju Unije, navedene v skladu s
členom 5(2) Uredbe (EU) št. […]/[…]*; (b) ukrepi zadevajo prednostne škodljive
organizme, navedene v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU)
št. […]/[…]*; (c) zadevajo škodljive organizme, ki niso
navedeni kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere velja ukrep,
ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU)
št. […]/[…]*. * UL L …, …….,
str. …“ [Urad za publikacije vstavi to sprotno opombo, s sklicevanjem na to
uredbo, v Uredbo (EU) št. [.…]/2013 o določbah za
upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali
ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] (b)
Drugi odstavek se nadomesti: „Za
ukrepe, ki izpolnjujejo pogoj iz točke (c) prvega odstavka, nepovratna
sredstva ne pokrivajo stroškov, nastalih po izteku ukrepa, ki ga je sprejela
Komisija v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU) št. […]/[…]*. * UL L …, …….,
str. …“ [Urad za publikacije vstavi to sprotno opombo, s sklicevanjem na to
uredbo, v Uredbo (EU) št. [.…]/2013 o določbah za
upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali
ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] (4) Odstavek 1 člena 19 se
spremeni: (a)
za točko (c) vstavi točka (ca): „(ca) stroški, ki jih imajo države članice
za izplačilo nadomestil izvajalcem dejavnosti iz člena 2(7)(a),
(b) in (c) Uredbe (EU) št. […]/[…]* za vrednost uničenih
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, za katere veljajo ukrepi
iz člena 16 navedene uredbe, kar zadeva prednostne škodljive
organizme, navedene na podlagi člena 6(2) navedene uredbe;“ * UL L …, …….,
str. … [Urad za publikacije vstavi to sprotno opombo, s sklicevanjem na to
uredbo, v Uredbo (EU) št. [.…]/2013 o določbah za
upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali
ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] (b)
točka (d) se nadomesti z naslednjim: „(d) v izjemnih in ustrezno utemeljenih
primerih ter ob upoštevanju dodane vrednosti ukrepov Unije, stroški za
izvajanje drugih potrebnih ukrepov poleg tistih iz točk od (a)
do (ca), če so takšni ukrepi določeni v sklepu o nepovratnih
sredstvih iz člena 35(3).“ (c)
Doda se naslednji drugi pododstavek: „Za namene točke (ca) prvega pododstavka
nadomestilo ne sme presegati tržne vrednosti rastlin, rastlinskih proizvodov
ali drugih predmetov, ocenjene neposredno, preden so bili uničeni,
preostala vrednost, če obstaja, pa se odšteje od nadomestila.“ (5) Člen 20 se
spremeni: (a)
v prvem odstavku se točki (a) in (b)
nadomestita z naslednjim: „(a) zadevajo karantenske škodljive organizme,
za katere ni znano, da se pojavljajo na ozemlju Unije, navedene v skladu s
členom 5(2) Uredbe (EU) št. […]/[…]*; (b) zadevajo prednostne škodljive organizme,
navedene v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) št. […]/[…]*; (c) zadevajo škodljive organizme, ki niso
navedeni kot karantenski škodljivi organizmi za Unijo in za katere velja ukrep,
ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU)
št. […]/[…]*. * UL L …, …….,
str. …“ [Urad za publikacije vstavi to sprotno opombo, s sklicevanjem na to
uredbo, v Uredbo (EU) št. [.…]/2013 o določbah za
upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali
ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] (b)
Tretji odstavek se nadomesti z naslednjim: „Za ukrepe, ki izpolnjujejo pogoj iz
točke (c) prvega odstavka, nepovratna sredstva ne pokrivajo stroškov,
nastalih po izteku ukrepa, ki ga je sprejela Komisija v skladu s
členom 29(1) Uredbe (EU) št. […]/[…]*. * UL L …, …….,
str. …“ [Urad za publikacije vstavi to sprotno opombo, s sklicevanjem na to
uredbo, v Uredbo (EU) št. [.…]/2013 o določbah za
upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali
ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] Člen 103
Začetek veljavnosti in
uporaba 1. Ta uredba začne veljati
dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [Urad za publikacije vstavi
datum, ki je 36 mesecev po datumu začetka veljavnosti]. 2. Člen 97(2) se
uporablja od datuma, ko so vzpostavljeni sistemi iz člena 97(1). 3. Pravni akti iz
točk (a), (d), (e) in (f) člena 101(1) se razveljavijo
z 31. decembrom 2021. Če si določbe navedenih aktov in
določbe te uredbe nasprotujejo, se uporabljajo določbe te uredbe. Ta uredba je zavezujoča v celoti
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik PRILOGA I Ozemlja,
za katera se za namen te uredbe sklicevanja na tretje države razumejo kot
sklicevanja na tretje države in navedena ozemlja, in za katere se sklicevanja
na ozemlje Unije razume kot sklicevanje na ozemlje Unije brez navedenih
ozemelj, kot je navedeno v členu 1(2) Ozemlja: 1. Guadeloupe 2. Francoska Gvajana 3. Martinik 4. Reunion 5. Saint-Martin 6. Mayotte 7. Ceuta 8. Melilla 9. Kanarski otoki PRILOGA II Merila za opredelitev škodljivih
organizmov glede na
tveganje, ki ga predstavljajo za ozemlje Unije Oddelek 1
Merila za ugotavljanje škodljivih organizmov, ki
izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med karantenske škodljive organizme, kot so
opredeljeni v členu 3 ter členih 7(1) in 28(2) (1)
Ugotavljanje istovetnosti škodljivega organizma Taksonomska
istovetnost škodljivega organizma je jasno ugotovljena oziroma škodljivi
organizem izkazuje dosledne simptome in je prenosljiv. Taksonomska
istovetnost škodljivega organizma se ugotovi na ravni vrste oziroma na višji
ali nižji taksonomski ravni, če je navedena taksonomska raven znanstveno
ustrezna na podlagi njegove virulence, nabora gostiteljev ali vektorskih
odnosov. (2)
Prisotnost škodljivega organizma na zadevnem
ozemlju Uporablja
se eden ali več od naslednjih pogojev: (a)
za škodljivi organizem ni znano, da se pojavlja na
zadevnem ozemlju; (b)
za škodljivi organizem ni znano, da se pojavlja na
zadevnem ozemlju, razen na njegovem omejenem delu; (c)
za škodljivi organizem ni znano, da se pojavlja na
zadevnem ozemlju, razen v osamljenih, nerednih, posameznih in redkih primerih. Kadar se uporablja točka (b)
ali (c), se šteje, da je škodljivi organizem prisoten v omejenem obsegu. (3)
Zmožnost vnosa, naselitve ali širjenja
škodljivega organizma na zadevnem ozemlju (a) Zmožnost vnosa Šteje se, da je škodljivi organizem zmožen vnosa
na zadevno ozemlje, ali, če je že prisoten, na del navedenega ozemlja,
kjer je razširjen v omejenem obsegu (v nadaljnjem besedilu: ogroženo
območje), z naravnim širjenjem ali če so izpolnjeni vsi naslednji
pogoji: (i) kar zadeva rastline, rastlinske
proizvode ali druge predmete, ki se premikajo na zadevno ozemlje, je z
navedenimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti povezan na
ozemlju, iz katerega izvirajo ali iz katerega se premikajo na zadevno ozemlje; (ii) preživel je prevoz in
skladiščenje; (iii) lahko se prenese na primerno
gostiteljsko rastlino, rastlinski proizvod ali drug predmet na zadevnem
ozemlju. (b) Zmožnost naselitve Šteje se, da je škodljivi organizem zmožen ostati
prisoten v bližnji prihodnosti (v nadaljnjem besedilu: naselitev) na zadevnem
ozemlju ali, če je prisoten, na delu navedenega ozemlja, kjer je prisoten
v omejenem obsegu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (i) na voljo so gostitelji škodljivega
organizma in, kjer je ustrezno, vektorji za prenos škodljivega organizma; (ii) odločilni okoljski dejavniki so
ugodni za zadevni škodljivi organizem in, kadar je primerno, njegov vektor, ki
organizmu omogoča preživeti obdobja podnebnih obremenitev in
dokončati njegov življenjski krog; (iii) uporabljeni postopki gojenja in
nadzorni ukrepi, uporabljeni na navedenem ozemlju, so ugodni; (iv) metode preživetja, razmnoževalne
strategije, genska prilagodljivost škodljivega organizma in njegova najmanjša
populacija, sposobna za preživetje, podpirata njegovo naselitev. (c) Zmožnost širjenja Šteje se, da je škodljivi organizem zmožen širitve
na zadevnem ozemlju, ali, če je že prisoten, na delu navedenega ozemlja,
kjer je razširjen v omejenem obsegu, če je izpolnjen eden ali več od
naslednjih pogojev: (i) okolje je primerno za naravno širjenje
škodljivega organizma; (ii) ovire za preprečitev naravnega
širjenja škodljivega organizma niso zadostne; (iii) blago ali prevozna sredstva
omogočajo premike škodljivega organizma; (iv) prisotni so gostitelji in, kjer je
ustrezno, vektorji škodljivega organizma; (v) naravni sovražniki in antagonisti škodljivega
organizma niso prisotni oziroma ne morejo v zadostni meri zatreti škodljivega
organizma. (4)
Morebitni gospodarski, družbeni in okoljski
učinki Vnos,
naselitev in širjenje škodljivega organizma na zadevnem ozemlju ali, če je
že prisoten, delu navedenega ozemlja, na katerem je razširjen v omejenem
obsegu, ima nesprejemljive gospodarske, družbene in/ali okoljske učinke na
navedeno ozemlje ali del navedenega ozemlja, na katerem je razširjen v omejenem
obsegu, v zvezi z eno ali več od naslednjih točk: (a)
izguba pridelka v smislu donosa in kakovosti; (b)
stroški nadzornih ukrepov; (c)
stroški ponovne zasaditve in izgube zaradi potrebe
po gojenju nadomestnih kmetijskih rastlin; (d)
učinki na obstoječe pridelovalne prakse; (e)
učinki na mestna drevesa, parke ter javne in
zasebne zelene površine; (f)
učinki na avtohtone rastline, biotsko
raznovrstnost in ekosistemske storitve; (g)
učinki na naselitev, širjenje in vpliv drugih
škodljivih organizmov zaradi zmožnosti zadevnega škodljivega organizma, da
deluje kot vektor za druge škodljive organizme; (h)
spremembe stroškov pridelovalcev ali vhodnih
zahtev, vključno s stroški nadzora ter stroški izkoreninjenja in
zadrževanja; (i)
učinki na dobiček pridelovalcev, ki so
posledica sprememb stroškov pridelave, donosov ali ravni cen; (j)
spremembe domačega ali tujega povpraševanja
potrošnikov po proizvodu, ki so posledica sprememb kakovosti; (k)
učinki na domače in izvozne trge ter
plačane cene, vključno z učinki na dostop do izvoznega trga in
verjetnost fitosanitarnih omejitev, ki jih postavljajo trgovinski partnerji; (l)
viri, potrebni za nadaljnje raziskave in
svetovanje; (m)
okoljski in drugi neželeni učinki nadzornih
ukrepov; (n)
učinki na omrežje Natura 2000 ali druga
varovana območja; (o)
spremembe ekoloških postopkov in strukture,
stabilnosti ali postopkov ekosistema, vključno z nadaljnjimi učinki
na rastlinske vrste, erozijo, spremembe nivoja podtalnice, nevarnost požarov,
kroženje hranilnih snovi; (p)
stroški obnove okolja; (q)
učinki na prehransko varnost; (r)
učinki na zaposlovanje; (s)
učinki na kakovost vode, rekreacijo, turizem,
pašo živali, lov, ribolov. Glede
točk od (a) do (g) se upoštevajo neposredni učinki na
gostitelje v ogroženem območju. Navedene učinke je treba oceniti ob
upoštevanju razpona gostiteljskih vrst in na podlagi vrste, obsega in
pogostosti škode, ki jo utrpijo navedene gostiteljske vrste. Glede
točk od (h) do (s) se upoštevajo posredni učinki v
ogroženem območju in izven njega. Oddelek 2
Merila za ugotavljanje škodljivih organizmov za
Unijo, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med prednostne škodljive organizme,
kot so opredeljeni v členih 6(1) in 7(2) Šteje se, da imajo karantenski škodljivi
organizmi za Unijo najresnejši gospodarski, družbeni ali okoljski učinek
na ozemlje Unije, če njihov vnos, naselitev in širjenje izpolnjuje eno ali
več od naslednjih točk: (a) gospodarski učinki: škodljivi
organizem lahko povzroči velike izgube v smislu neposrednih in posrednih
učinkov iz točke (4) oddelka I na kmetijske rastline s
skupno letno pridelovalno vrednostjo za ozemlje Unije vsaj v višini 1 milijarde EUR; (b) družbeni učinki: škodljivi
organizem lahko povzroči enega ali več naslednjih učinkov: (i) znatno zmanjšanje zaposlenosti v
zadevnem kmetijskem, vrtnarskem ali gozdarskem sektorju; (ii) tveganja za prehransko varnost in
varnost hrane; (iii) izginotje ali trajno hujšo škodo na
glavnih drevesnih vrstah, ki rastejo ali so gojene na ozemlju Unije; (c) okoljski učinki: škodljivi
organizem lahko povzroči enega ali več naslednjih učinkov: (i) učinke na vrste in habitate,
navedene v določbah Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992
o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in
rastlinskih vrst[32] ter Direktive 2009/147/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto
živečih ptic[33]; (ii) večje in trajno povečanje
uporabe fitofarmacevtskih sredstev v zvezi z zadevnimi kmetijskimi rastlinami. Oddelek 3
Merila za predhodno oceno za opredelitev škodljivih
organizmov, ki so začasno uvrščeni med karantenske škodljive
organizme za Unijo in za katere se zahtevajo začasni ukrepi iz
členov 21(1), 28(1), 29(1) in 30 Pododdelek 1
Merila za predhodno oceno za opredelitev škodljivih organizmov, ki so
začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo in za
katere se zahtevajo začasni ukrepi iz člena 28(1) (1)
Ugotavljanje istovetnosti škodljivega organizma Škodljivi organizem
izpolnjuje merilo iz točke (1) oddelka 1. (2)
Prisotnost škodljivega organizma na ozemlju
države članice Za škodljivi organizem ni znano, da bi bil prej
prisoten na ozemlju države članice. Na podlagi informacij, ki so na voljo
državi članici, za škodljivi organizem prav tako ni znano, da bi bil
prisoten na ozemlju Unije oziroma se šteje, da izpolnjuje pogoje iz
točke (b) ali (c) točke (2) oddelka 1 v zvezi z
ozemljem Unije. (3)
Verjetnost naselitve in širjenja škodljivega organizma
na ozemlju Unije ali določenih delih ozemlja Unije, kjer ni prisoten Na podlagi informacij, ki so na voljo državi
članici, škodljivi organizem izpolnjuje merila iz točke (3)(b)
in (c) oddelka 1 v zvezi z njenim ozemljem in, v okviru zmožnosti države
članice, da to oceni, ozemljem Unije. (4)
Potencialni gospodarski, družbeni in okoljski
učinki škodljivega organizma Na podlagi informacij, ki so na voljo državi
članici, ima škodljivi organizem nesprejemljive gospodarske, družbene
in/ali okoljske učinke v zvezi z njenim ozemljem in, v okviru zmožnosti
države članice, da to oceni, ozemljem Unije, če bi se naselil in
razširil na navedenem ozemlju, glede enega ali več območij iz
točke (4) oddelka 1. Navedeni učinki vključujejo vsaj enega
ali več neposrednih vplivov iz točke (4)(a) do (g)
oddelka 1. Pododdelek 2
Merila za predhodno oceno za opredelitev škodljivih organizmov, ki so
začasno uvrščeni med karantenske škodljive organizme za Unijo in za
katere se zahtevajo začasni ukrepi iz člena 29(1) (1)
Ugotavljanje istovetnosti škodljivega organizma Škodljivi organizem izpolnjuje merilo iz
točke (1) oddelka 1. (2)
Prisotnost škodljivega organizma na ozemlju
Unije Za škodljivi organizem ni znano, da bi bil prisoten na ozemlju Unije
oziroma se šteje, da izpolnjuje pogoje iz točke (b) ali (c)
točke (2) oddelka 1 v zvezi z ozemljem Unije. (3)
Verjetnost naselitve in širjenja škodljivega
organizma na ozemlju Unije ali določenih delih ozemlja Unije, kjer ni
prisoten Na podlagi informacij, ki so na voljo Uniji,
škodljivi organizem izpolnjuje merila iz točk (3)(b) in (c)
oddelka 1 glede ozemlja Unije. (4)
Potencialni gospodarski, družbeni in okoljski
učinki škodljivega organizma Na podlagi informacij, ki so na voljo Uniji, ima
škodljivi organizem nesprejemljive gospodarske, družbene in/ali okoljske
učinke v zvezi z ozemljem Unije, če bi se naselil in razširil na
navedenem ozemlju, glede enega ali več območij iz točke (4)
oddelka 1. Navedeni učinki vključujejo vsaj enega
ali več neposrednih vplivov iz točke (4)(a) do (g)
oddelka 1. Oddelek 4
Merila za ugotavljanje škodljivih organizmov, ki
izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med nekarantenske škodljive organizme za
Unijo, kot so opredeljeni v členih 36 in 38 (1)
Ugotavljanje istovetnosti škodljivega organizma Škodljivi organizem izpolnjuje merilo iz
točke (1) oddelka 1. (2)
Verjetnost širjenja škodljivega organizma na
ozemlju Unije Oceni se, da se škodljivi organizem širi zlasti
prek določenih rastlin za saditev in ne z naravnim širjenjem ali s premiki
rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov. Če je primerno, navedena ocena vključuje
naslednje vidike: (a)
število življenjskih krogov škodljivih organizmov
na zadevnih gostiteljih; (b)
biologijo, epidemiologijo in preživetje škodljivega
organizma; (c)
možno naravno ali umetno pot ali druge poti za
prenos škodljivega organizma na zadevnega gostitelja in učinkovitost poti,
vključno z mehanizmi in hitrostjo širjenja; (d)
sekundarni napad in prenos škodljivega organizma z
zadevnega gostitelja na druge rastline in obratno; (e)
podnebne dejavnike; (f)
pridelovalne postopke pred pobiranjem in po njem; (g)
vrste tal; (h)
dovzetnost zadevnega gostitelja in zadevne stopnje
gostiteljskih rastlin; (i)
prisotnost vektorjev za škodljivi organizem; (j)
prisotnost naravnih sovražnikov in antagonistov
škodljivega organizma; (k)
prisotnost drugih gostiteljev, dovzetnih za
škodljivi organizem; (l)
razširjenost škodljivega organizma na ozemlju
Unije; (m)
predvidena uporaba rastlin. (3)
Potencialni gospodarski, družbeni in okoljski
učinki škodljivega organizma Napad škodljivega organizma na rastlinah za
saditev iz točke (2) ima nesprejemljiv gospodarski učinek na
nameravano uporabo navedenih rastlin v zvezi z eno ali več naslednjih
točk: (a)
izguba pridelka v smislu donosa in kakovosti; (b)
dodatni stroški nadzornih ukrepov; (c)
dodatni stroški pobiranja pridelka in
razvrščanja; (d)
stroški ponovne zasaditve; (e)
izgube zaradi potrebe po gojenju nadomestnih
kmetijskih rastlin; (f)
učinki na obstoječe pridelovalne prakse; (g)
učinki na druge gostiteljske rastline na mestu
pridelave; (h)
učinki na naselitev, širjenje in vpliv drugih
škodljivih organizmov zaradi zmožnosti zadevnega škodljivega organizma, da
deluje kot vektor za navedene druge škodljive organizme; (i)
spremembe stroškov pridelovalcev ali vhodnih
zahtev, vključno s stroški nadzora ter stroški izkoreninjenja in
zadrževanja; (j)
učinki na dobiček pridelovalcev, ki so
posledica sprememb stroškov pridelave, donosov ali ravni cen; (k)
spremembe domačega ali tujega povpraševanja
potrošnikov po proizvodu, ki so posledica sprememb kakovosti; (l)
učinki na domače in izvozne trge ter
plačane cene; (m)
učinki na zaposlovanje. Glede točk od (a) do (h) se
upoštevajo neposredni učinki na gostitelje v ogroženem območju.
Navedene učinke se oceni na podlagi vrste, obsega in pogostosti zadevne
škode. Glede točk od (i) do (m) se
upoštevajo posredni učinki v ogroženem območju in izven njega. PRILOGA III Elementi
za ugotavljanje istovetnosti rastlin za saditev, ki predstavljajo fitosanitarna
tveganja za ozemlje Unije, kot so navedena v členih 47(2) in 48 Šteje se, da rastline za saditev iz tretjih
držav verjetno predstavljajo fitosanitarna tveganja za ozemlje Unije, kot je
navedeno v členu 47(1), kadar navedene rastline za saditev
izpolnjujejo vsaj tri od naslednjih pogojev, vključno z vsaj enim od
pogojev iz točk (1)(a), (b) in (c): (1)
Značilnosti rastlin za saditev (a)
Spadajo v rastlinski rod ali družino, za katero je
znano, da pogosto gosti škodljive organizme, ki veljajo za karantenske
škodljive organizme za ozemlje Unije ali tretjih držav. (b)
Spadajo v rastlinski rod ali družino, za katero je
znano, da pogosto gosti polifagne ali monofagne škodljive organizme, za katere
je znano, da pomembno vplivajo na rastlinske vrste, ki rastejo na ozemlju Unije
in imajo velik gospodarski, družbeni ali okoljski pomen za ozemlje Unije. (c)
Spadajo v rastlinski rod ali družino, za katero je
znano, da pogosto skriva škodljive organizme brez znakov ali simptomov
navedenih škodljivih organizmov ali z najmanj trimesečnim latentnim
obdobjem za pojav navedenih znakov ali simptomov, kar pomeni, da se prisotnost
škodljivih organizmov na navedenih rastlinah za saditev med uradnim nadzorom ob
vnosu na ozemlje Unije brez vzorčenja in testiranja ali predložitve v
karantenske postopke verjetno spregleda. (d)
Gojijo se na prostem v tretjih državah izvora. (e)
Pred prevozom ali med njim niso tretirane z
generičnimi fitofarmacevtskimi sredstvi. (f)
Zanje ne velja uradni nadzor izvoza in izdajanje
spričeval v tretji državi izvora. (g)
Niso odpremljene v zaprtih kontejnerjih ali
pakiranju, oziroma kadar so odpremljene tako, pošiljke za namene uradnega
nadzora ob vnosu na ozemlje Unije zaradi velikosti ni mogoče odpreti v
zaprtih prostorih. (2)
Izvor rastlin za saditev (a)
Izvirajo iz ali se premikajo iz tretje države, iz
katere pogosto prihajajo uradna obvestila o zajetju karantenskih škodljivih
organizmov, ki uvrščeni na seznam v skladu s členom 5(2). (b)
Izvirajo ali se premikajo iz tretje države, ki ni
podpisnica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC). PRILOGA IV Ukrepi
in načela za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih organizmov Oddelek 1
Ukrepi za obvladovanje tveganj zaradi karantenskih
škodljivih organizmov, kot so navedeni
v členih 16(1), 20, 24(2), 27(4), 28(1), 29(4), 40(2), 41(2), 44(3),
49(2) in 50(2) Za obvladovanje tveganj zaradi karantenskih
škodljivih organizmov se po potrebi uporablja eden ali več od naslednjih
ukrepov: (1)
Ukrepi, usmerjeni v preprečevanje in
izkoreninjenje napadov gojenih in divjih rastlin (a)
Omejitve glede istovetnosti, narave, izvora,
prednikov, porekla in zgodovine pridelave gojenih rastlin. (b)
Omejitve v zvezi s gojenjem, pobiranjem in uporabo
rastlin. (c)
Omejitve v zvezi z uporabo rastlinskih proizvodov,
prostorov, zemljišč, vode, tal, rastnih substratov, objektov, strojev,
opreme in drugih predmetov. (d)
Stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in
laboratorijsko testiranje rastlin, rastlinskih proizvodov, prostorov,
zemljišč, vode, tal, rastnih substratov, objektov, strojev, opreme in
drugih predmetov v zvezi s prisotnostjo karantenskih škodljivih organizmov. (e)
Stalni nadzor za razčlenitev ali spremembo
učinkovitosti odpornih rastlinskih vrst ali rastlinskih sort, ki se
nanašajo na spremembo v sestavi karantenskega škodljivega organizma oziroma
njegovega biotipa, patotipa, sorte ali skupine virulence. (f)
Fizikalno, kemično in biološko tretiranje
rastlin, rastlinskih proizvodov, prostorov, zemljišč, vode, tal, rastnih
substratov, objektov, strojev, opreme in drugih predmetov, ki so jih napadli
ali bi jih lahko napadli karantenski škodljivi organizmi. (g)
Uničenje rastlin, rastlinskih proizvodov in
drugih predmetov, ki so jih napadli ali bi jih lahko napadli karantenski
škodljivi organizmi ali za preventivne namene. (h)
Obveznosti informiranja, beleženja podatkov,
sporočanja in poročanja. Za namene iz točke (b) lahko navedeni
ukrepi vključujejo zahteve v zvezi s testiranjem rastlinskih vrst in sort
glede odpornosti na zadevne karantenske škodljive organizme ter seznam
rastlinskih vrst in sort, za katere je bilo ugotovljeno, da so odporne na
zadevni karantenski škodljivi organizem. Za namene iz točke (f) lahko navedeni
ukrepi vključujejo zahteve v zvezi z: (a)
registracijo, dovoljenjem in uradnim stalnim nadzorom
izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki uporabljajo zadevno tretiranje; (b)
izdajo fitosanitarnega spričevala,
rastlinskega potnega lista, nalepke ali drugega uradnega potrdila za tretirane
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov ter nameščanje oznake
iz člena 91(1) po zadevnem tretiranju. (2)
Ukrepi, usmerjeni v pošiljke rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov (a)
Omejitve glede istovetnosti, narave, izvora,
porekla, prednikov, metode in zgodovine pridelave ter sledljivosti rastlin,
rastlinskih proizvodov in drugih predmetov. (b)
Omejitve vnosa, premikov, uporabe, rokovanja,
predelave, pakiranja, skladiščenja, distribucije in namembnih krajev
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov. (c)
Stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje,
laboratorijsko testiranje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov
glede prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov, vključno z
opravljanjem karantenskih postopkov. (d)
Fizikalno, kemično in biološko tretiranje ter,
kadar je primerno, uničenje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih
predmetov, ki so jih napadli ali bi jih lahko napadli karantenski škodljivi
organizmi. (e)
Obveznosti informiranja, beleženja podatkov,
sporočanja in poročanja. Za namene točk od (a) do (d) lahko
navedeni ukrepi vključujejo zahteve v zvezi z: (a)
izdajanjem fitosanitarnega spričevala,
rastlinskega potnega lista, nalepke ali drugega uradnega potrdila,
vključno z nameščanjem oznake iz člena 91(1), ki potrjujejo
skladnost z določbami iz točk od (a) do (d); (b)
registracijo, dovoljenjem in uradnim stalnim
nadzorom izvajalcev poslovnih dejavnosti, ki uporabljajo tretiranje iz
točke (d). (3)
Ukrepi, usmerjeni v poti za karantenske
škodljive organizme, razen pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih
predmetov (a)
Omejitve vnosa in premikov karantenskih škodljivih
organizmov kot blaga. (b)
Stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in
laboratorijsko testiranje ter, kadar je primerno, uničenje blaga
karantenskih škodljivih organizmov. (c)
Omejitve za rastline, rastlinske proizvode in druge
predmete, ki jih prenašajo potniki. (d)
Stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in
laboratorijsko testiranje ter, kadar je primerno, tretiranje ali uničenje
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki jih prenašajo potniki. (e)
Omejitve za vozila, pakiranje in druge predmete, ki
se uporabljajo pri prevozu blaga. (f)
Stalni nadzor, vizualni pregled, vzorčenje in
laboratorijsko testiranje ter, kadar je primerno, tretiranje ali uničenje
prevoznih sredstev, pakiranja in drugih predmetov, ki se uporabljajo za prevoz
blaga. (g)
Obveznosti informiranja, beleženja podatkov,
sporočanja in poročanja. Oddelek 2
Načela za obvladovanje tveganj zaradi škodljivih
organizmov, navedena v členih 16(1), 17(2), 27(4), 28(1), 29(4),
31(1), 37(5), 44(3), 47(2), 68(3), 69(3), 70(2), 74(3) in 75(3) Obvladovanje
tveganj zaradi karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, karantenskih
škodljivih organizmov za varovana območja in nekarantenskih škodljivih
organizmov za Unijo upošteva naslednja načela: (1) Nujnost Ukrepi za obvladovanje tveganja zaradi škodljivega
organizma se uporabi le, če so takšni ukrepi potrebni za
preprečevanje vnosa, naselitve in širjenja navedenega škodljivega
organizma. (2) Sorazmernost Ukrepi, sprejeti za obvladovanje tveganja zaradi
škodljivega organizma, so skladni s tveganjem, ki ga škodljivi organizem
predstavlja, in potrebno stopnjo zaščite. (3) Najmanjši učinek Ukrepi, sprejeti za obvladovanje tveganja zaradi
škodljivega organizma, predstavljajo najmanj omejevalne ukrepe, ki so na voljo,
in pomenijo minimalne ovire za mednarodno gibanje ljudi ter pretok blaga in
prevoznih sredstev. (4) Prepoved diskriminacije Ukrepi, sprejeti za obvladovanje tveganja zaradi
škodljivega organizma, se ne uporabljajo tako, da bi lahko pomenili samovoljno
ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrite omejitve, zlasti za
mednarodno trgovino. Za tretje države niso strožji od ukrepov, ki se
uporabljajo za enak škodljiv organizem, če je prisoten na ozemlju Unije,
če tretje države lahko dokažejo, da imajo enak fitosanitarni status in
uporabljajo enake ali enakovredne fitosanitarne ukrepe. (5) Tehnična utemeljitev Ukrepi, sprejeti za obvladovanje tveganja zaradi
škodljivega organizma, so tehnično utemeljeni na podlagi sklepov,
ugotovljenih z ustreznimi analizami tveganja ali, kjer je primerno, drugim
primerljivim preverjanjem in oceno razpoložljivih znanstvenih podatkov.
Navedeni ukrepi bi morali upoštevati in, kadar je primerno, bi morali biti
spremenjeni ali razveljavljeni, da bi odražali nove ali posodobljene analize
tveganja ali ustrezne znanstvene informacije. (6) Izvedljivost Ukrepi, sprejeti za obvladovanje tveganja zaradi
škodljivega organizma, morajo biti taki, da omogočajo dosego cilja
navedenih ukrepov. PRILOGA V Vsebina
fitosanitarnih spričeval za vnos na ozemlje Unije Del A
Fitosanitarna spričevala za izvoz iz
člena 71(1) ___________________________________________________________________________ Vzorec fitosanitarnega
spričevala Št.__________________________ Organizacija za varstvo rastlin
države__________________________________________ ZA: organizacije za varstvo
rastlin države_______________________________________ I. Opis pošiljke Ime in naslov izvoznika:___________________________________________________ Uradno ime in naslov
prejemnika:____________________________________________ Število in opis pakiranj:___________________________________________________ Razpoznavni znaki:______________________________________________________ Kraj izvora:___________________________________________________________ Prijavljeno prevozno sredstvo:_______________________________________________ Prijavljena vstopna točka:__________________________________________________ Ime proizvoda in prijavljena
količina:__________________________________________ Botanična imena rastlin:__________________________________________________________ S tem se potrjuje, da so
bili rastline, rastlinski proizvodi ali drugi nadzorovani predmeti, opisani v
tem dokumentu, pregledani in/ali testirani v skladu z ustreznimi uradnimi
postopki ter štejejo za proste karantenskih škodljivih organizmov, ki jih
določijo pogodbenice uvoznice, in so v skladu z veljavnimi fitosanitarnimi
zahtevami pogodbenice uvoznice, vključno z zahtevami za nadzorovane
nekarantenske škodljive organizme. Šteje se, da so skorajda prosti drugih škodljivih organizmov.* II. Dopolnilna izjava [vstaviti besedilo] III. Dezinfestacija in/ali dezinfekcija Datum ________ Tretiranje ___________ Kemikalija (aktivna
snov)____________________ Trajanje in temperatura___________________________________________________ Koncentracija_________________________________________________________ Dodatne informacije_____________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Kraj izdaje______________________________________ (Žig organizacije)_____________ Ime pooblaščenega
uradnika_________________________ Datum_____________________________________ (Podpis) ___________________________________________________________________________ Organizacija za varstvo rastlin ____________ ali njeni uradniki ali
zastopniki nimajo nobene finančne odgovornosti v zvezi s tem potrdilom.* * Neobvezna klavzula. Del B
Fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz iz
člena 71(1) ___________________________________________________________________________ Vzorec fitosanitarnega
spričevala za ponovni izvoz Št.__________________________ Organizacije za varstvo rastlin države
_______________________________ (pogodbenica za ponovni izvoz) ZA: organizacije za varstvo rastlin države
___________________(pogodbenice za uvoz) I. Opis pošiljke Ime in naslov izvoznika:___________________________________________________ Uradno ime in naslov
prejemnika:____________________________________________ Število in opis pakiranj:__________________________________________________________ Razpoznavni znaki:______________________________________________________ Kraj izvora:___________________________________________________________ Prijavljeno prevozno sredstvo:_______________________________________________ Prijavljena vstopna točka:__________________________________________________ Ime proizvoda in prijavljena
količina:__________________________________________ Botanična imena rastlin:__________________________________________________________ S tem se potrjuje, da so bili rastline,
rastlinski proizvodi ali drugi zgoraj opisani nadzorovani predmeti
________________ uvoženi v (pogodbenica ponovnega izvoza) ________________ iz
_________________ (pogodbenica izvora), ki jo zajema fitosanitarno
spričevalo št. __________________, *izvirnik || ¨ || *overjena kopija || ¨ ki je priložen temu spričevalu; da so *pakirani || ¨ || *ponovno pakirani || ¨ v *izvirnih || ¨ || *novih || ¨ kontejnerjih, da se na podlagi *izvirnega fitosanitarnega spričevala || ¨ ter *dodatnega inšpekcijskega pregleda || ¨ šteje, da so skladni z veljavnimi
fitosanitarnimi zahtevami pogodbenice uvoznice, ter da med skladiščenjem
v_________________ (pogodbenica za ponovni izvoz) pošiljka ni bila
izpostavljena tveganju napada ali okužbe. *s kljukico označiti ustrezna || ¨ || okenca II. Dopolnilna izjava [vstaviti besedilo] III. Dezinfestacija in/ali dezinfekcija Datum ________ Tretiranje ___________ Kemikalija (aktivna
snov)_______________________ Trajanje in temperatura___________________________________________________ Koncentracija_________________________________________________________ Dodatne informacije_____________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Kraj izdaje__________________________________ (Žig organizacije)_____________ Ime pooblaščenega
uradnika_________________________ Datum__________________________________________ (Podpis) ___________________________________________________________________________ Organizacija za varstvo rastlin ____________ ali njeni uradniki ali
zastopniki nimajo nobene finančne odgovornosti v zvezi s tem potrdilom.* * Neobvezna klavzula. PRILOGA VI Rastlinski
potni listi Del A
Rastlinski potni listi za premike po ozemlju Unije iz
prvega pododstavka člena 78(2) (1) Rastlinski potni list za premike po
ozemlju Unije vsebuje naslednje elemente: (a)
v zgornjem levem kotu besedilo „Rastlinski potni
list“; (b)
v zgornjem desnem kotu zastavo Evropske unije; (c)
črko „A.“, ki ji sledi botanično ime
vrste rastline ali zadevnega taksona v primeru rastlin in rastlinskih
proizvodov ali, kadar je primerno, ime zadevnega predmeta; (d)
črko „B.“, ki ji sledijo dvočrkovna koda iz
točke (b) člena 63 za državo članico, v kateri je
registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki izdaja rastlinski potni list,
vezaj in številka registracije zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti; (e)
črko „C.“, ki ji sledi številka partije
rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega zadevnega predmeta; (f)
črko „D.“, ki ji neobvezno sledi ime tretje
države izvora ali dvočrkovna koda iz točke (b)
člena 63 za državo članico izvora. (2) Številka partije iz
točke 1(e) se lahko nadomesti s sklicevanjem na edinstveno črtno
kodo za sledljivost, hologram, čip ali drug nosilec podatkov,
nameščen na partiji. Del B
Rastlinski potni listi za premike v varovana
območja in znotraj njih iz drugega pododstavka člena 78(2) (1) Rastlinski potni list za premike v
varovana območja in znotraj njih vsebuje naslednje elemente: (a)
v zgornjem levem kotu besedilo „Rastlinski potni
list – ZP“; (b)
neposredno pod navedenimi besedami znanstvena imena
zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje; (c)
v zgornjem desnem kotu zastavo Evropske unije; (d)
črko „A.“, ki ji sledi botanično ime
vrste rastline ali zadevnega taksona v primeru rastlin in rastlinskih
proizvodov ali, kadar je primerno, ime zadevnega predmeta; (e)
črko „B.“, ki ji sledijo dvočrkovna koda iz
točke (b) člena 63 za državo članico, v kateri je
registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki izdaja rastlinski potni list,
vezaj in številka registracije zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti; (f)
črko „C.“, ki ji sledi številka partije
rastline, rastlinskega proizvoda ali drugega zadevnega predmeta; (g)
črko „D.“, ki ji neobvezno sledi ime tretje
države izvora ali dvočrkovna koda iz točke (b)
člena 63 za državo članico izvora. (2) Številka partije iz
točke 1(f) se lahko nadomesti s sklicevanjem na edinstveno črtno
kodo za sledljivost, hologram, čip ali drug nosilec podatkov,
nameščen na partiji. Del C
Rastlinski potni listi za premike po ozemlju Unije v
kombinaciji s certifikacijsko oznako iz drugega pododstavka
člena 78(3) (1) Rastlinski potni list za gibanje po
ozemlju Unije, ki je v skupno nalepko združen z uradno nalepko iz
člena 19 Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za publikacije
vstavi številko Uredbe o zakonodaji o rastlinskem razmnoževalnem materialu]
ali glavnim spričevalom iz člena 122 navedene uredbe, vsebuje
naslednje elemente: (a)
v zgornjem levem kotu skupne nalepke besedilo
„Rastlinski potni list“; (b)
v zgornjem desnem kotu skupne nalepke zastavo
Evropske unije. Rastlinski potni list
mora biti v skupni nalepki nameščen neposredno nad uradno nalepko ali,
kadar je primerno, glavnim spričevalom ter mora biti tako širok kot
navedena uradna nalepka ali, kadar je primerno, glavno spričevalo. Kadar točka (c),
(d), (e) ali (f), kot so navedene v točki (1) dela A, ni
vključena na navedeni uradni nalepki ali, kadar je primerno, navedenem
glavnem spričevalu, se navedena točka navede v rastlinskem potnem
listu iz prvega pododstavka. (2) Ustrezno se uporablja
točka (2) dela A. Del D
Rastlinski potni listi za vnos v varovana
območja in premike znotraj njega v kombinaciji s certifikacijsko oznako iz
tretjega pododstavka člena 78(3) (1) Rastlinski potni list za premike v
varovana območja in znotraj njih, ki je v skupno nalepko združen z uradno
nalepko iz člena 19 Uredbe (EU) št. …/…. [Urad za
publikacije vstavi številko Uredbe o zakonodaji o rastlinskem razmnoževalnem
materialu] ali glavnim spričevalom iz člena 122 navedene
uredbe, vsebuje naslednje elemente: (a)
v zgornjem levem kotu skupne nalepke besedilo
„Rastlinski potni list – ZP“; (b)
neposredno pod navedenimi besedami znanstvena imena
zadevnih karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje; (c)
v zgornjem desnem kotu skupne nalepke zastavo
Evropske unije. Rastlinski potni list
mora biti v skupni nalepki nameščen neposredno nad uradno nalepko ali,
kadar je primerno, glavnim spričevalom ter mora biti tako širok kot
navedena uradna nalepka ali, kadar je primerno, glavno spričevalo. Kadar
točka (d), (e), (f) ali (g), kot je navedena v
točki (1) dela B, ni vključena na navedeni uradni nalepki
ali, kadar je primerno, navedenem glavnem spričevalu, se navedena
točka navede v rastlinskem potnem listu iz prvega pododstavka. (2) Ustrezno se uporablja
točka (2) dela B. PRILOGA VII Oznaka
za lesen pakirni material iz člena 91(1) Oznaka, ki se uporablja za lesen pakirni
material v skladu s členom 91(1), vsebuje naslednje elemente: (a) na levi strani logotip IPPC; (b) na desni strani dvočrkovno
oznako iz točke (b) člena 63 za državo članico, v
kateri je registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki namešča navedeno
oznako, vezaj in številko registracije zadevnega izvajalca poslovne dejavnosti ter
črki „HT“. Znotraj meja oznake ni drugih informacij. Oznaka ni narisana na roko. PRILOGA VIII Vsebina
fitosanitarnih spričeval za izvoz in ponovni izvoz iz
členov 94(3) in 95(4) Del A
Fitosanitarna spričevala za izvoz iz
člena 94(3) (1) Fitosanitarno spričevalo za
premike z ozemlja Unije za namene izvoza v tretjo državo vsebuje naslednje
elemente: (a)
besedilo „Fitosanitarno spričevalo“, ki mu
sledijo: (i) črki „EU“; (ii) dvočrkovna oznaka iz
točke (b) člena 63 za državo članico, v kateri je
registriran izvajalec poslovne dejavnosti, ki zahteva izdajo fitosanitarnega
spričevala za izvoz; (iii) poševnica; (iv) edinstvena identifikacijska oznaka za
spričevalo, sestavljena iz številk ali kombinacije črk in številk,
tako da črke po potrebi predstavljajo pokrajino in okrožje države
članice, v kateri je spričevalo izdano; (b)
besedilo „Ime in naslov izvoznika“, ki mu sledi ime
in naslov registriranega izvajalca dejavnosti, ki zahteva izdajo
fitosanitarnega spričevala za izvoz; (c)
besedilo „Uradno ime in naslov prejemnika“, ki mu
sledi uradno ime in naslov prejemnika; (d)
besedilo „Organizacija za varstvo rastlin države“,
ki mu sledi ime države članice, katere organizacija za varstvo rastlin
izda spričevalo, ter besedilo „Za organizacije za varstvo rastlin države“,
ki mu sledijo imena namembnih držav; (e)
besedilo „Kraj izvora“, ki mu sledi kraj izvora
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v pošiljki, za katero je
bilo izdano spričevalo; (f)
besedilo „Prijavljeno prevozno sredstvo“, ki mu
sledi prijavljeno prevozno sredstvo za navedeno pošiljko; (g)
besedilo „Prijavljena vstopna točka“, ki mu
sledi prijavljena vstopna točka v namembno državo navedene pošiljke; (h)
besedilo „Razpoznavni znaki: število in opis
pakiranj; ime proizvoda; botanično ime rastlin“, ki mu sledi število in
vrsta pakiranj v pošiljki; (i)
besedilo „Prijavljena količina“, ki mu sledi
količina rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v navedeni
pošiljki, izražena s številom ali maso; (j)
besedilo „S tem se potrjuje, da so bili rastline,
rastlinski proizvodi ali drugi nadzorovani predmeti, opisani v tem dokumentu,
pregledani in/ali testirani v skladu z ustreznimi uradnimi postopki ter štejejo
za proste karantenskih škodljivih organizmov, ki jih določijo pogodbenice
uvoznice, in so v skladu z veljavnimi fitosanitarnimi zahtevami pogodbenice
uvoznice, vključno z zahtevami za nadzorovane nekarantenske škodljive
organizme. Šteje se, da so skorajda prosti drugih škodljivih organizmov.“; (k)
besedilo „Dopolnilna izjava“, ki mu sledita
dopolnilna izjava iz člena 67(2) in izjava iz člena 67(3)
ter po potrebi dodatne fitosanitarne informacije, pomembne za pošiljko. Če
zmanjka prostora za dopolnilno izjavo v celoti, se lahko besedilo nadaljuje na
hrbtni strani obrazca; (l)
besedilo „Dezinfestacija in/ali dezinfekcija“; (m)
besedo „Tretiranje“, ki ji sledi tretiranje,
uporabljeno za navedeno pošiljko; (n)
besedilo „Kemikalija (aktivna snov)“, ki mu sledi
aktivna snov uporabljene kemikalije, ki se uporablja za tretiranje iz
točke (m); (o)
besedilo „Trajanje in temperatura“, ki mu sledi
trajanje in, kjer je primerno, temperatura tretiranja; (p)
besedo „Koncentracija“, ki ji sledi koncentracija
kemikalije med navedenim tretiranjem; (q)
besedo „Datum“, ki ji sledi datum, ko je bilo
tretiranje opravljeno; (r)
besedilo „Dodatne informacije“, ki mu sledijo
dodatne informacije, ki jih pristojni organ želi vključiti v
spričevalo; (s)
besedilo „Kraj izdaje“, ki mu sledi kraj izdaje
fitosanitarnega spričevala; (t)
besedo „Datum“, ki ji sledi datum izdaje
fitosanitarnega spričevala; (u)
besedilo „Ime in podpis pooblaščenega
uradnika“, ki mu sledita ime in podpis uradnika, ki je izdal in podpisal
fitosanitarno spričevalo; (v)
besedilo „Žig organizacije“, ki mu sledi uradni žig
pristojnega organa, ki izda fitosanitarno spričevalo. (2) Uporabljeni papir vsebuje reliefni
žig pristojnega organa, ki podpiše spričevalo. Del B
Fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz iz
člena 95(4) (1) Fitosanitarno spričevalo za
premike z ozemlja Unije za namene ponovnega izvoza v tretjo državo vsebuje
naslednje elemente: (a)
besedilo „Fitosanitarno spričevalo za ponovni
izvoz“, ki mu nato sledijo: (i) črki „EU“; (ii) dvočrkovna oznaka iz točke (b)
člena 63 za državo članico, v kateri je registriran izvajalec
poslovne dejavnosti, ki zahteva izdajo fitosanitarnega spričevala za
ponovni izvoz; (iii) poševnica; (iv) edinstvena identifikacijska oznaka za
spričevalo, sestavljena iz številk ali kombinacije črk in številk,
tako da črke po potrebi predstavljajo pokrajino in okrožje države
članice, v kateri je spričevalo izdano; (b)
besedilo „Ime in naslov izvoznika“, ki mu sledi ime
in naslov registriranega izvajalca dejavnosti, ki zahteva izdajo fitosanitarnega
spričevala za ponovni izvoz; (c)
besedilo „Uradno ime in naslov prejemnika“, ki mu
sledi uradno ime in naslov prejemnika; (d)
besedilo „Organizacija za varstvo rastlin države“,
ki mu sledi ime države članice, katere organizacija za varstvo rastlin
izda spričevalo, ter besedilo „Za organizacije za varstvo rastlin države“,
ki mu sledijo imena namembnih držav; (e)
besedilo „Kraj izvora“, ki mu sledi kraj izvora
rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v pošiljki, za katero je
bilo izdano spričevalo; (f)
besedilo „Prijavljeno prevozno sredstvo“, ki mu
sledi prijavljeno prevozno sredstvo za navedeno pošiljko; (g)
besedilo „Prijavljena vstopna točka“, ki mu
sledi prijavljena vstopna točka v namembno državo navedene pošiljke; (h)
besedilo „Razpoznavni znaki: število in opis
pakiranj; ime proizvoda; botanično ime rastlin“, ki mu sledi število in
vrsta pakiranj v pošiljki; (i)
besedilo „Prijavljena količina“, ki mu sledi
količina rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov v navedeni
pošiljki, izražena s številom ali maso; (j)
naslednje besedilo: „S
tem se potrjuje, –
da so bili zgoraj opisani rastline ali rastlinski
proizvodi uvoženi v …….……… (država ponovnega izvoza) iz ………………. (država
porekla), ki jih zajema fitosanitarno spričevalo št. ………………. ¨ || *izvirnik || ¨ || *overjena kopija, ki je priložen(a) temu spričevalu; –
da so ¨ || *pakirani || ¨ || *ponovno pakirani v ¨ || *izvirnih || ¨ || *novih kontejnerjih; –
da se na podlagi ¨ || *izvirnega fitosanitarnega spričevala ter ¨ || *dodatnega inšpekcijskega pregleda šteje, da so skladni z veljavnimi fitosanitarnimi
predpisi države uvoznice, in –
da med skladiščenjem v ……………… (država
ponovnega izvoza) pošiljka ni bila izpostavljena tveganju napada ali okužbe. * s kljukico označiti ustrezna
okenca“, v katerem se vnesejo zahtevane informacije in
označijo ustrezna polja; (k)
besedilo „Dopolnilna izjava“, ki mu sledita
dopolnilna izjava iz člena 67(2) in izjava iz člena 67(3)
ter po potrebi dodatne fitosanitarne informacije, pomembne za pošiljko. Če
zmanjka prostora za dopolnilno izjavo v celoti, se lahko besedilo nadaljuje na
hrbtni strani obrazca; (l)
besedilo „Dezinfestacija in/ali dezinfekcija“; (m)
besedo „Tretiranje“, ki ji sledi tretiranje,
uporabljeno za navedeno pošiljko; (n)
besedilo „Kemikalija (aktivna snov)“, ki mu sledi
aktivna snov uporabljene kemikalije, ki se uporablja za tretiranje iz
točke (m); (o)
besedilo „Trajanje in temperatura“, ki mu sledi
trajanje in, kjer je primerno, temperatura tretiranja; (p)
besedo „Koncentracija“, ki ji sledi koncentracija
kemikalije med navedenim tretiranjem; (q)
besedo „Datum“, ki ji sledi datum, ko je bilo
tretiranje opravljeno; (r)
besedilo „Dodatne informacije“, ki mu sledijo
dodatne informacije, ki jih pristojni organ želi vključiti v
spričevalo; (s)
besedilo „Kraj izdaje“, ki mu sledi kraj izdaje
fitosanitarnega spričevala; (t)
besedo „Datum“, ki ji sledi datum izdaje
fitosanitarnega spričevala; (u)
besedilo „Ime in podpis pooblaščenega
uradnika“, ki mu sledita ime in podpis uradnika, ki je izdal in podpisal
fitosanitarno spričevalo; (v)
besedilo „Žig organizacije“, ki mu sledi uradni žig
pristojnega organa, ki izda fitosanitarno spričevalo. (2) Uporabljeni papir vsebuje reliefni
žig pristojnega organa, ki podpiše spričevalo. PRILOGA IX Korelacijska
tabela Direktiva Sveta 69/464/EGS || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru] Člen 1 || Člen 27(1) || ─ Člen 2 || Člen 27(1)(d) || ─ Členi 3, 4 in 5 || Člen 27(1)(c) || ─ Člen 6 || Člen 27(1)(e) || ─ Člen 7 || ─ || ─ Člen 8 || Člen 8 || ─ Člen 9 || Člen 31(1) || ─ Člena 10 in 11 || Člen 27(1)(c) || ─ Člena 12 in 13 || ─ || ─ Direktiva Sveta 93/85/EGS || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru] Člen 1 || Člen 27(1) || ─ Člen 2 || Člen 27(1)(f) || ─ Člen 3 || Člen 9 || ─ Členi od 4 do 8 || Člen 27(1)(a), (b) in (c) || ─ Člen 9 || ─ || ─ Člen 10 || Člen 8 || ─ Člen 11 || Člen 31(1) || ─ Člen 12 || Člen 27(1) || ─ Členi od 13 do 15 || ─ || ─ Priloge od I do V || Člen 27(1) || ─ Direktiva Sveta 98/57/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru] Člen 1 || Člen 27(1) || ─ Člen 2 || Člen 27(1)(f) || ─ Člen 3 || Člen 9 || ─ Členi od 4 do 7 || Člen 27(1)(a), (b) in (c) || ─ Člen 8 || ─ || ─ Člen 9 || Člen 8 || ─ Člen 10 || Člen 31(1) || ─ Člen 11 || Člen 27(1) || ─ Členi od 12 do 14 || ─ || ─ Priloge od I do VII || Člen 27(1) || ─ Direktiva Sveta 2007/33/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru] Člen 1 || Člen 27(1) || ─ Člena 2 in 3 || Člen 27(1) in (2) || ─ Členi od 4 do 8 || Člen 27(1)(f) || ─ Členi od 9 do 13 || Člen 27(1) in (2) || ─ Člen 14 || Člen 8 || ─ Člen 15 || Člen 31(1) || ─ Člen 16 || Člen 27(1) || ─ Člen 17 || Člen 99 || ─ Členi od 18 do 20 || ─ || ─ Priloge od I do IV || Člen 27(1) || ─ Direktiva Sveta 2000/29/ES || Ta uredba || Uredba (EU) št. …/… [Urad za publikacije vstavi številko Uredbe o uradnem nadzoru] Člen 1(1), (2) in (3) || Člen 1 || ─ Člen 1(4) || ─ || Člen 3 Člen 1(5) in (6) || ─ || ─ Člen 2(1)(a) || Člen 2(1) || ─ Člen 2(1)(b) || Člen 2(2) || ─ Člen 2(1)(c) || ─ || ─ Člen 2(1)(d) || Člen 2(3) || ─ Člen 2(1)(e) || Člen 1(1) || ─ Člen 2(1)(f) || Člen 73 || ─ Člen 2(1)(g) || ─ || Členi 3, 25 in 36 Člen 2(1)(h) || Členi od 32 do 35 || ─ Člen 2(1)(i), prvi pododstavek || Člen 71 || Člen 4 Člen 2(1)(i), drugi pododstavek || ─ || Člena 4 in 19 Člen 2(1)(i), tretji pododstavek || ─ || Člen 129 Člen 2(1)(j) || ─ || Člen 2(28) Člen 2(1)(k) || ─ || Člen 3 Člen 2(1)(l) || ─ || Člen 3 Člen 2(1)(m) || ─ || Člen 3 Člen 2(1)(n) || ─ || Člen 3 Člen 2(1)(o) || Člen 2(6) || ─ Člen 2(1)(p) || ─ || Člen 2(26) Člen 2(1)(q) || ─ || ─ Člen 2(1)(r) || ─ || Člen 2(48) Člen 2(2) || Člen 2(2), drugi pododstavek || ─ Člen 3(1) || Člen 5(1) || ─ Člen 3(2) in (3) || Členi 5(1), 37(1) in 41(3) || ─ Člen 3(4) || ─ || ─ Člen 3(5) || Člena 32(2) in 50(3) || ─ Člen 3(6) || Člena 5(2) in 32(3) || ─ Člen 3(7) || Členi 5(3), 27(1) in 37(1) || ─ Člen 3(8) in (9) || Členi 8, 46 in 54 || ─ Člen 4(1) || Člen 40(1) || ─ Člen 4(2) || Člen 49(1) || ─ Člen 4(3) || ─ || ─ Člen 4(4) || ─ || ─ Člen 4(5) || Členi 8, 46 in 54 || ─ Člen 4(6) || Člen 44 || ─ Člen 5(1) || Člen 40(3) || ─ Člen 5(2) || Člen 49(3) || ─ Člen 5(3) || Člena 40(2) in 49(2) || ─ Člen 5(4) || Člena 51 in 70 || ─ Člen 5(5) || Členi 8, 46 in 54 || ─ Člen 5(6) || Člen 44 || ─ Člen 6(1) do (4) || Člen 82(1), (2) in (3) || ─ Člen 6(5), prvi in drugi pododstavek || Člen 82(1), (2) in (3) || ─ Člen 6(5), tretji pododstavek || Člena 61 in 64 || ─ Člen 6(5), četrti pododstavek || Člen 10 || ─ Člen 6(5), peti pododstavek || Člen 76 || ─ Člen 6(6) || Člena 61 in 65 || ─ Člen 6(7) || Člen 76 || ─ Člen 6(8), prva alinea || ─ || ─ Člen 6(8), druga alinea || Člen 53 || ─ Člen 6(8), tretja alinea || Člen 82(4) || ─ Člen 6(8), četrta alinea || Členi 62, 65 in 85 || ─ Člen 6(8), peta alinea || ─ || ─ Člen 6(8), šesta alinea || Člen 76 || ─ Člen 6(9) || Člen 62 || ─ Člen 10(1) || Členi 78(3), 80, 81 in 82 || ─ Člen 10(2) || Členi 74, 75 in 76 || ─ Člen 10(3) || Člen 88 || ─ Člen 10(4) || Člen 82(4) || ─ Člen 11(1) || Člen 82(1) || ─ Člen 11(2) || ─ || ─ Člen 11(3) || ─ || Člen 19(d) Člen 11(4) || Člen 87 || ─ Člen 11(5) || Člen 87 || ─ Člen 12(1) || ─ || Členi 43, 134, 135 in 136 Člen 12(2) || Členi 65(3), 88(5) in 90(2) || Člen 4(1)(g) in (h) Člen 12(3) || ─ || Člen 115 Člen 12(4) || Člen 41(4) ter člen 90(1) in (5) || Členi 19(d), 103, 130, 134, 135 in 136 Člen 13(1) in (2) || Člen 71(5) || Člena 45 in 89(1)(f) Člen 13(3) in (4) || ─ || ─ Člen 13a(1) || ─ || Člen 47 Člen 13a(2) || ─ || Člen 52 Člen 13a(3) || Člen 71 || ─ Člen 13a(4) || Člen 71 || ─ Člen 13a(5) || ─ || Člena 50 in 52 Člen 13b(1) || ─ || Člen 63 Člen 13b(2) || ─ || Člen 49 Člen 13b(3) || ─ || Člen 46 Člen 13b(4) || ─ || Člen 46 Člen 13b(5) || ─ || Člen 46 Člen 13b(6) || ─ || ─ Člen 13c(1)(a) || ─ || Člen 55 Člen 13c(1)(b) || Člen 61 || ─ Člen 13c(1)(c) || ─ || Členi 54, 55 in 56 Člen 13c(2)(a) || ─ || Člen 47 Člen 13c(2)(b) || ─ || Člen 51 Člen 13c(2)(c) || ─ || Člen 51 Člen 13c(2)(d) || ─ || Člen 51 Člen 13c(2)(e) || ─ || Členi 49, 50 in 51 Člen 13c(2)(f) || ─ || Člen 47 Člen 13c(3) || ─ || Člena 55 in 130 Člen 13c(4) || ─ || Členi 55, 58 in 62 Člen 13c(5) || ─ || ─ Člen 13c(6) || Člen 89 || ─ Člen 13c(7) || Člen 72 || Členi 134, 135 in 136 Člen 13c(8) || Členi 40(4), 41(4), 49(5), 50(4) in 97 || Člen 130 Člen 13d(1) || ─ || Člena 77 in 78 Člen 13d(2) || ─ || Člen 79 Člen 13d(3) || ─ || Člena 79 in 83 Člen 13d(4) || ─ || Člen 80 Člen 13d(5) || ─ || Člena 78 in 79 Člen 13d(6) || ─ || ─ Člen 13d(7) || ─ || ─ Člen 13e || Člena 94 in 95 || ─ Člen 14 || Členi 5(3) in (4), 32(3), 37(2) in (3), 40(2), 41(2), 49(2), 50(2), 68(2) in (3), 69(2) in (3), 74(2) in (3) ter 75(2) in (3) || ─ Člen 15(1) || Člen 41(2), prvi pododstavek || ─ Člen 15(2) || Člen 41(2), drugi pododstavek || ─ Člen 15(3) || Člen 67(3) || ─ Člen 15(4) || ─ || ─ Člen 16(1) || Člen 10(1) in (2) ter člen 16 || ─ Člen 16(2), prvi pododstavek || Člen 28 || ─ Člen 16(2), drugi pododstavek || Člen 14(1) || ─ Člen 16(2), tretji pododstavek || Člen 14(1) || ─ Člen 16(2), četrti pododstavek || ─ || ─ Člen 16(3) || Člen 29 || ─ Člen 16(4) || Členi 27(1), 29(1) in 47(1) || ─ Člen 16(5) || Členi 27(6), 29(6) in 47(4) || ─ Člen 18 || Člen 99 || ─ Člen 20 || ─ || ─ Člen 21(1) || ─ || Člen 115(1) in (2) Člen 21(2) || ─ || Člen 115(4) Člen 21(3) || ─ || Člen 115(1) in (3) Člen 21(4) || ─ || Člen 115(1) in (3) Člen 21(5) || ─ || Člena 117 in 118 Člen 21(6) || Člen 97 || Člen 130 Člen 21(7) || ─ || ─ Člen 21(8) || ─ || ─ Člen 22 || ─ || ─ Člen 23(1) || ─ || ─ Člen 23(2) || ─ || ─ Člen 23(3) || Člen 102 || ─ Člen 23(4) || ─ || ─ Člen 23(5), prvi pododstavek || ─ || ─ Člen 23(5), drugi pododstavek || ─ || ─ Člen 23(5), tretji pododstavek || ─ || ─ Člen 23(5), četrti pododstavek || ─ || ─ Člen 23(5), peti pododstavek || ─ || ─ Člen 23(6), prvi pododstavek || ─ || ─ Člen 23(6), drugi pododstavek || ─ || ─ Člen 23(6), tretji pododstavek || ─ || ─ Člen 23(6), četrti pododstavek || ─ || ─ Člen 23(7) || ─ || ─ Člen 23(8) || ─ || ─ Člen 23(9) || ─ || ─ Člen 23(10) || ─ || ─ Člen 24(1) || ─ || ─ Člen 24(2) || ─ || ─ Člen 24(3) || ─ || ─ Člen 25 || ─ || ─ Člen 26 || ─ || ─ Člen 27 || ─ || Člen 87(2) Člen 27a || ─ || Členi od 107 do 110 Člen 28 || ─ || ─ Člen 29 || ─ || ─ Priloga I, del A, oddelek I || Člen 5(2) || ─ Priloge I, del A, oddelek II || Člen 5(2) || ─ Priloge I, del B || Člen 32(3) || ─ Priloga II, del A, oddelek I || Člen 5(2) || ─ Priloga II, del A, oddelek II || Člen 37(2) || ─ Priloga II, del B || Člen 32(3) || ─ Priloga III, del A || Člen 40(1) || ─ Priloga III, del B || Člen 49(1) || ─ Priloga IV, del A || Člen 41(1) || ─ Priloga IV, del B || Člen 50(1) || ─ Priloga V, del A, točka I || Člen 74(1) || ─ Priloga V, del A, točka II || Člen 75(1) || ─ Priloga V, del B, točka I || Člen 68(1) || ─ Priloga V, del B, točka II || Člen 69(1) || ─ Priloga VI || ─ || ─ Priloga VII || Priloga VIII || ─ Priloga VIII || ─ || ─ Priloga VIIIa || ─ || ─ Priloga IX || ─ || ─ [1] UL L 169, 10.7.2000, str. 1. [2] http://ec.europa.eu/food/plant/plant_health_biosafety/rules/index_en.htm. [3] UL L 191, 28.5.2004, str. 1. [4] Svet Evropske unije, 2906. Svet za ekonomske in
finančne zadeve/proračun, 21. november 2008. Sklepi Sveta o pregledu
režima EU za zdravstveno varstvo rastlin. Dokument št. 104228. [5] Ob upoštevanju prejšnje ocene finančnih vidikov
režima, ki je bila pripravljena leta 2008. [6] Konzorcij za vrednotenje prehranske verige (FCEC), ki ga
sestavljajo Civic Consulting, Agra CEAS Consulting (vodja projekta), Van Dijk
Management Consultants in Arcadia International. [7] http://ec.europa.eu/food/plant/plant_health_biosafety/rules/index_en.htm. [8] Svetovalna skupina za seme, Svetovalna skupina za
bombaž, Svetovalna skupina za cvetličarstvo in okrasne rastline,
Svetovalna skupina za citruse, Svetovalna skupina za krompir. [9] http://ec.europa.eu/food/plant/plant_health_biosafety/rules/index_en.htm.
[10] UL C, , str. . [11] UL C, , str. . [12] UL L 169, 10.7.2000, str. 1. [13] Svet Evropske unije, 2906. Svet za ekonomske in
finančne zadeve/proračun, 21. november 2008. Sklepi Sveta o pregledu
režima EU za zdravstveno varstvo rastlin. Dokument št. 104228. [14] UL L …, …, str. …. [15] UL L …, …, str. …. [16] UL L 55, 28.2.2011, str. 13. [17] UL L 352, 28.12.1974, str. 41–42. [18] UL L 323, 24.12.1969, str. 5–6. [19] UL L 323, 24.12.1969, str. 1–2. [20] UL L 259, 18.10.1993, str. 1–25. [21] UL L 235, 21.8.1998, str. 1–39. [22] UL L 156, 16.6.2007, str. 12–22. [23] UL L …, …, str. …. [24] UL L 125, 11.7.1966, str. 2309. [25] UL L 250, 7.10.1993, str. 1. [26] UL L 250, 7.10.1993, str. 9. [27] UL L 193, 20.7.2002, str. 33. [28] UL L 193, 20.7.2002, str. 60. [29] UL L 193, 20.7.2002, str. 74. [30] UL L 256, 7.9.1987, str. 1. [31] ISO 3166-1: 2006. Kode za predstavljanje imen držav in
njihovih podrejenih enot – 1. del: Kode držav. Mednarodna organizacija za
standardizacijo, Ženeva. [32] UL L 206, 22.7.1992, str. 7. [33] UL L 20, 26.1.2010, str. 7.