3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/4

(1)

Svet je 17. februarja 2005 preučil dopolnjeni konvergenčni program Danske, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2010. Program v celoti ustreza zahtevam po podatkih iz „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

(2)

Makroekonomski scenarij, ki je podlaga programa, predvideva realno rast BDP, ki se z 2,2 % leta 2004 okrepi na 2,5 % leta 2005 in v letih 2006–10 znaša povprečno 1,7 %. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij odraža razmeroma previdne predpostavke o rasti. V programu se napovedi glede inflacije zdijo realistične.

(3)

Srednjeročni proračunski okvir vključuje cilj javnofinančnega presežka v povprečju 1,5–2,5 % BDP do leta 2010 in omejitev letne realne rasti javne porabe v višini 0,5 % od leta 2005 naprej; nadzor odhodkov je okrepljen s tako imenovano zamrznitvijo davkov. Tako za podsektor institucionalnih enot centralne ravni države kot za pokojninske sklade se v programskem obdobju pričakuje stabilen presežek. Proračun institucionalnih enot lokalne ravni države bo po predvidevanjih v ravnovesju, kakor zahteva zakonodaja. Dopolnjeni program predvideva presežke v višini 1,2 % BDP leta 2004, 2,0 % leta 2005 in 1,6 % leta 2006. Presežek doseže 2,0 % BDP leta 2010. Tako delež odhodkov kot delež prihodkov skozi obravnavano obdobje postopoma upadata. Če se za upoštevanje ocenjenega vpliva cikla uporablja skupna metodologija, je ciklično prilagojen proračunski saldo v presežku skozi celotno obravnavano obdobje. Predvideni cilji javnofinančnega presežka v večji meri ne odstopajo od podatkov iz dopolnitve iz leta 2003. Razlike v kratkoročnem smislu nastajajo zaradi revidiranih predpostavk o rasti BDP ter učinkov nedavnih političnih ukrepov, vključno s paketom fiskalnih ukrepov iz marca 2004, ki je bil uvod v finančno reformo, sprejeto leta 2003. Od leta 2007 so predvideni presežki zaradi revizije demografskih predpostavk, ki so prispevale k znižanju dolgoročnih fiskalnih potreb, nekoliko nižji kot v prejšnji dopolnitvi programa. V splošnem torej sedanja dopolnitev programa ob podobnem makroekonomskem scenariju potrjuje strategijo iz prejšnje dopolnitve.

(4)

Tveganja za proračunske projekcije so precej uravnotežena, četudi se v določeni meri nagibajo k boljšemu rezultatu, kot je bil predviden v prvih letih programa. Danske javne finance že več let prikazujejo presežke. To velja tudi za leto 2003, ko je presežek znašal 1,0 % BDP ob zgolj 0,5 % rasti BDP. Ker je Danska majhna neto izvoznica nafte, lahko tudi cene nafte, višje od predvidenih v dopolnitvi programa, izboljšajo javne finance. Sestava rasti BDP v prihodnjih letih, ki večinoma temelji na domačem povpraševanju, mora zagotoviti tudi znatne prihodke in tako podpreti ugoden razvoj javnih financ. Na srednji rok projekcij ne bo mogoče uresničiti, če se javna poraba ne bo omejila do ciljne rasti, zlasti na ravni institucionalnih enot lokalne ravni države, in če ne bodo doseženi srednjeročni cilji o višji zaposlenosti.

(5)

Glede na to oceno tveganja je proračunska usmeritev iz programov zadostna za ohranjanje srednjeročnega proračunskega stanja „blizu ravnovesja ali v presežku“, kakor za celotno obdobje programa zahteva Pakt za stabilnost in rast. Prav tako zagotavlja tudi zadostno varnostno rezervo, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja 3 % BDP ob normalnih makroekonomskih nihanjih.

(6)

Delež bruto javnega dolga je leta 2003 znašal 44,7 % BDP in bo po projekcijah iz dopolnitve programa leta 2010 dosegel 28,75 % BDP. K padcu deleža dolga najbolj prispevajo pozitivni primarni saldi in učinek nominalne rasti BDP.

(7)

Videti je, da je Danska kljub višjim predvidenim proračunskim stroškom zaradi staranja prebivalstva v ugodnem položaju glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V programu opisana proračunska strategija, ki temelji predvsem na nadaljnji konsolidaciji dolgov s stalnimi proračunskimi presežki, bi morala sčasoma zagotoviti trajno vzdržnost. Težave pa lahko nastopijo pri doseganju stalnega strogega nadzora odhodkov in znatnega povečanja zaposlenosti, saj strategija sloni tudi na teh ciljih.

(8)

Ekonomske politike, opisane v dopolnitvi programa, so na splošno skladne s širšimi smernicami nacionalne ekonomske politike na področju javnih financ.