—

ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 21(1), člena 23 in člena 33(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2021 z naslovom Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021)0101),

—

ob upoštevanju študije generalnega direktorata Komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo iz leta 2020 z naslovom Women in the Digital Age (Ženske v digitalni dobi),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o zunanjih dejavnikih, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v digitalni dobi (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o krepitvi ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o krepitvi vloge in položaja žensk in deklet prek digitalnega sektorja (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o zapolnitvi digitalnega razkoraka med spoloma: udeležba žensk v digitalnem gospodarstvu (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o vidiku enakosti spolov v obdobju krize zaradi covida-19 in obdobju po krizi (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o strategiji EU za enakost spolov (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o spodbujanju enakosti spolov v izobraževanju in karierah na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (8),

—

ob upoštevanju študije z naslovom The Professional Status of Rural Women in the EU (Zaposlitveni status žensk na podeželju v EU), ki jo je maja 2019 objavil tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve generalnega direktorata za notranjo politiko,

—

ob upoštevanju študije z naslovom Enhancing Women’s Economic Empowerment through Entrepreneurship and Business Leadership in OECD Countries (Krepitev ekonomskega položaja žensk s podjetništvom in vodenjem podjetij v državah OECD), ki jo je leta 2014 objavil direktorat za zaposlovanje, delo in socialne zadeve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

—

ob upoštevanju študije OECD z naslovom International Survey of Adult Financial Literacy (Mednarodna raziskava o finančni pismenosti odraslih) iz leta 2020,

—

ob upoštevanju poglavja 2 študije OECD z naslovom The Missing Entrepreneurs 2019: Policies for Inclusive Entrepreneurship (Manjkajoči podjetniki v letu 2019: politike za vključujoče podjetništvo) iz decembra 2019,

—

ob upoštevanju poročila Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) o indeksu enakosti spolov,

—

ob upoštevanju člena 6 Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju pregleda stanja o ženskah na digitalnem področju,

—

ob upoštevanju študije z naslovom Women’s entrepreneurship and self-employment, including aspects of gendered Corporate Social Responsibility (Podjetništvo in samozaposlovanje žensk, vključno z vidikom družbene odgovornosti podjetij, povezane s spolom), ki jo je maja 2020 objavil tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve generalnega direktorata za notranjo politiko,

—

ob upoštevanju študije z naslovom Funding women entrepreneurs – How to empower growth (Financiranje podjetnic – kako okrepiti rast), ki jo je junija 2020 objavil svetovalni oddelek za inovativno financiranje Evropske investicijske banke,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A9-0096/2022),

A.

ker je enakost spolov temeljna vrednota in ključni cilj EU ter osnovni pogoj, ki ženskam in dekletom omogoča, da v celoti uživajo človekove pravice, in je bistvena za krepitev njihove vloge, razvoj njihovega celotnega potenciala in vzpostavitev trajnostne in vključujoče družbe; ker ima diskriminacija na podlagi spola ter stereotipov in neenakosti skupaj s presečno diskriminacijo, med drugim zaradi spola, rase, etničnega ali socialnega porekla ali invalidnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnega izražanja, negativne socialne in ekonomske posledice ter vpliva na to, kako ženske doživljajo izzive, vključno s prizadevanji na področju podjetništva in samozaposlovanja;

B.

ker se s podjetništvom med ženskami spodbujata emancipacija in krepitev vloge žensk; ker je bil povprečni letni dohodek podjetnikov s polnim delovnim časom v obdobju 2014–2018 enak za moške in ženske (9); ker sta ekonomska neodvisnost in krepitev vloge žensk bistveni za uveljavljanje pravic žensk in enakosti spolov ter vključujeta sposobnost enake udeležbe na trgih dela, dostop do proizvodnih virov in nadzor nad njimi, nadzor nad lastnim časom, življenjem in telesom, osebno izpolnitev in smiselno udeležbo v odločanju o ekonomskih vprašanjih na vseh ravneh; ker je za spodbujanje ekonomske neodvisnosti treba spodbujati podjetništvo in samozaposlovanje žensk, spremljati pa ga morajo ustrezni ukrepi, s katerimi se ženskam zagotovijo enaka udeležba na trgih dela, enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti, dostop do dostojnega dela ter priznanje gospodinjskih obveznosti in obveznosti oskrbe;

C.

ker so ženske najdragocenejši in največji neizkoriščen vir podjetniškega in vodstvenega potenciala v Evropi; ker je bilo v obdobju 2014–2018 za ženske v državah članicah OECD dvakrat verjetneje, da bodo ustanovile svoje podjetje, kot za ženske v EU (10); ker so podjetnice in samozaposlene ženske premalo izkoriščen vir trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest in potenciala za inovacije in ker je spodbujanje tega vira rasti pomemben pripomoček za podpiranje krepitve ekonomskega položaja in neodvisnosti žensk; ker se s krepitvijo ekonomskega položaja žensk spodbuja produktivnost ter povečujeta gospodarska diverzifikacija in enakost dohodkov; ker je treba samozaposlitev priznati kot obliko dela, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest in zmanjševanju brezposelnosti; ker so študije pokazale, da imajo ženske pogosto drugačen način upravljanja in vodenja kot moški in da je raznolikost spolov v skupinah koristna za družbo in gospodarstvo (11); ker bi se s podpiranjem podjetnic in samozaposlenih žensk okrepila tudi konkurenčnost EU ter s tem vsa podjetniška dejavnost, s katero se ustvarjajo delovna mesta in dohodki, zato bi morale EU in njene države članice spodbujati dodano vrednost za podjetja in družbo;

D.

ker je verjetneje, da se bodo v podjetništvo in samozaposlovanje vključile ženske v podeželskih in prikrajšanih regijah kot ženske v mestnih in gospodarsko uspešnih regijah (12); ker so zaposlitvene priložnosti za ženske na podeželskih območjih v EU slabše kot za moške na podeželskih območjih in ženske na mestnih območjih; ker je delež samozaposlenih žensk na podeželskih območjih malo večji kot na vseh območjih skupaj; ker 30 % kmetij v EU vodijo samozaposlene ženske (13);

E.

ker bi bilo treba relativno pomanjkanje podjetnic obravnavati kot neizkoriščen vir inovacij in razvoja, zlasti v okviru zelene in digitalne preobrazbe Evrope ter njenega gospodarskega okrevanja po krizi zaradi covida-19; ker je kriza zaradi covida-19 nesorazmerno prizadela ženske, zlasti tiste, ki delajo na prekarnih delovnih mestih, v sektorjih, kjer prevladujejo ženske, in neformalni ekonomiji, ter imela zanje znatne gospodarske in zaposlitvene posledice zaradi povečanih obveznosti oskrbe in gospodinjskih obveznosti, omejenega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter nasilja in nadlegovanja na podlagi spola; ker bi evropsko gospodarstvo lahko imelo koristi od rasti BDP v višini 16 milijard EUR, če bi spodbudili več žensk, da vstopijo na trg digitalnih delovnih mest; ker sta izboljšanje enakosti spolov in krepitev podjetništva med ženskami ključna za pospešitev in podpiranje okrevanja v Evropi;

F.

ker Evropska unija pri razvoju tehnologije, na primer na področjih umetne inteligence in veriženja blokov, zaostaja za ZDA in Kitajsko; ker so bila aprila 2021 zagonska podjetja z največjo vrednostjo na svetu predvsem kitajska in ameriška; ker bi morala Evropska unija priznati in podpreti inovacijske sposobnosti Evropejk za razvijanje tehnologij;

G.

ker v EU delež žensk med samozaposlenimi znaša le 34,4 %, med zagonskimi podjetniki pa 30 %, kar potrjuje, da je razlika med spoloma v podjetništvu največja v Evropi in Severni Ameriki (14); ker ženske zasedajo le 34 % vodstvenih položajev v EU (15); ker posamezniki s predhodnimi izkušnjami z vodstvenih položajev pridobijo potrebna znanja in spretnosti ter samozavest, da sami postanejo lastniki podjetja (16); ker lahko samozaposlenim ženskam v več državah članicah težave povzroča pomanjkanje socialne zaščite, kot so plačana bolniška odsotnost ter plačan porodniški, očetovski in starševski dopust; ker je za samozaposlene ženske verjetneje, da bodo zdrsnile v revščino;

H.

ker je v EU zapleteno ustanoviti in voditi podjetje zaradi različnih birokratskih in upravnih zahtev in postopkov, kar pomeni oviro pri spodbujanju več žensk, da bi postale podjetnice; ker se ženske pri ukvarjanju s podjetništvom soočajo z drugačnimi ovirami, zlasti gospodarskimi, zakonodajnimi in socialnimi, kot moški; ker te ovire temeljijo na spolnih stereotipih, ki prispevajo k spolni segregaciji v izobraževanju, pomanjkanju posebnega usposabljanja, nižji ravni podjetniške samozavesti, slabšemu dostopu do informacij, finančne in vladne podpore ter manj orodjem za socialne in poslovne mreže, spolni pristranskosti ter težavam pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaradi nezadostnih infrastruktur za oskrbo, zlasti otroško varstvo, in stereotipa, da večino oskrbe in gospodinjskega dela opravijo ženske; ker ženske pogosteje kakor moški kot motivacijo za vključitev v podjetništvo in samozaposlovanje navajajo gibljivi delovni čas (17); ker sta lahko podjetništvo in samozaposlovanje žensk tudi dragocena instrumenta za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja; ker je v obdobju 2014–2018 le 34,5 % žensk v EU in 37,7 % žensk v državah članicah OECD menilo, da imajo potrebna znanja in spretnosti za ustanovitev lastnega podjetja; ker je strah pred neuspehom pri ženskah skoraj 10 % pogostejši kot pri moških (18); ker med moškimi in ženskami obstaja vrzel v finančni pismenosti; ker ta vrzel za ženske pomeni prepreko pri dostopu do finančnih sredstev in jih na splošno ovira pri samozavestni udeležbi v gospodarskih in finančnih dejavnostih (19);

I.

ker škodljive strukture in stereotipi ohranjajo neenakost; ker tradicionalne spolne vloge in stereotipi še vedno vplivajo na razdelitev dela doma, v izobraževanju, na delovnem mestu in v družbi; ker neplačano oskrbo in gospodinjska dela pretežno zagotavljajo in opravljajo ženske, kar vpliva na zaposlitev in poklicno napredovanje ter prispeva k plačilni vrzeli in razlikam v pokojninah med spoloma; ker morajo države članice nujno in ustrezno prenesti ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot je direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter jih dopolniti z nadaljnjimi ukrepi, da bi se več moških vključilo v neplačano delo;

J.

ker so dostop do mrež, mentorstvo in promoviranje podjetnic kot vzornic pomembni za spodbujanje žensk, naj razmislijo o podjetništvu kot poklicni poti, in krepitev njihovega ekonomskega položaja; ker lahko raznolikost vzornic privlači ženske iz različnih okolij;

K.

ker so nekatera zasebna podjetja v svoje strategije za družbeno odgovornost podjetij vključila ukrepe za podpiranje podjetništva med ženskami, kot so mentorstvo, mreženje in podpora za večji dostop žensk do finančnih sredstev in tehnologije;

L.

ker statistični podatki kažejo, da imajo podjetnice pri zbiranju finančnih sredstev in kapitala več težav kot moški; ker je med prejemniki naložb še vedno zelo majhen delež podjetij, ki jih vodijo ženske; ker so leta 2018 ustanoviteljske skupine, v katerih so bili samo moški, prejele 93 % vsega kapitala, vloženega v evropska tehnološka podjetja (20); ker je bilo samo 32 % financiranja s tveganim kapitalom namenjenega podjetjem, v katerih je bila med vodstvenimi delavci vsaj ena ženska (21); ker so inovacije žensk redkeje prepoznane in priznane kot inovativne in obetavne zamisli; ker v regiji Srednje in Vzhodne Evrope podjetja, ki jih vodijo ženske, kljub nižji finančni podpori dosegajo za 96 % večjo produktivnost kapitala kot podjetja, ki so jih ustanovili moški (22);

M.

ker podatki kažejo, da podjetnice ustvarijo več prihodka, čeprav prejemajo nižjo finančno podporo;

N.

ker je med poslovnimi angeli v Evropi le 10 % žensk (23) in so ženske zlasti premalo zastopane med vlagatelji zasebnega kapitala na področju digitalizacije; ker ženske zasedajo le 10 % vseh vodstvenih položajev v družbah za upravljanje zasebnega kapitala in podjetjih tveganega kapitala po svetu (24); ker je več študij pokazalo, da se naložbeni upravitelji pri zaposlovanju in zagotavljanju kapitala običajno odločijo za ljudi, ki so jim podobni, zato so ženske, zlasti tiste, ki prihajajo iz drugačnih okolij in se soočajo s presečno diskriminacijo, med drugim zaradi svojega rasnega, etničnega ali socialno-ekonomskega porekla, očitno prikrajšane; ker je za podjetja tveganega kapitala z družabnicami dvakrat do trikrat verjetneje, da bodo vlagala v podjetja, ki jih vodijo ženske (25); ker je pomanjkanje žensk med nosilci odločanja v podjetjih tveganega kapitala eden od glavnih razlogov za trdovratno vrzel v financiranju za podjetja, ki jih vodijo ženske, v EU (26); ker je med pomembnimi razlogi za trdovratno vrzel v financiranju za podjetja, ki jih vodijo ženske, v EU tudi dejstvo, da ženske redkeje kot moški zaprosijo za zunanje financiranje, kot so bančna posojila, tvegani kapital ali financiranje iz državnih programov, in se raje odločijo za samofinanciranje z osebnimi prihranki ali financiranje s sredstvi sorodnikov (27); ker je izvajanje ukrepov za pravično zastopanost žensk in oblikovanje finančnega ekosistema, uravnoteženega glede na spol, da bi ustvarili ugodnejše okolje na ravni EU in zagotovili zadostna proračunska sredstva, ključno, da se vzpostavijo potrebni pogoji financiranja in bistvena mreža vlagateljic za uspeh podjetij, ki jih vodijo ženske;

O.

ker je šest držav članic ustanovilo enajst zasebnih skladov, da bi zapolnile vrzel v financiranju podjetnic, v naložbenih merilih teh skladov pa se upoštevajo vprašanja spola, ki podpirajo raznolikost; ker so nekateri od teh skladov prejeli nacionalno podporo ali podporo EU, kar kaže, kako pomembno vlogo imajo javne politike pri spodbujanju podjetništva (28);

P.

ker so z učinkovitim merjenjem podjetništva v EU povezani izzivi;

Q.

ker ima manj kot 8 % vodilnih podjetij izvršno direktorico;

R.

ker je bilo leta 2018 v EU 59 % znanstvenikov in inženirjev moških, le 41 % pa žensk, kar pomeni 18-odstotno vrzel (29); ker so družbene norme, stereotipi, kulturno pogojeno odvračanje in pričakovanja glede izbire poklica odvisno od spola, ki se pogosto krepijo z izobraževalnimi vsebinami in učnimi načrti, med glavnimi gonilnimi silami spolne segregacije v visokošolskem izobraževanju in na trgu dela;

S.

ker je ključno, da je v Evropi enako število podjetnic in podjetnikov, da se zagotovi diverzifikacija vsebin in proizvodov; ker je bilo v obdobju 2014–2018 za zagonska podjetja v EU, ki jih vodijo ženske, enako verjetno, da bodo ponudila nove proizvode in storitve, kot za tista, ki jih vodijo moški (30), kar kaže, da je treba ženske in moške obravnavati kot enako uspešne pri inovacijah; ker se lahko s spodbujanjem več žensk, naj postanejo podjetnice, izboljšata kakovost in raznolikost inovacij, proizvodov in storitev;

T.

ker je evropska mreža ambasadork ženskega podjetništva doslej organizirala več kot 650 nacionalnih srečanj in dosegla več kot 61 000 potencialnih podjetnic; ker so ambasadorke podprle ustanovitev več kot 250 novih podjetij, ki jih vodijo ženske, ter več klubov za mreženje in poslovno podporo za ženske (31);

U.

ker je leta 2020 več ljudi poznalo nekoga, ki je podjetje zaprl, kot nekoga, ki ga je ustanovil (32), kar kaže, kako pomembni so spodbudno in plodno okolje za vse vrste podjetništva, povezanost z drugimi gospodarstvi, pozornost na nove priložnosti in zaščita delovnih mest prihodnosti;

V.

ker je plačilna vrzel med spoloma v EU 14,1-odstotna in se je v zadnjem desetletju le malo spremenila; ker je 24 % plačilne vrzeli med spoloma povezane s preveliko zastopanostjo žensk v sektorjih z razmeroma slabim plačilom, kot so oskrba, zdravstvo in izobraževanje;

W.

ker so za podjetništvo potrebna znanja in spretnosti; ker višja stopnja izobraženosti žensk in deklet prispeva h krepitvi njihovega ekonomskega položaja in bolj vključujoči gospodarski rasti; ker vseživljenjsko učenje, izpopolnjevanje in preusposabljanje, zlasti za sledenje hitri tehnološki in digitalni preobrazbi, vodijo do boljših poklicnih priložnosti za ženske in dekleta ter so pomembni za njihovo zdravje, blaginjo in kakovost življenja;

X.

ker bi moralo biti podjetništvo dostopno vsem ženskam, vključno z invalidkami, starejšimi in ženskami manjšinskega rasnega ali etničnega porekla; ker je lahko za invalidke težje ustanoviti svoje podjetje; ker se podjetništvo med starejšimi ženskami ne spodbuja, čeprav bi zanje moralo veljati, da imajo dragocen in neizkoriščen potencial za gospodarsko rast; ker so lahko s spodbujanjem podjetništva med migrantkami povezane odlične priložnosti za njihovo vključevanje na trg dela ter podpiranje njihove ekonomske neodvisnosti in krepitve njihove vloge;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.