SPORAZUM

med Vlado Japonske in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo o skupnem izvajanju dejavnosti širšega pristopa na področju raziskav fuzijske energije

VLADA JAPONSKE IN EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO (v nadaljnjem besedilu „Euratom“), s skupnim imenom „pogodbenici“ sta se –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o sodelovanju med Vlado Japonske in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na področju nadzorovane termonuklearne fuzije,

OB UPOŠTEVANJU „Skupne deklaracije s strani predstavnikov strank v pogajanjih ITER na ministrskem srečanju za ITER 28. junija 2005 v Moskvi“ in njene priloge „Skupni dokument o vlogi gostitelja in negostitelja pri projektu ITER“ (v nadaljnjem besedilu „skupni dokument“), v kateri so bila določena glavna načela za izvajanje dejavnosti širšega pristopa,

OB UPOŠTEVANJU „Bruseljske skupne deklaracije predstavnikov Vlade Japonske in Euratoma za skupno izvajanje dejavnosti širšega pristopa z dne 22. novembra 2006“ (v nadaljnjem besedilu „bruseljska skupna deklaracija“),

OB PONOVNI potrditvi prispevkov pogodbenic k pripravi skupnega izvajanja projekta ITER z dejavnostmi tehničnega projektiranja ITER in k ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER,

OB PRIZNAVANJU vloge Mednarodne agencije za atomsko energijo pri projektu ITER ter sodelovanja pogodbenic na področju fuzijskih raziskav in razvoja v okviru Mednarodne agencije za energijo pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj,

V ŽELJI po skupnem izvajanju dejavnosti širšega pristopa za podporo projektu ITER in čimprejšnji uporabi fuzijske energije za miroljubne namene v času poteka konstrukcijske faze ITER –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

POGLAVJE 1

UVOD

Člen 1

Cilj

Cilj tega sporazuma je določiti okvir za posebne postopke in podrobnosti za skupno izvajanje dejavnosti širšega pristopa (v nadaljnjem besedilu „dejavnosti širšega pristopa“) za podporo projektu ITER in čimprejšnji uporabi fuzijske energije za miroljubne namene v skladu s skupnim dokumentom.

Člen 2

Pregled dejavnosti širšega pristopa

1.   Dejavnosti širšega pristopa vključujejo naslednje tri projekte:

(a)	projekt o dejavnostih tehnične validacije in tehničnega projektiranja za Mednarodno eksperimentalno obsevalno napravo za testiranje fuzijskih materialov in tehnologij (v nadaljnjem besedilu „IFMIF/EVEDA“);

(b)	projekt o Mednarodnem centru za raziskave fuzijske energije (v nadaljnjem besedilu „IFERC“) ter

(c)	projekt o programu satelitskega tokamaka.

2.   V skladu s skupnim dokumentom in na podlagi bruseljske skupne deklaracije se dejavnosti širšega pristopa izvajajo v času konstrukcijske faze ITER.

3.   Splošna načela, ki urejajo dejavnosti širšega pristopa, so določena v tem sporazumu. Načela, ki veljajo za vsak projekt dejavnosti širšega pristopa, so določena v prilogah I, II in III, ki so sestavni del tega sporazuma.

POGLAVJE 2

UPRAVNA STRUKTURA DEJAVNOSTI ŠIRŠEGA PRISTOPA

Člen 3

Usmerjevalni odbor za dejavnosti širšega pristopa

1.   Ustanovi se usmerjevalni odbor za dejavnosti širšega pristopa (v nadaljnjem besedilu „usmerjevalni odbor“), ki je v skladu s tem sporazumom odgovoren za splošno usmerjanje in nadzor izvajanja dejavnosti širšega pristopa.

2.   Usmerjevalnemu odboru pomaga sekretariat, ustanovljen v skladu s členom 4(1) (v nadaljnjem besedilu „sekretariat“).

3.   Usmerjevalni odbor je pravna oseba ter ima v razmerjih do drugih držav in mednarodnih organizacij ter na ozemljih pogodbenic takšno pravno sposobnost, kot je potrebna za izvajanje njegovih nalog in uresničevanje njegovih ciljev.

4.   Vsaka pogodbenica imenuje enako število članov usmerjevalnega odbora in imenuje enega od imenovanih članov za vodjo delegacije.

5.   Usmerjevalni odbor se sestane vsaj dvakrat na leto izmenično v Evropi in na Japonskem ali ob drugem dogovorjenem času in na drugem dogovorjenem kraju. Vodja delegacije pogodbenice gostiteljice vodi zasedanje. Usmerjevalni odbor skliče njegov predsednik.

6.   Odločitve usmerjevalnega odbora se sprejemajo soglasno.

7.   Izdatke usmerjevalnega odbora krijeta pogodbenici na podlagi skupnega dogovora.

8.   Naloge usmerjevalnega odbora vključujejo:

(a)	imenovanje osebja sekretariata v skladu s členom 4(1);

(b)	imenovanje vodje projekta za vsak projekt dejavnosti širšega pristopa v skladu s členom 6(1) (v nadaljnjem besedilu „vodja(-e) projekta“);

(c)	odobritev projektnega načrta, delovnega programa in letnega poročila za vsak projekt dejavnosti širšega pristopa v skladu s poglavjem 3 (v nadaljnjem besedilu „projektni načrt(-i)“, „delovni program(-i)“ in „letno(-a) poročilo(-a)“);

(d)	odobritev strukture projektne skupine v skladu s členom 6(2) (v nadaljnjem besedilu „projektna(-e) skupina(-e)“);

(e)	vsakoletno imenovanje strokovnjakov, ki jih pogodbenica da na voljo projektnim skupinam kot del stvarnega vložka v skladu s členom 12(1)(a)(ii) (v nadaljnjem besedilu „strokovnjaki“);

(f)

v skladu s členom 25 odločitev o sodelovanju katere koli druge pogodbenice Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne organizacije za fuzijsko energijo ITER za skupno izvajanje projekta ITER (v nadaljnjem besedilu „Sporazum ITER“) pri projektu dejavnosti širšega pristopa ter naknadna sklenitev sporazumov in dogovorov s to pogodbenico v zvezi s takšno udeležbo ter

(g)	vse druge naloge, ki so potrebne za usmerjanje in nadzorovanje dejavnosti širšega pristopa.

Člen 4

Sekretariat

1.   Usmerjevalni odbor ustanovi sekretariat, ki ima sedež na Japonskem. Osebje sekretariata imenuje usmerjevalni odbor.

2.   Sekretariat pomaga usmerjevalnemu odboru. Naloge sekretariata določi usmerjevalni odbor in te vključujejo:

(a)	sprejemanje in pošiljanje uradnih sporočil usmerjevalnega odbora;

(b)	pripravo zasedanj usmerjevalnega odbora;

(c)	pripravo upravnih in drugih poročil za usmerjevalni odbor ter

(d)	izvajanje drugih dejavnosti, ki jih lahko določi usmerjevalni odbor.

Člen 5

Projektni odbor

1.   Pogodbenici za vsak projekt dejavnosti širšega pristopa ustanovita projektni odbor (v nadaljnjem besedilu „projektni odbor“).

2.   Vsaka pogodbenica imenuje enako število članov v vsakega od projektnih odborov.

3.   Vsak projektni odbor se sestane najmanj dvakrat letno. Če projektni odbor ne določi drugače, se sestane na Japonskem. Usmerjevalni odbor imenuje predsednika vsakega projektnega odbora izmed članov projektnega odbora.

4.   Odločitve vsakega projektnega odbora se sprejemajo soglasno.

5.   Zadevni vodja projekta zagotovi sekretariat za vsak projektni odbor v skladu s členom 6.

6.   Naloge vsakega projektnega odbora vključujejo:

(a)	pripravo priporočil v zvezi z zadevnimi osnutki projektnih načrtov, delovnih programov in letnih poročil, ki jih mora zadevni vodja projekta predložiti usmerjevalnemu odboru v skladu s poglavjem 3;

(b)	spremljanje napredka pri zadevnem projektu dejavnosti širšega pristopa in poročanje o njem ter

(c)	izvajanje vseh drugih nalog, ki jih odredi usmerjevalni odbor.

Člen 6

Vodja projekta in projektna skupina

1.   Usmerjevalni odbor za vsak projekt dejavnosti širšega pristopa imenuje vodjo projekta. Vodja projekta je odgovoren za usklajevanje izvajanja projekta v skladu s prilogami I, II in III.

2.   Vsakemu vodji projektov pri izvajanju njegovih pristojnosti in nalog pomaga zadevna projektna skupina. Vsaka projektna skupina vključuje strokovnjake in druge člane, kot so gostujoči znanstveniki. Usmerjevalni odbor odobri strukturo vsake projektne skupine na podlagi predloga zadevnega vodje projektov.

3.   Naloge vsakega vodje projektov vključujejo:

(a)	organiziranje, usmerjanje in nadzorovanje projektne skupine pri izvajanju delovnega programa;

(b)	pripravo projektnega načrta, delovnega programa in letnega poročila ter njihovo predložitev usmerjevalnemu odboru v odobritev po posvetovanju z zadevnim projektnim odborom;

(c)	naslovitev zahtevkov na izvajalsko agencijo, ki jo je imenovala Vlada Japonske v skladu s členom 7(1) (v nadaljnjem besedilu „japonska izvajalska agencija“), da izplača izdatke za podporo zadevni projektni skupini v skladu s členom 17;

(d)	obračunavanje prispevkov vsake pogodbenice;

(e)	zagotovitev sekretariata projektnega odbora in

(f)	poročanje projektnemu odboru o napredku pri zadevnem projektu dejavnosti širšega pristopa.

Člen 7

Izvajalske agencije

1.   Vsaka pogodbenica imenuje izvajalsko agencijo, da razbremeni svoje obveznosti za izvajanje dejavnosti širšega pristopa (v nadaljnjem besedilu „izvajalska(-e) agencija(-e)“), zlasti da daje na voljo sredstva za njihovo izvajanje. Če izvajalske agencije tudi po začetku veljavnosti tega sporazuma še niso bile imenovane, se pogodbenici takoj posvetujeta o rešitvi tega vprašanja.

2.   Japonska izvajalska agencija sprejme projektne skupine ter da na voljo delovne lokacije, vključno s pisarnami, izdelki in storitvami, potrebnimi za naloge, ki jih izvajajo projektne skupine v skladu s pogoji iz prilog I, II in III.

3.   V skladu s členom 3(1) je japonska izvajalska agencija odgovorna za upravljanje dogovorjenih finančnih prispevkov za operativne stroške in finančnih prispevkov za skupne stroške vsake projektne skupine, ki je določena za vsak projekt dejavnosti širšega pristopa v skladu z zadevnim projektnim načrtom in delovnim programom. Japonska izvajalska agencija za upravljanje takšnih finančnih prispevkov imenuje osebo, ki je odgovorna za upravljanje finančnih prispevkov pogodbenic. Njene naloge vključujejo:

(a)	poziv pogodbenici(-ama) ali izvajalski(-m) agenciji(-am), da zagotovi(-jo) finančne prispevke v skladu s projektnimi načrti ter delovnimi programi in

(b)	vodenje ločenih poslovnih knjig za finančne prispevke za vsak projekt dejavnosti širšega pristopa ter njihovo hrambo skupaj z vsemi poslovnimi knjigami, evidencami in vsemi drugimi dokumenti v zvezi s finančnimi prispevki vsaj pet let po poteku ali odpovedi tega sporazuma.

4.   Japonska izvajalska agencija sprejme ukrepe, potrebne za pridobitev vseh dovoljenj in pooblastil, predpisanih z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi na Japonskem ter potrebnih za izvajanje dejavnosti širšega pristopa.

POGLAVJE 3

INSTRUMENTI ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI ŠIRŠEGA PRISTOPA IN FINANČNE REVIZIJE

Člen 8

Projektni načrt

1.   Po posvetovanju z zadevnim projektnim odborom vsak vodja projekta vsako leto najkasneje do 31. marca usmerjevalnemu odboru v odobritev predloži projektni načrt za zadevni projekt dejavnosti širšega pristopa.

2.   Vsak projektni načrt zajema celotno trajanje takšnega projekta in se redno posodablja. Projektni načrt:

(a)	opisuje celoten načrt dejavnosti, vključno s časovnim razporedom in ključnimi mejniki za izvajanje takšnega projekta glede na dosežen napredek, ter

(b)	zagotavlja obsežen pregled danih in prihodnjih prispevkov za izvajanje takšnega projekta.

Člen 9

Delovni program

Po posvetovanju z zadevnim projektnim odborom vsak vodja projekta vsako leto najkasneje do 31. oktobra usmerjevalnemu odboru v odobritev predloži letni delovni program za zadevni projekt dejavnosti širšega pristopa. Delovni programi zagotovijo podrobnosti zadevnih projektnih načrtov in programski opis dejavnosti, ki jih je treba opraviti, vključno s cilji, načrtovanjem, skupnimi stroški in prispevki, ki jih mora zagotoviti vsaka pogodbenica.

Člen 10

Letno poročilo

1.   Najkasneje do 31. marca vsako leto vsak vodja projektov usmerjevalnemu odboru v odobritev predloži letno poročilo, ki zajema vse dejavnosti, opravljene pri izvajanju zadevnega projekta dejavnosti širšega pristopa, vključno s povzetkom prispevkov vsake pogodbenice in plačilom japonske izvajalske agencije za takšen projekt, v skladu s členom 7(3). Vodja projekta pogodbenicama in izvajalskim agencijam po odobritvi s strani usmerjevalnega odbora pošlje letno poročilo in kakršne koli pripombe usmerjevalnega odbora.

2.   Japonska izvajalska agencija vsakemu vodji projekta zagotovi podatke, potrebne za povzetek prispevkov vsake pogodbenice in plačilo japonske izvajalske agencije za takšen projekt.

3.   Projektni načrti, delovni programi in letna poročila v skladu s členi 8 do 10 ter vsi drugi ključni dokumenti za izvajanje dejavnosti širšega pristopa so pripravljeni v angleščini.

Člen 11

Finančna revizija

Vsaka pogodbenica lahko sproži finančno revizijo ločenih poslovnih knjig, ki jih vodi japonska izvajalska agencija za dejavnosti širšega pristopa, kadar koli v času veljavnosti tega sporazuma in do pet let po poteku ali odpovedi tega sporazuma na podlagi dokumentov ter na kraju samem. Vse poslovne knjige, evidence in drugi dokumenti, ki jih hranijo izvajalske agencije in vodje projektov v zvezi z dejavnostmi širšega pristopa, so po potrebi na voljo za revizijo.

POGLAVJE 4

VIRI

Člen 12

Splošna načela

1.   Viri za izvajanje dejavnosti širšega pristopa vključujejo:

(a)

stvarne vložke v skladu s tehničnimi specifikacijami ter v skladu s pogoji iz bruseljske skupne deklaracije in njenih prilog, ki zajemajo: (i) posebne sestavne dele, opremo, materiale ter drugo blago in storitve in (ii) strokovnjake, ki jih po imenovanju s strani usmerjevalnega odbora pogodbenica da na voljo projektnim skupinam, ter osebje, ki ga po imenovanju s strani usmerjevalnega odbora pogodbenica da na voljo za sekretariat, ter

(b)	finančne prispevke v skladu s pogoji iz bruseljske skupne deklaracije in njenih prilog.

2.   V skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice se lahko dokument „Ocene vrednosti in dodelitev prispevkov pogodbenic“, priložen bruseljski skupni deklaraciji, letno posodablja na podlagi odločitve usmerjevalnega odbora.

Člen 13

Davki

1.   Vsaka pogodbenica izda dovoljenje za dajatev prost uvoz in izvoz blaga na svoje ozemlje in z njega, ki je potrebno za izvajanje tega sporazuma, ter za to blago zagotovi oprostitev vseh drugih davkov in dajatev, ki jih pobirajo carinski organi, ter izvzetje iz vseh uvoznih prepovedi in omejitev. Ta odstavek se izvaja ne glede na državo porekla takšnega potrebnega blaga.

2.   Strokovnjaki, ki jih po imenovanju s strani usmerjevalnega odbora pogodbenica da na voljo projektnim skupinam, in osebje, ki ga po imenovanju s strani usmerjevalnega odbora pogodbenica da na voljo za sekretariat, in sicer kot stvarni vložek v skladu s členom 12(1)(a)(ii), so oproščeni davkov na plače in honorarje na ozemlju druge pogodbenice.

Člen 14

Ureditev stvarnih vložkov

1.   Vsak stvarni vložek je predmet ureditve javnih naročil (v nadaljnjem besedilu „ureditev javnih naročil“), dogovorjene med izvajalskimi agencijami s soglasjem zadevnega vodje projekta.

2.   Ureditev javnih naročil zagotavlja podroben tehničen opis prispevkov, ki jih je treba izvesti, vključno s tehničnimi specifikacijami, časovnim razporedom, mejniki, ocenami tveganja, končnimi izsledki in merili za njihovo sprejetje, ter določa ureditve, na podlagi katerih bodo zadevni projektni vodje lahko izvajali tehnični nadzor učinkovitosti stvarnih vložkov. Ureditev javnih naročil določa zlasti:

(a)	vrednost, pripisano vsakemu od stvarnih vložkov;

(b)	vloge in pristojnosti izvajalskih agencij in vodje projekta;

(c)	postopek za javna naročila;

(d)	časovni razpored ter pogoje za sprejemljivost izvedbe mejnikov in končnih izsledkov;

(e)	uporabo ukrepov za zagotavljanje kakovosti;

(f)	razmerje ter postopek spremljanja med zadevnimi vodji projektov, izvajalskimi agencijami in subjekti, vključenimi v zagotavljanje končnih izsledkov;

(g)	postopke za obravnavanje javnih naročil, ki lahko vplivajo na stroške, časovni razpored in učinkovitost, ter

(h)	sprejem končnih izsledkov in morebiten prenos lastništva.

3.   Lastništvo sestavnih delov, ki jih v naravi prispeva izvajalska agencija, ki jo je imenoval Euratom v skladu s členom 7(1) (v nadaljnjem besedilu „evropska izvajalska agencija“), se prenese na japonsko izvajalsko agencijo, ko jih sprejmeta zadevni vodja projekta in japonska izvajalska agencija na zadevni delovni lokaciji. Japonska izvajalska agencija je odgovorna za prevoz sestavnih delov, ki jih prispeva evropska izvajalska agencija, od vstopne luke do delovne lokacije.

4.   Za strokovnjake ali osebje sekretariata so javna naročila urejena v obliki začasne izmenjave osebja. Vrednost, pripisana strokovnjakom ali osebju sekretariata, je navedena v dokumentu „Ocene vrednosti in dodelitev prispevkov pogodbenic“, priloženem bruseljski skupni deklaraciji, usmerjevalni odbor pa jo po potrebi lahko občasno posodobi.

5.   Vsaka pogodbenica je odgovorna za plače, zavarovanja in nadomestila, ki se izplačujejo strokovnjakom in osebju sekretariata, ki jih ta pogodbenica da na voljo, ter zanje plača, če ni dogovorjeno drugače, potne stroške in stroške bivanja. Pogodbenica, v kateri so projektne skupine in/ali sekretariat, zagotovi primerno namestitev za strokovnjake in osebje sekretariata ter njihove družine. Pogodbenica, v kateri so projektne skupine in/ali sekretariat, sprejme tudi ustrezne ukrepe za lažji vstop strokovnjakov in osebja sekretariata ter njihovih družin na svoje ozemlje ter od izvajalske agencije zahteva, da si čim bolj prizadeva za zagotovitev ustrezne pomoči v zvezi s pravnimi in prevajalskimi storitvami v primeru kakršnega koli pravnega spora, v katerega so vključeni strokovnjaki in osebje sekretariata, in do katerega je prišlo pri opravljanju njihovih dolžnosti. Strokovnjaki in osebje sekretariata pri opravljanju svojih dolžnosti v drugi pogodbenici ravnajo v skladu s splošnimi in posebnimi pravili dela ter varnostnimi predpisi, ki veljajo v ustanovi gostiteljice, ali kot je dogovorjeno v ureditvi začasne izmenjave osebja.

Člen 15

Prilagoditev dodelitve

Pogodbenica lahko predlaga spremembo dodelitve prispevkov za projekt dejavnosti širšega pristopa, če tako zahtevajo nepredvidene okoliščine. V primeru takšnega predloga zadevni vodja projekta po posvetovanju z zadevnim projektnim odborom usmerjevalnemu odboru predlaga revidirano dodelitev virov, pri čemer se ohranjajo skupni stroški takšnega projekta in splošna uravnoteženost prispevkov med pogodbenicama za takšen projekt.

Člen 16

Finančni prispevki

Vsa plačila evropske izvajalske agencije se izplačajo v EUR. Vsa plačila japonske izvajalske agencije se izplačajo v jenih.

Člen 17

Skupni stroški projektnih skupin

Skupne stroške vsake projektne skupine plača japonska izvajalska agencija v skladu s členom 7(3). V zvezi s tem japonska izvajalska agencija na zahtevo zadevnega vodje projekta in v skladu z omejitvami iz ustreznega delovnega programa sprejme potrebne ukrepe.

POGLAVJE 5

INFORMACIJE IN INTELEKTUALNA LASTNINA

Člen 18

Razširjanje, uporaba in zaščita informacij

1.   V tem poglavju

(a)	„informacije“ pomenijo risbe, načrte, izračune, poročila in druge dokumente, dokumentirane podatke ali metode raziskav in razvoja, opise izumov in odkritij, ki jih je mogoče zaščititi ali ne, in

(b)

„zaupne poslovne informacije“ pomenijo informacije, ki vsebujejo znanje in izkušnje, poslovne skrivnosti, oziroma tehnične, tržne ali finančne informacije, ki: (i) jih njihov lastnik šteje za zaupne; (ii) niso splošno znane ali na voljo iz drugih virov; (iii) jih lastnik ni dal na voljo drugim pogodbenicam, ne da bi jih zavezal k njihovi zaupnosti, ter (iv) niso na voljo pogodbenici prejemnici, ki ni zavezana k njihovi zaupnosti.

2.   V skladu z določbami iz tega poglavja pogodbenici podpirata čim večje razširjanje informacij, pridobljenih pri izvajanju tega sporazuma.

3.   V skladu z določbami iz tega poglavja so vse informacije, ki so jih pridobili člani projektne skupine pri izvajanju nalog, ki so jim bile dodeljene v skladu s tem sporazumom, v celoti dostopne vsaki pogodbenici za uporabo pri raziskavah in razvoju fuzije kot vira energije za miroljubne namene.

4.   V skladu z določbami tega poglavja je vsaka pogodbenica upravičena do neizključne, nepreklicne in brezplačne licence v vseh državah za prevajanje, razmnoževanje ter javno distribucijo člankov iz znanstvenih in tehničnih glasil, poročil ter knjig, ki izhajajo neposredno iz izvajanja tega sporazuma. Na vseh izvodih del, varovanih z avtorskimi pravicami, namenjenih javni distribuciji in pripravljenih v skladu z določbami iz tega poglavja, so navedena imena avtorjev dela, razen če avtor to izrecno zavrne.

5.   V skladu z določbami tega poglavja so vse informacije, ki jih je pridobilo osebje izvajalske agencije pri izvajanju nalog, ki so mu bile dodeljene v skladu s tem sporazumom, v celoti dostopne projektnim skupinam in vsaki pogodbenici za uporabo pri raziskovanju in razvoju fuzije kot vira energije za miroljubne namene.

6.   Vsaka pogodba, sklenjena na pobudo izvajalske agencije ali vodje projekta, za izvajanje naloge, dodeljene v skladu s tem sporazumom, vključuje določbe, ki pogodbenicama omogočajo izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma.

7.   V skladu z zakoni in drugimi predpisi, obveznostmi do tretjih strank ter določbami iz tega poglavja si vsaka pogodbenica po svojih najboljših močeh prizadeva, da projektnim skupinam in izvajalski agenciji v celoti zagotovi dostop do vsake informacije, ki jo potrebujejo za izvajanje nalog iz tega sporazuma.

8.   Če so zaupne poslovne informacije dane na voljo za izvajanje tega sporazuma, mora biti to ustrezno označeno in posredovano v skladu z dogovorom o zaupnosti. Prejemnik takšne informacije uporablja le za izvajanje tega sporazuma in ohrani njihovo zaupnost v obsegu, ki ga določa navedeni dogovor.

Člen 19

Intelektualna lastnina

1.   V tem sporazumu ima „intelektualna lastnina“ pomen, opredeljen v členu 2 Konvencije o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, podpisane v Stockholmu 14. julija 1967. V skladu z zakoni in drugimi predpisi vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko druga pogodbenica pridobi pravice do intelektualne lastnine, ki se ji dodelijo v skladu s tem poglavjem. To poglavje ne spreminja dodeljevanja pravic pogodbenici in njenim državljanom oziroma vanj ne posega. Ali ima pravice v zvezi z intelektualno lastnino pogodbenica ali njeni državljani, določita pogodbenici sami v skladu s svojimi veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

2.   Če so vsebino, ki jo je mogoče zaščititi, ustvarili člani projektnih skupin pri izvajanju tega sporazuma, zadevni vodja projekta takoj obvesti usmerjevalni odbor, in sicer s priporočilom o državah, v katerih je treba pridobiti zaščito za takšno intelektualno lastnino. Vsaka pogodbenica, njena izvajalska agencija ali člani projektnih skupin, ki jih da na voljo ta pogodbenica, so vseeno upravičeni do pridobitve vseh pravic, lastništva in udeležbe v zvezi z intelektualno lastnino na ozemlju te pogodbenice. Usmerjevalni odbor odloči, ali in kako si prizadevati za zaščito takšne intelektualne lastnine v tretjih državah. Vedno, ko pogodbenica, njena izvajalska agencija ali člani projektnih skupin, ki jih je dala na voljo ta pogodbenica, pridobijo zaščito, pogodbenica zagotovi, da lahko člani projektnih skupin brez omejitev uporabljajo takšno intelektualno lastnino za izvajanje nalog, dodeljenih projektnim skupinam.

3.   Če je intelektualno lastnino ustvarilo osebje izvajalske agencije pri izvajanju naloge, ki mu je bila dodeljena v skladu s tem sporazumom, ima pogodbenica navedene izvajalske agencije, izvajalska agencija ali njeno osebje pravico, da pridobi vse pravice, lastništvo in udeležbo v vseh državah v zvezi z intelektualno lastnino v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi. Pogodbenica takšne izvajalske agencije zagotovi, da lahko člani projektnih skupin brez omejitev uporabljajo takšno intelektualno lastnino za izvajanje nalog, dodeljenih projektnim skupinam, in da ima druga pogodbenica odobreno nepreklicno, neizključno in brezplačno licenco, s pravico do izdaje podlicence, za raziskovanje in razvoj fuzije kot vira energije za miroljubne namene.

4.   Če intelektualno lastnino ustvari osebje, ki ga je dala na voljo izvajalska agencija med delom v izvajalski agenciji druge pogodbenice, je v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo:

(a)	pogodbenica prejemnica, njena izvajalska agencija ali njeno osebje upravičeno do pridobitve vseh pravic, lastništva in udeležbe v zvezi z intelektualno lastnino na svojem ozemlju in v tretjih državah, in

(b)	pogodbenica pošiljateljica, njena izvajalska agencija ali njeno osebje upravičeno do pridobitve vseh pravic, lastništva in udeležbe v zvezi z intelektualno lastnino na svojem ozemlju.

5.   Vsaka pogodbenica brez poseganja v pravice izumiteljev ali avtorjev v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi sprejme vse potrebne ukrepe za sodelovanje s takšnimi izumitelji ali avtorji, vključno z osebjem izvajalske agencije, ki mora izvajati ta sporazum. Vsaka pogodbenica v skladu z zakoni in drugimi predpisi zagotovi plačilo nagrad ali odškodnin takšnim izumiteljem ali avtorjem.

6.   Če se pogodbenica ne glede na odstavke od 2 do 4 odloči, da svoje pravice do varstva intelektualne lastnine ne bo uveljavila v nobeni državi ali regiji, o tem obvesti drugo pogodbenico, ki lahko potem zaprosi za pridobitev takšnega varstva.

Člen 20

Potek ali odpoved

Pravice in obveznosti, dodeljene pogodbenicama v skladu s tem poglavjem, veljajo še naprej po poteku ali odpovedi tega sporazuma v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi.

POGLAVJE 6

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta sporazum začne veljati z dnem, ko pogodbenici izmenjata diplomatski noti, s katerima se obvestita, da sta zaključili notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti.

Člen 22

Trajanje in odpoved

1.   Ta sporazum velja za obdobje desetih let in ostane v veljavi, razen če ga ena ali druga pogodbenica odpove ob koncu desetletnega obdobja ali kadar koli pozneje s pisnim obvestilom drugi pogodbenici vsaj šest mesecev pred nameravano odpovedjo tega sporazuma.

2.   Ta sporazum se lahko odpove pred potekom le, če:

(a)	pogodbenici o tem soglašata;

(b)	se odpove Sporazum ITER ali

(c)	ena od pogodbenic ni več pogodbenica Sporazuma ITER.

3.   Potek ali odpoved tega sporazuma ne vpliva na veljavnost ali trajanje dogovorov, sklenjenih v skladu z njim, ali na posebne pravice in obveznosti, ki so nastale v skladu s poglavjem 5.

Člen 23

Sprememba

Pogodbenici se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta glede spremembe tega sporazuma in se lahko zanjo odločita. Takšna sprememba začne veljati z dnem, ko pogodbenici izmenjata diplomatski noti, s katerima se obvestita, da sta zaključili notranje postopke, potrebne za začetek veljavnosti.

Člen 24

Reševanje sporov

Vsa vprašanja ali spori med pogodbenicama v zvezi z razlaganjem ali izvajanjem tega sporazuma se rešujejo s posvetovanjem in pogajanji med pogodbenicama.

Člen 25

Sodelovanje drugih pogodbenic ITER

Če katera koli druga pogodbenica sporazuma ITER izrazi namen o sodelovanju pri projektu dejavnosti širšega pristopa, zadevni vodja projekta po posvetovanju s projektnim odborom predloži usmerjevalnemu odboru predlog v zvezi s pogoji sodelovanja te pogodbenice pri takšnem projektu. Usmerjevalni odbor na predlog vodje projekta odloči o sodelovanju te pogodbenice in ob upoštevanju odobritve pogodbenic po njihovih notranjih postopkih lahko sklene sporazume in dogovore s to pogodbenico o takšnem sodelovanju.

Člen 26

Uporaba v zvezi z Euratomom

V skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo se ta sporazum uporablja na ozemljih, ki jih zajema navedena pogodba. V skladu z navedeno pogodbo in drugimi ustreznimi sporazumi se uporablja tudi za Švicarsko konfederacijo, ki sodeluje v programu Euratoma za fuzijo kot polno pridružena tretja država.