PRILOGA I

Kmetijski proizvodi za prehrano ljudi iz Priloge I k Pogodbi:

Skupina 1.6.   Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

GRČIJA

Πράσινες Ελιές Χαλκιδικής (Prasines Elies Chalkidikis) (ZOP)

PRILOGA II

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ΠΡΑΣΙΝΕΣ ΕΛΙΕΣ ΧΑΛΚΙΔΙΚΗΣ“ (PRASINES ELIES CHALKIDIKIS)

ES št.: EL-PDO-0005-0539-27.03.2006

ZGO ( X ) ZOP ( )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

Naziv:	Υπουργείο Αγροτικής Ανάπτυξης και Τροφίμων, Δ/νση Βιολογικής Γεωργίας, Τμήμα ΠΟΠ – ΠΓΕ – Ιδιότυπων και Παραδοσιακών Προϊόντων (ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano, direktorat za ekološko kmetijstvo, oddelek za ZOP, ZGO in ZTP)
Naslov:	Αχαρνών 29, Τ.Κ. 104 39, Αθήνα (Akharnon 29, CP 104 39, Athinai)
Tel.	+30 2102125152
Faks	—
E-naslov:	ax29u030@minagric.gr

2.   Skupina:

Naziv:	Κοινοπραξία Ενώσεων Αγροτικών Συνεταιρισμών Πολυγύρου και Χαλκιδικής (združenje zvez kmetijskih zadrug iz Poligirosa na Halkidiki), imenovano „Βιοκαλλιεργητική Χαλκιδικής“ (Viokalliergitiki Chalkidikis – ekološko kmetijstvo Chalkidikis)
Naslov:	Κωνσταντινουπόλεως 13, ΤΚ 63100, Πολύγυρος (Konstantinoupoleos 13, CP 63100 Polygyros)
Tel.	+30 2371023076
Faks	—
E-naslov:	eas-pol@otenet.gr
Sestava:	Proizvajalci/predelovalci: ( X ) drugo: ( )

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6:

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime:

„Πράσινες Ελιές Χαλκιδικής“

(Prasines Elies Chalkidikis)

4.2   Opis:

„Πράσινες Ελιές Χαλκιδικής“ (Prasines Elies Chalkidikis) so zelene oljke, ki se proizvajajo izključno iz sort „Hondrolia Chalkidikis“ in „Chalkidiki“ vrste Olea Europea. Oljke teh sort, ki se gojijo na Halkidiki, proizvajajo velike plodove z dobrim razmerjem med mesom in koščico, so sijoče zelene/zelenorumene barve, imajo nežno sadno aromo ter nekoliko grenak in pikanten okus, pri čemer ni občutiti oljnatega okusa, kar je posledica večstoletnega prilagajanja oljk posebnim pedoklimatskim razmeram na tem območju ter tudi pridelovalnih tehnik, ki jih uporabljajo pridelovalci oljk.

„Prasines Elies Chalkidikis“ se prodajajo kot:

1.	cele oljke;

2.	oljke brez koščice;

3.	oljke brez koščice in polnjene. Za polnilo se lahko uporabijo mandlji, rdeča paprika, korenje, kisle kumarice in česen, polnjenje pa je ročno. Proizvodi, ki se uporabijo za polnjenje, ne smejo presegati 15 % mase oljk;

4.	zdrobljene oljke.

Vse vrste oljk je mogoče aromatizirati z origanom, timijanom, lovorovimi listi, česnom, zeleno, kaprami in rdečo papriko. Aromatske sestavine ne smejo presegati 2,5 % mase oljk.

Sestavine, ki se uporabijo za polnjenje in odišavljenje oljk, so pridelane v prefekturi Halkidika.

Proizvod mora imeti ob sprostitvi na trg naslednje lastnosti:

Vrste oljk

Parametri	Cele	Brez koščice	Brez koščice in polnjene	Zdrobljene
Fizikalne značilnosti oljk	Oljke valjaste/stožčaste oblike, podaljšane z izrazito bradavico, s trdim in svetlečim perikarpom ter sijoče zelene/zelenorumene barve.
	Čvrsto in sočno meso.			Meso je nekoliko zdrobljeno, z nepoškodovano koščico, sočno.
Organoleptične značilnosti oljk	Nežna sadna aroma, brez oljnatega okusa.
	Nekoliko grenek in pikanten okus. Pri aromatiziranih oljkah se razloči okus po začimbah.		Nekoliko grenek in pikanten okus, ki ga dopolnjuje okus sestavin polnila.	Nekoliko grenek in pikanten okus. Pri aromatiziranih oljkah se razloči okus po začimbah.
Kakovostne lastnosti oljk	Vse oljke spadajo v kakovostna razreda „Extra“ in „Fine“, minimalna dovoljena velikost pa je 181/200 plodov/kg. Pri obeh razredih poškodovane oljke dosegajo manj kot 7 % neto teže oljk.
Značilnosti slanice	Slanica vsebuje največ 8,5 % natrijevega klorida, njen pH je od 3,8 do 4,0, vsebnost kisline pa je najmanj 0,8-odstotna.
Neto teža oljk, konzerviranih v slanici	Najmanj 65 % teže končnega proizvoda.		Najmanj 55 % teže končnega proizvoda.	Najmanj 65 % teže končnega proizvoda.

Za druga merila kakovosti in dodatke, ki se uporabljajo pri predelavi ali pakiranju, veljajo določbe živilske zakonodaje ter mednarodni standardi Mednarodnega sveta za oljke (IOC) in Komisije za Codex Alimentarius.

4.3   Geografsko območje:

Geografsko območje, s katerega izvirajo zelene oljke „Chalkidiki“, obsega prefekturo Halkidika, ki na severozahodu meji na prefekturo Solun, z drugih strani pa jo obliva Egejsko morje. Z zemljepisnega vidika obsega polotok Halkidika, ki je razdeljen še na tri polotoke; Atos, ki je najbolj na vzhodu, ne spada v prefekturo Halkidika, saj je samoupravna skupnost.

Gozdovi in gozdna območja pokrivajo 47 % prefekture, to je 137 160 ha, medtem ko je 32,7 %, to je 95 500 ha, kmetijskih zemljišč. Namakane površine je 20 000 ha, kar je 21 % vseh obdelovalnih zemljišč. Oljčni nasadi na Halkidiki ležijo na 23 000 ha površin.

4.4   Dokazilo o poreklu:

„Prasines Elies Chalkidikis“ se gojijo, predelujejo in pakirajo v prefekturi Halkidika. Pridelovalci in oljčni nasadi so vpisani v oljčni register prefekture ter integriran administrativni in kontrolni sistem (IAKS), ki se vsako leto posodobita. Količina in poreklo surovin morata biti potrjena z zahtevanimi računovodskimi vknjižbami ob vsaki dobavi v predelovalne obrate, v katerih se vodijo tudi evidence o pridelovalcih in dobaviteljih. Naziv in naslov sedeža vsakega predelovalnega obrata sta vpisana v register gospodarske in obrtne zbornice prefekture Halkidika, vsak obrat pa je pod enotno oznako vpisan tudi v register plačilne in nadzorne agencije za usmerjevalno in jamstveno pomoč Skupnosti (OPEKEPE).

4.5   Metoda pridobivanja:

1.   Gojenje in obiranje oljk

Gostota saditve v skoraj vseh oljčnih nasadih na Halkidiki je vmesna pot med tradicionalnim sadovnjakom in sodobnim oljčnim nasadom, pri čemer razdalje med drevesi znašajo 6 × 6,5, 6,5 × 6,5 in 6 × 7 m. Večina pridelovalcev prek svojih organizacij uporablja dokumentarni sistem integrirane pridelave (Integrated Crop Management). Da bi pridelovalci omejili pojav izmenične rodnosti oljk in pridelali oljke vrhunske kakovosti, sistematično izvajajo zimsko rez in odstranjujejo nove poganjke.

Letni donos se giblje okrog 9 000 kg/ha.

Oljke se vsako leto obirajo od 15. septembra do 10.–15. oktobra, ko so dovolj zrele in imajo želeno barvo glede na spremljanje stopenj zrelosti, ki ga izvajajo pridelovalci in njihove organizacije. Pridelovalci oljke obirajo ročno, pri čemer si pomagajo z lestvami, in jih zlagajo v plastične zaboje, v katerih se proizvod odpelje v obrat. Oljkam je treba odstraniti liste, delce lesa in druge tujke, biti pa morajo enotne zelene/zelenorumene barve. Prav tako ne smejo biti obtolčene, opraskane, poškodovane od žuželk, okljuvane od ptic itd. Po tehtanju in sprejemu plodov v predelovalne obrate se sestavi prejemnica, na kateri se navedeta količina in kakovost.

2.   Predelava

Po sprejemu se oljke dajo v sode, da se razgrenijo. Pri tem se namočijo v 1,5- do 2-odstotno raztopino kavstične sode, odvisno od temperature in stopnje zrelosti plodov. Ta postopek traja 12 ur. Nato se trikrat sperejo, da se odstrani raztopina kavstične sode, v sode se doda voda, v kateri ostanejo osem ur, potem pa se voda vsakih osem ur še dvakrat ali trikrat zamenja. Razgrenitev se lahko doseže tudi z naravno metodo, pri kateri se uporabi samo voda v sodih za namakanje in spiranje. Ne glede na uporabljeno metodo je treba posebej paziti na to, da oljke ohranijo nekoliko grenek okus.

Po tem postopku se oljke prenesejo v sode za fermentacijo in potopijo v največ 8,5-odstotno slanico. Koncentracija soli v raztopini in pH slanice se redno preverjata, po potrebi pa se ta še dosoli. Oljke se v tej obliki hranijo, dokler se slanica ne ustali pri zaželeni vsebnosti soli. Postopek fermentacije se je začel že v predhodni fazi, traja pa od dva do štiri mesece, odvisno od zrelosti plodov in temperature okolja.

Izkoščičenje je mehansko. Pri tem se oljka na enem koncu prečno prereže, pri peclju pa se naredi križna zareza. Koščica se izvleče z vodo ali mehanskim pritiskom. Pri „drobljenju“ oljk se uporabijo lahke mehanske stiskalnice, ki ne poškodujejo sadnega mesa in ne zdrobijo koščice.

Oljke, ki so namenjene polnjenju, se razporedijo po delovni površini, nato pa jih izkušene delavke ročno polnijo. Polnjenje oljk je na Halkidiki tradicionalen postopek, pri katerem se kot sestavine uporabijo mandlji ali koščki rdeče paprike, korenja, kislih kumaric in česna.

Oljke se lahko odišavijo z lokalnimi aromatičnimi rastlinami (origanom, timijanom, lovorovimi listi, česnom, zeleno in rdečo papriko).

3.   Prebiranje in razvrščanje po velikosti – pakiranje

Oljke se po fermentaciji in izkoščičenju poberejo iz sodov in odpeljejo do delovnih površin. Izkušeni delavci tam plodove vizualno pregledajo ter ročno izločijo poškodovane, obtolčene ali kako drugače nepopolne oljke. Oljke se nato po tekočem traku prepeljejo do sortirnih naprav, razvrstijo glede na velikost in zapakirajo v embalažo.

Oljke se ne glede na težo vsebine največkrat pakirajo v plastične posode iz materiala, ki je varen za potrošnike in nima škodljivih učinkov na proizvod, pa tudi v pločevinke in steklene kozarce. Posode se napolnijo s slanico, ki se ji lahko za boljšo ohranitev proizvoda doda L-askorbinska kislina, citronska kislina ali mlečna kislina v skladu z zakonodajo EU in Grčije.

Oljke se lahko pakirajo v obratih zunaj prefekture Halkidika, v katere se proizvod dostavi po predelavi, če je zagotovljena sledljivost na podlagi prevoznih listin, zadevnih računovodskih izkazov in pravil označevanja iz točke 4.8.

4.6   Povezava:

1.   Naravna

Tla v prefekturi Halkidika so z agronomskega vidika zelo primerna za gojenje oljke, saj ta raste in obrodi na različnih podlagah, ki segajo od revnih apnenčastih (kamnitih) tal v goratih predelih do rodovitnih naplavinskih tal apnenčastega izvora na ravninah.

Halkidika ima značilnost, ki je za oljko izjemno ugodna: čeprav leži na severu Grčije, je zaradi širokega južnega dela polotoka, ki meji na Egejsko morje (630 km obale), na istih najvišjih in najnižjih izotermah kot prefekture Mesenija, Etolija-Akarnanija in Atika, zanjo pa je značilnih tudi veliko padavin s povprečnimi letnimi količinami med 450 mm (na ravninah) in 850 mm (v goratih predelih).

Tudi podnebje Halkidike je ugodno za gojenje oljke, saj so zanj glede na nadmorsko višino značilni zmerne do mrzle zime, zmerna do vroča in suha poletja z veliko sonca ter dolgotrajna prehodna obdobja. Povprečne temperature poleti ne presežejo 22 °C, medtem ko se pozimi najnižje temperature celo v goratih predelih redko spustijo do –10 °C, kar so idealne razmere za gojenje oljke.

Za „Prasines Elies Chalkidikis“ so poleg njihove velikosti značilni trd in svetleč perikarp sijoče zelene/zelenorumene barve, debelo, čvrsto in sočno meso, nežna sadna aroma ter nekoliko grenek in pikanten okus.

Pedoklimatske razmere na Halkidiki ter tehnike gojenja in predelave oljk vplivajo na zgoraj navedene odlike proizvoda iz naslednjih razlogov:

—	dolgo obdobje razmeroma nizkih temperatur med obiranjem v povezavi z gojitvenimi tehnikami, zlasti obrezovanjem in odstranjevanjem novih poganjkov, skupaj z raznolikostjo sort prispeva k stalnosti pridelave ter velikosti plodov in dobremu razmerju med mesom in koščico,

—	ker so tla v glavnem apnenčastega izvora, so oljke bogate s hlapljivimi snovmi, ki jim dajejo nežno sadno aromo,

—

zaradi veliko sonca, zmernih poletnih temperatur in postopkov nadaljnjega zorenja, ki jih uporabljajo pridelovalci in njihove organizacije, so oljke ob obiranju sijoče zelene barve, imajo sočno meso in ustrezno trdnost, tako da se zlahka izkoščičijo, ne da bi se pri tem obtolkle ali kako drugače poškodovale,

—	zaradi gojitvenih tehnik, še zlasti namakanja in postopkov nadaljnjega zorenja, oljke ohranijo majhno vsebnost olja, kar pripomore k nemastnemu okusu in poudari aromatične značilnosti, hkrati pa se prepreči oksidacija in tako podaljša rok uporabnosti oljk,

—	tradicionalna metoda ročnega obiranja zagotavlja brezhiben fizični videz oljke in uspešno poznejšo predelavo, ročno prebiranje in polnjenje oljk pa zagotavljata odličnost in pristnost končnega proizvoda.

Tudi predelovalni obrati so predelovalne metode v povezavi s tradicionalnimi postopki prilagodili zadevnim sortam in njihovim posebnostim ter tako rešili težave s fermentacijo oljke, ohranili njene nespremenjene organoleptične značilnosti in trajno zagotovili izjemen proizvod, ki je po vsej Grčiji poznan po nekoliko grenkem in pikantnem okusu. Tudi usmeritev številnih obratov v izvoz je pripomogla k temu, da se „Prasines Elies Chalkidikis“ tržijo v številnih tujih državah.

2.   Zgodovinska

Zapisi o oljkah na Halkidiki segajo v leto 1415: tako se omenjajo oljčni nasad Andronikos na gospodarskem posestvu samostana Agios Pavlos na polotoku Kassandra, zelo stare oljke, razpršene po gospodarskem poslopju samostana Vatopedi, Souflari v mestu Kalamaria (Nea Triglia) in v sosednji vasici Daoutlou (Elaiochoria), pa tudi mlin pri samostanu Iviron na otoku Kafkania blizu Olimpije. V preostalem delu Halkidike so gojili domače oljke, ki so se pogosto znašle v krajevnih imenih. Plodovi teh dreves naj bi se uporabljali predvsem kot namizne oljke.

Nekje sredi 19. stoletja so se prebivalci Halkidike začeli sistematično posvečati gojenju oljk, cepljenju divjih oljk, deloma pa tudi presajanju domačih oljk. Glavni razlog za to spremembo naj bi bile ugodne davčne določbe „pravilnika o odobritvi novih oljčnih nasadov“, izdanega leta 1863. Christakis Zografos je že leta 1887 v vasi Portaria zasadil prvi velik nasad oljk, ki je meril približno 500 ha in imel 32 000 dreves. Ravno takrat je Chatzi-Osman v Gerakini blizu mesta Poligiros postavil velik parni mlin, ki označuje začetek posodobitve pripadajočih objektov in naprav na Halkidiki.

Kot izhaja iz zgodovinskih listin, povezava Halkidike z oljko kot drevesom in njegovim plodom temelji na večstoletnem gojenju oljke in proizvodnji oljčnih proizvodov, pa tudi na obsežnem ljudskem izročilu, ki živi še danes. Oljka je na Halkidiki vsaj v zadnjih dveh stoletjih pomembna referenčna točka v gospodarstvu, družbeni dejavnosti in kulturni tradiciji prebivalcev.

4.7   Nadzorni organ:

Naziv:	Οργανισμός Πιστοποίησης και Επίβλεψης Γεωργικών Προϊόντων (Ο.Π.Ε.ΓΕ.Π.) (Organ za certificiranje in nadzor kmetijskih proizvodov (O.P.E.G.E.P.) – AGROCERT)
Naslov:	Πατησίων & Άνδρου 1, 11257 Αθήνα (Patission & Androu 1, CP 11257 Athinai)
Tel.	+30 2108231277
Faks	+30 2108231438
E-naslov:	info@agrocert.gr
Naziv:	Νομαρχιακή Αυτοδιοίκηση Χαλκιδικής, Διεύθυνση Αγροτικής Ανάπτυξης (Uprava prefekture Halkidika, oddelek za razvoj podeželja)
Naslov:	63100 Πολύγυρος (63100 Polygyros)
Tel.	+30 2371039314
Faks	+30 2371339207
E-naslov:	agro6@halkidiki.gov.gr

4.8   Označevanje:

Poleg zaščitene označbe porekla „Πράσινες Ελιές Χαλκιδικής“ (Prasines Elies Chalkidikis) in ustreznih oznak morata biti z etiket razvidna poreklo in zaščita, navedeni pa morajo biti tudi:

—	številska oznaka leta pridelave, predelovalnega obrata, serije in končne pakirnice, če se končno pakiranje izvaja v drugem obratu,

—	rok trajanja proizvoda pri končnem pakiranju,

—

logotip, sestavljen iz imena proizvoda v grški pisavi ali latinici, ki obkroža elipsasto sliko zemljevida Halkidike s kamnotiska iz leta 1829, katerega avtorica je Society for the Diffusion of Useful Knowledge (družba za razširjanje uporabnega znanja), v ozadju ter oljčno vejico in oljke v ospredju.

Če se „Prasines Elies Chalkidikis“ uporabijo za pripravo namaza, je navedba „Πάστα από ‚Πράσινες Ελιές Χαλκιδικής ΠΟΠ‘ “ (namaz iz oljk „Prasines Elies Chalkidikis ZOP“) dovoljena samo, če se za pripravo namaza uporabijo izključno „Prasines Elies Chalkidikis“, ki se jim lahko doda samo do 7 % ekstra deviškega oljčnega olja.

„58

Vermentino di Gallura (IT) Vermentino di Sardegna (IT)

Vermentino

Italija, Avstralija, Združene države Amerike“

„3.   Proizvajalci, ki sporočijo napake v skladu s prvim pododstavkom člena 8(5) Uredbe (ES) št. 443/2009, kot osnovo za obvestilo uporabijo začasne podatkovne zbirke, ki jih Komisija sporoči v skladu s členom 8(4).

Obvestilo o napaki vsebuje vse podatkovne zbirke, ki se nanašajo na registracije vozil, za katere je odgovoren proizvajalec, ki predloži obvestilo.

Napako se označi z ločenim vnosom v podatkovno zbirko za vsako različico, naslovljenim s „Pripombe proizvajalca“, v katerem se navede ena od naslednjih oznak:

(a)	oznaka A, če je evidence spremenil proizvajalec;

(b)	oznaka B, če vozila ni mogoče identificirati;

(c)	oznaka C, če vozilo ne sodi v področje uporabe Uredbe (ES) št. 443/2009 ali se več ne proizvaja.

Za namene točke (b) tretjega pododstavka vozila ni mogoče identificirati, če proizvajalec ne more identificirati ali popraviti oznake za tip, varianto in različico ali, če je to primerno, homologacijske številke, navedene v začasni podatkovni zbirki.

4.   Če proizvajalec Komisije ni obvestil o napakah v skladu z odstavkom 3 ali če se obvestilo predloži po preteku trimesečnega obdobja iz člena 8(5) Uredbe (ES) št. 443/2009, se začasne vrednosti, sporočene v skladu s členom 8(4) navedene uredbe, štejejo za dokončne.

5.   Obvestilo o napaki iz odstavka 3 se predloži na elektronskem neizbrisljivem nosilcu podatkov z oznako „Obvestilo o napaki – CO2 iz avtomobilov“ in se pošlje po pošti na naslednji naslov:

European Commission

Secretariat General

B-1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Elektronski izvod obvestila se pošlje v vednost na naslednja namenska poštna naslova:

EC-CO2-LDV-IMPLEMENTATION@ec.europa.eu

in

CO2-monitoring@eea.europa“.

PRILOGA

Kategorije oljčnega olja iz člena 1(1)

Ekstra deviško oljčno olje

Deviško oljčno olje

PRILOGA

Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	AL	98,8
	MA	53,8
	TR	87,5
	ZZ	80,0
0707 00 05	AL	41,0
	JO	183,3
	MK	59,4
	TR	130,7
	ZZ	103,6
0709 93 10	JO	183,3
	TR	112,3
	ZZ	147,8
0805 10 20	EG	50,0
	IL	75,0
	MA	52,2
	ZZ	59,1
0805 50 10	TR	94,2
	ZA	84,1
	ZZ	89,2
0808 10 80	AR	123,8
	BR	83,4
	CA	135,2
	CL	94,8
	CN	82,4
	EC	94,2
	MK	29,3
	NZ	147,6
	US	188,4
	UY	67,9
	ZA	95,7
	ZZ	103,9

---

(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.

PRILOGA I

ODDELEK 1

Posebne zahteve za vnos v EU

1.

Brez poseganja v določbe, navedene v Direktivi 2000/29/ES, spremlja gomolje krompirja s poreklom iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč en navedeni organizem ali navzočih več navedenih organizmov, fitosanitarno spričevalo iz prvega pododstavka točke (ii) odstavka 1 člena 13 Direktive 2000/29/ES (v nadaljnjem besedilu: spričevalo), ki pod naslovom „dopolnilna izjava“ vsebuje informacije iz točk 2 in 3.

2.

Spričevalo vsebuje informacije iz točke (a) ali točke (b): (a) gomolji krompirja so bili pridelani na nenapadenem območju, ki ga je določila nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; (b) gomolji krompirja so bili oprani ali skrtačeni, tako da ni ostalo več kot 0,1 % zemlje, ali je bil na njih uporabljen enakovreden postopek, da bi se dosegli enaki rezultati in odstranili navedeni zadevni organizmi ter zagotovilo, da ni nevarnosti širjenja navedenega organizma.

3.

Spričevalo vsebuje naslednje: (a) vključuje informacije, da je bilo za gomolje krompirja ugotovljeno, da na njih navedeni zadevni organizmi niso navzoči in ne kažejo simptomov ter ne vsebujejo več kot 0,1 % zemlje, v uradnem pregledu, opravljenem neposredno pred izvozom; (b) vključuje informacije, da je embalaža, v kateri se uvažajo gomolji krompirja, čista.

4.	Kadar se navajajo informacije, določene v točki 2(a), se ime nenapadenega območja navede pod naslovom „kraj izvora“.

5.	Gomolji krompirja, vneseni v Unijo v skladu s točkami 1 do 4, se pregledajo na vstopnem mestu ali namembnem kraju, določenem v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES (1) za potrditev, da izpolnjujejo zahteve, določene v točkah 1 do 4.

ODDELEK 2

Pogoji za premeščanje

1.	Gomolji krompirja, s poreklom z razmejenih območij v Uniji, se lahko premeščajo s takšnih območij na nerazmejena območja v Uniji le, če jih spremlja rastlinski potni list, pripravljen in izdan v skladu z določbami Direktive Komisije 92/105/EGS (2), in če izpolnjujejo pogoje iz točke 2.

2.

Gomolji krompirja morajo izpolnjevati naslednje pogoje: (a) gomolji krompirja so bili pridelani na registriranem mestu pridelave v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS (3) ali s strani registriranega pridelovalca v skladu z Direktivo Komisije 93/50/EGS (4) ali premeščeni iz skladišča ali odpremnega centra, registriranega v skladu z Direktivo 93/50/EGS; (b) gomolji krompirja so bili oprani ali skrtačeni, tako da ni ostalo več kot 0,1 % zemlje, ali je bil na njih uporabljen enakovreden postopek, da bi se dosegli enaki rezultati in odstranili navedeni zadevni organizmi ter zagotovilo, da ni nevarnosti širjenja navedenega organizma, ter (c) embalaža, v kateri se premeščajo gomolji krompirja, je čista.

3.	Gomolji krompirja, ki so bili v skladu z oddelkom 1 vneseni v Unijo iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih navzoč en navedeni organizem ali navzočih več navedenih organizmov, se lahko premeščajo znotraj Unije samo, če jih spremlja rastlinski potni list iz točke 1.

---

(1)  UL L 313, 12.10.2004, str. 16.

(2)  UL L 4, 8.1.1993, str. 22.

(3)  UL L 344, 26.11.1992, str. 38.

(4)  UL L 205, 17.8.1993, str. 22.

PRILOGA II

RAZMEJENA OBMOČJA IN UKREPI IZ ČLENA 5

ODDELEK 1

Vzpostavitev razmejenih območij

1.

Razmejena območja obsegajo naslednja območja: (a) napadeno območje, ki vključuje vsaj polja, na katerih je bila potrjena navzočnost navedenega organizma, in tudi polja, na katerih so bili pridelani gomolji krompirja; ter (b) varovalni pas s polmerom najmanj 100 metrov od meje napadenega območja; kadar je del polja znotraj navedenega polmera, je celo polje del varovalnega pasu.

2.	V primerih, da se več varovalnih pasov prekriva ali so si geografsko blizu, se določi razmejeno območje, ki vključuje območje, ki ga zajemajo ustrezna razmejena območja in območja med njimi.

3.

Pri določanju napadenega območja in varovalnega pasu države članice ob upoštevanju tehtnih znanstvenih načel upoštevajo naslednje elemente: biologijo navedenih organizmov, stopnjo infestacije, porazdelitev gostiteljev, dokaze o naselitvi določenih organizmov in zmogljivost naravnega širjenja nekaterih organizmov.

4.	Če je navzočnost navedenega organizma potrjena zunaj napadenega območja, se preveri razmejitev napadenega območja in varovalnega pasu ter ustrezno spremeni.

5.

Kadar na podlagi sistematičnih raziskav iz člena 4(1) zadevni navedeni organizem ni bil odkrit na razmejenem območju v obdobju dveh let, zadevna država članica potrdi, da navedeni organizem ni več navzoč na zadevnem območju in da območje preneha biti razmejeno. O tem uradno obvesti Komisijo in države članice.

ODDELEK 2

Ukrepi na razmejenih območjih, kot je določeno v drugem pododstavku člena 5(1)

Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice na razmejenih območjih, so vsaj naslednji:

1.	ukrepi za izkoreninjenje ali zadržanje navedenih organizmov, vključno z zdravljenjem in dezinsekcijo ter tudi prepovedjo saditve gostiteljev, kjer je to potrebno;

2.	intenzivno spremljanje navzočnosti navedenih organizmov s primernimi pregledi.

3.	stalni nadzor premeščanja gomoljev krompirja ven iz razmejenih območij.