splošnih in specifičnih ciljih, ki se uresničujejo s podporo Unije, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru skupne kmetijske politike (SKP), ter z njimi povezanih kazalnikih;

vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev ter s tem povezanih finančnih ureditvah;

strateških načrtih SKP, ki jih pripravijo države članice ter ki v skladu s specifičnimi cilji in ugotovljenimi potrebami določijo ciljne vrednosti in pogoje za intervencije ter dodelijo finančna sredstva;

usklajevanju in upravljanju ter spremljanju, poročanju in vrednotenju.

proizvodnjo kmetijskih proizvodov, kar vključuje ukrepe, kot so reja živali ali pridelava, vključno s paludikulturo, kadar pojem kmetijski proizvodi pomeni proizvode iz Priloge I k PDEU, z izjemo ribiških proizvodov, ter bombaž in hitro rastoči panjevec;

vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev.

„orna zemljišča“ so zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane; za trajanje obveznosti so to tudi zemljišča, ki se obdelujejo za pridelavo kmetijskih rastlin, ali površine, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelane in so bile dane v praho v skladu s členom 31 ali členom 70 ali standardom DKOP 8 iz Priloge III k tej uredbi ali v skladu s členi 22, 23 ali 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 ( 2 ) ali členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 3 ) ali členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki so na istem zemljišču najmanj pet let, in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočim panjevcem;

„trajno travinje in trajni pašniki“ (v nadaljnjem besedilu s skupnim izrazom: trajno travinje) je zemljišče, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, kadar se tako odločijo države članice, najmanj pet let ni bilo preorano ali obdelovano ali zasajeno z različnimi vrstami trav ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami.

Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, ter, kadar se tako odločijo države članice, druge vrste, kot so grmičevje ali drevesa, ki so namenjene živalski krmi, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Države članice se lahko tudi odločijo, da kot trajno travinje štejejo naslednje vrste zemljišč:

vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se v letu, za katero se zaprosi za podporo, uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti; kadar je to ustrezno utemeljeno z okoljskimi in podnebnimi razlogi ter razlogi biotske raznovrstnosti, se lahko države članice odločijo, da upravičeni hektarji vključujejo tudi nekatere površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti le vsako drugo leto;

vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki:

Če se države članice tako odločijo, lahko „upravičeni hektar“ vključuje druge krajinske značilnosti, če te niso prevladujoče in bistveno ne ovirajo opravljanja kmetijske dejavnosti zaradi površine, ki jo zasedajo na kmetijski parceli. Države članice lahko pri izvajanju tega načela določijo največji delež kmetijske parcele, ki vključuje te druge krajinske značilnosti.

Kar zadeva trajno travinje z razdrobljenimi neupravičenimi značilnostmi, se lahko države članice odločijo, da bodo uporabile fiksne koeficiente zmanjšanja za določitev površine, ki velja za upravičeno;

vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki je bila upravičena do plačil v skladu z naslovom III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 2, te uredbe ali na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter ki ni „upravičeni hektar“, kot ga določijo države članice na podlagi točk (a) in (b) tega odstavka:

zgornjo starostno mejo, določeno med 35 in 40 let;

pogoje za „vodjo kmetijskega gospodarstva“;

ustrezno usposabljanje ali potrebna znanja in spretnosti, kot jih določijo države članice.

podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji, da se poveča dolgoročna prehranska varnost in kmetijska raznolikosti ter zagotovi gospodarska trajnostnost kmetijske proizvodnje v Uniji;

krepitev tržne usmerjenosti in povečanje tako kratko- kot dolgoročne konkurenčnosti kmetij, vključno z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;

prispevanje k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije;

spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

prispevanje k zaustavitvi in obratu trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

privabljanje in zadržanje mladih kmetov in novih kmetov v tem poklicu ter spodbujanje trajnostnega razvoja podjetij na podeželju;

spodbujanje zaposlovanja, rasti, enakosti spolov, vključno s participacijo žensk v kmetovanju, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju, vključno s krožnim biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;

izboljšanje odziva kmetijstva Unije na zahteve družbe glede hrane in zdravja, vključno z visokokakovostno, varno in hranljivo hrano, pridelano na trajnostni način, zmanjšanje živilskih odpadkov ter izboljšanje dobrobiti živali in boj zoper odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (v nadaljnjem besedilu: mikrobna odpornost).

kazalnike učinka, ki se nanašajo na realizirani učinek podprtih intervencij;

kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje iz člena 6(1) in (2) ter se v strateških načrtih SKP uporabljajo za določanje merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji ter za ocenjevanje napredka pri doseganju teh ciljnih vrednosti; kazalniki rezultatov, ki se nanašajo na okoljske in podnebne cilje, lahko zajemajo intervencije, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz zakonodajnih aktov Unije iz Priloge XIII;

kazalnike vpliva, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 ter člena 6(1) in (2) ter se uporabljajo v okviru strateških načrtov SKP in SKP;

kazalnike stanja iz člena 115(2) in naštete v Prilogi I.

podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;

javno zdravje in zdravje rastlin;

dobrobit živali.

vse zahteve, pogoje in upravljavske obveznosti, ki se uporabljajo za kmete in druge upravičence v skladu s strateškim načrtom SKP, vključno z zahtevami in standardi v okviru pogojenosti in pogoji za intervencije, pa tudi informacije o finančnih instrumentih in poslovnih načrtih, vzpostavljenih v okviru strateškega načrta SKP;

zahteve, ki jih države članice določijo za izvajanje Direktive 92/43/EGS, Direktive 2000/60/ES, člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ), Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), Direktive 2009/128/ES, Direktive 2009/147/ES, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 );

kmetijske prakse, ki preprečujejo razvoj mikrobne odpornosti, kot je določeno v sporočilu Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom „Evropski akcijski načrt ‚eno zdravje‘ zoper odpornost proti antimikrobikom (AMR)“;

preprečevanje in obvladovanje tveganj;

podporo za inovacije, zlasti za pripravo in izvajanje projektov operativnih skupin EIP iz člena 127(3);

digitalne tehnologije v kmetijstvu in na podeželju, kot je navedeno v členu 114, točka (b);

trajnostno upravljanje hranil, vključno z uporabo orodja za trajnostnost kmetij za hranila najpozneje od leta 2024, kije vsaka digitalna aplikacija, ki zagotavlja vsaj:

zaposlitvene pogoje, obveznosti delodajalcev, zdravje in varnost pri delu ter socialno podporo v kmetijskih skupnostih.

osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost;

dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost;

dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete;

sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali.

vezana dohodkovna podpora;

posebno plačilo za bombaž.

vse plače, povezane s kmetijsko dejavnostjo, ki jo je prijavil kmet, vključno z davki in socialnimi prispevki, vezanimi na zaposlitev;

enakovredne stroške rednega in neplačanega dela, povezanega s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvajajo osebe, ki delajo na zadevni kmetiji, vendar ne prejemajo plače ali so plačane manj, kot se običajno plača za opravljene storitve, vendar so nagrajene s poslovnim izidom kmetijskega poslovanja;

stroške dela v okviru pogodbenih stroškov, povezanih s kmetijsko dejavnostjo, ki jih je prijavil kmet.

mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo;

novim kmetom.

ki ustrezajo opredelitvi pojma in pogojem za „mladega kmeta“, določenih v skladu s členom 4(6), ter

kadar nacionalno pravo določa, da posamezni člani prevzamejo pravice in obveznosti, primerljive s tistimi posameznih kmetov, ki imajo status vodje kmetijskega gospodarstva, zlasti kar zadeva njihov ekonomski, socialni in davčni status, pod pogojem, da so prispevali h krepitvi kmetijskih struktur zadevnih pravnih oseb ali skupin.

blaženje podnebnih sprememb, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov iz kmetijskih praks ter vzdrževanjem obstoječih skladišč ogljika in povečanjem sekvestracije ogljika;

prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z ukrepi za povečanje odpornosti sistemov proizvodnje hrane ter raznovrstnosti živali in rastlin za večjo odpornost na bolezni in podnebne spremembe;

varstvo ali izboljšanje kakovosti vode in zmanjšanje pritiska na vodne vire;

preprečevanje degradacije tal, obnova tal, izboljšanje rodovitnosti tal in upravljanja hranil in živih organizmov v tleh;

varstvo biotske raznovrstnosti, ohranjanje ali obnavljanje habitatov ali vrst, vključno z ohranjanjem in ustvarjanjem krajinskih značilnosti ali neproizvodnih površin;

ukrepi za trajnostno in zmanjšano uporabo pesticidov, zlasti pesticidov, ki so nevarni za zdravje ljudi ali okolje;

ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali ali boj proti mikrobni odpornosti.

presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde DKOP, določene v skladu s poglavjem I, oddelek 2;

presegajo zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter dobrobit živali, pa tudi druge zadevne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije;

presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2), točka (b);

se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 70.

plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, določeno v pododdelku 2, ali

plačila aktivnim kmetom ali skupinam aktivnih kmetov za nadomestilo vseh ali dela nastalih dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi prevzetih obveznosti, ki se izračunajo v skladu s členom 82 in upoštevajoč ciljne vrednosti za sheme za podnebje in okolje; ta plačila lahko krijejo tudi stroške poslovanja.

se upravičenost nastalih odhodkov določi na podlagi člena 37, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116;

za namene člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116 mnenje, ki ga morajo predložiti certifikacijski organi, zajema točke (a), (b) in (d) člena 12(1) ter izjavo o upravljanju.

pomoč za boljše usklajevanje načina dajanja bombaža na trg, zlasti z raziskovalnimi študijami in tržnimi raziskavami;

priprava standardnih oblik pogodbe, usklajenih s pravili Unije;

usmerjanje proizvodnje k proizvodom, ki so bolje prilagojeni potrebam na trgu in povpraševanju potrošnikov, zlasti kar zadeva kakovost in varstvo potrošnikov;

posodabljanje metod in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov;

razvijanje tržnih strategij za promocijo bombaža prek shem za potrjevanje kakovosti.

merilih za odobritev medpanožnih organizacij;

obveznostih proizvajalcev;

posledicah, kadar odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje meril iz točke (a).

povračilo upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu;

stroški na enoto;

pavšalni zneski;

financiranje po pavšalni stopnji.

s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na:

s predlogi proračunov, pripravljenimi za vsak primer posebej, ki jih vnaprej odobri telo, pristojno za izbiro operacije, v primeru intervencij v vinskem in čebelarskem sektorju, ali telo, pristojno za odobritev operativnih programov iz člena 50, v primeru intervencij v ostalih upravičenih sektorjih;

skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto intervencije;

skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru shem podpore, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto intervencije.

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, raziskave ter poskusne in inovativne proizvodne metode ter drugi ukrepi na področjih, kot so:

storitve svetovanja in tehnična pomoč, zlasti glede trajnostnih tehnik zatiranja škodljivcev in bolezni, trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev in veterinarskih proizvodov, prilagajanja podnebnim spremembam in njihovega blaženja, zaposlitvenih pogojev, obveznosti delodajalcev ter zdravja in varnosti pri delu;

usposabljanje, vključno z mentorstvom in izmenjavo najboljših praks, zlasti v zvezi s trajnostnimi tehnikami zatiranja škodljivcev in bolezni, trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in veterinarskih proizvodov, prilagajanjem podnebnim spremembam in njihovim blaženjem, pa tudi uporabo organiziranih platform za trgovanje in blagovnih borz na gotovinskih trgih in terminskih borzah;

ekološka ali integrirana pridelava;

ukrepi za povečanje trajnostnosti in učinkovitosti prevoza ter skladiščenja proizvodov;

promocija, komuniciranje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o shemah kakovosti Unije in pomenu zdrave prehrane ter diverzifikaciji in konsolidaciji trgov;

izvajanje shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti;

izvajanje sistemov sledljivosti in certificiranja, zlasti spremljanje kakovosti proizvodov, ki se prodajajo končnim potrošnikom;

ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam.

vzpostavitev, polnjenje in ponovno polnjenje vzajemnih skladov s strani organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na podlagi člena 67(7) te uredbe;

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg, vključno s skupnim skladiščenjem;

skupno skladiščenje proizvodov, ki jih proizvaja organizacija proizvajalcev ali njeni člani, po potrebi vključno s skupno predelavo proizvodov, da se olajša tako skladiščenje;

ponovna zasaditev sadovnjakov ali nasadov oljk, kadar je to potrebno po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov po navodilu pristojnega organa države članice ali zaradi prilagoditve podnebnim spremembam;

obnovitev staleža živine po obveznem zakolu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč;

umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene, po potrebi vključno s predelavo, da se olajša tak umik;

zelena trgatev, ki zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zeleno trgatvijo niso bili poškodovani zaradi vremena, bolezni ali drugih razlogov, na posameznem območju;

opustitev spravila, ki zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne in zadovoljive tržne kakovosti, razen uničenja proizvodov zaradi podnebnih razmer ali bolezni;

zavarovanje letine in proizvodnje, ki prispeva k varovanju dohodkov proizvajalcev, kadar imajo izgube zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev, ob hkratnem zagotavljanju, da upravičenci sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj;

mentorstvo drugim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na podlagi člena 67(7) te uredbe, ali posameznim proizvajalcem;

izvajanje in upravljanje sanitarnih in fitosanitarnih zahtev tretjih držav na ozemlju Unije, da se olajša dostop do trgov tretjih držav;

ukrepi komuniciranja za ozaveščanje in informiranje potrošnikov.

vsaj 15 % odhodkov zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točki (e) in (f);

operativni program zajema tri ali več ukrepov, ki so povezani s cilji iz člena 46, točki (e) in (f);

vsaj 2 % odhodkov zajema intervencije, ki so povezane s ciljem iz člena 46, točka (d), in

odhodki za intervencije iz vrst intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), ne presegajo ene tretjine skupnih odhodkov.

finančnih prispevkov:

finančne pomoči Unije, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev ali njihovim združenjem, kadar te organizacije ali združenja predložijo operativni program.

4,1 % vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev;

4,5 % vrednosti tržne proizvodnje vsakega združenja organizacij proizvajalcev;

5 % vrednosti tržne proizvodnje vsake transnacionalne organizacije proizvajalcev ali vsakega transnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev.

transnacionalne organizacije proizvajalcev v dveh ali več državah članicah izvajajo intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točke (b), (e) in (f);

ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev je vključenih v intervencije, ki se izvajajo na medpanožni osnovi;

operativni program zajema samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (EU) 2018/848;

organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, prvič izvaja operativni program;

organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave v državi članici;

organizacija proizvajalcev deluje v eni izmed najbolj oddaljenih regij;

operativni program zajema intervencije, ki so povezane s cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f), (i) in (j);

operativni program prvič izvaja priznana organizacija proizvajalcev, ki nastane po združitvi dveh ali več priznanih organizacij proizvajalcev.

umik sadja in zelenjave s trga v obsegu največ 5 % tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev, pri čemer se sadje in zelenjava odstranita z:

ukrepi, povezani z mentorstvom drugim organizacijam proizvajalcev, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, pod pogojem, da so te organizacije proizvajalcev iz regij držav članic iz člena 53(2) te uredbe, ali posameznim proizvajalcem.

storitve svetovanja, tehnična pomoč, usposabljanje, obveščanje in izmenjava najboljših praks, tudi prek mreženja, za čebelarje in organizacije čebelarjev;

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter drugi ukrepi, vključno za:

ukrepi za podporo laboratorijem pri analizi čebelarskih proizvodov, izgub čebel ali upadov produktivnosti ter snovi, ki bi lahko bile strupene za čebele;

ukrepi za ohranitev ali povečanje obstoječega števila čebeljih panjev v Uniji, vključno z vzrejo čebel;

sodelovanje s specializiranimi telesi za izvajanje programov raziskav na področju čebelarstva in čebelarskih proizvodov;

promocija, komuniciranje in trženje, vključno z ukrepi in dejavnostmi spremljanja trga, namenjenimi zlasti boljši ozaveščenosti potrošnikov o kakovosti čebelarskih proizvodov;

ukrepi za povečanje kakovosti proizvodov.

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, ki je proces, sestavljen iz enega ali več od naslednjega:

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva v vinogradniških kmetijskih sistemih, razen operacij, povezanih z vrsto intervencije iz točke (a), v predelovalne obrate in vinarsko infrastrukturo ter tržne strukture in orodja;

zelena trgatev, ki pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič ter ne vključuje opustitve trgatve, ki zajema puščanje komercialnega grozdja na trti na koncu običajnega proizvodnega cikla;

zavarovanje letine proti izgubi dohodka zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo, drugih slabih vremenskih razmer, škode, ki jo povzročijo živali, bolezni rastlin ali napadi škodljivcev;

opredmetene in neopredmetene naložbe v inovacije, ki vključujejo razvoj inovativnih proizvodov, vključno s proizvodi in stranskimi proizvodi vinarstva, inovativnih postopkov in tehnologij za proizvodnjo vinskih proizvodov in digitalizacije teh postopkov in tehnologij, ter druge naložbe, ki dodajajo vrednost na vseh stopnjah dobavne verige, vključno z izmenjavo znanja in prispevkom k prilaganju na podnebne spremembe;

storitve svetovanja, zlasti v zvezi z zaposlitvenimi pogoji, obveznostmi delodajalca ter zdravjem in varnostjo pri delu;

destilacija stranskih proizvodov vinarstva v skladu z omejitvami iz dela II, oddelek D, Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013;

ukrepi za informiranje o vinih Unije v državah članicah za spodbujanje odgovornega uživanja vina ali promocijo shem kakovosti Unije, ki zajemajo označbe porekla in geografske označbe;

ukrepi, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, ki so jih države članice v vinskem sektorju priznale v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, namenjeni povečanju ugleda vinogradov Unije s promocijo vinskega turizma v proizvodnih regijah;

ukrepi, ki jih izvajajo medpanožne organizacije, ki so jih države članice v vinskem sektorju priznale v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, namenjeni izboljšanju poznavanja trga;

promocija in komuniciranje v tretjih državah, ki vključujeta enega ali več od naslednjih ukrepov in dejavnosti, namenjenih izboljšanju konkurenčnosti vinskega sektorja ter odpiranju, diverzifikaciji ali konsolidaciji trgov:

začasna in degresivna pomoč za kritje upravnih stroškov vzpostavljanja vzajemnih skladov;

naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva za povečanje trajnostnosti proizvodnje vina z:

50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

75 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.

80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče izenačiti z naravno nesrečo;

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo proizvajalci za zavarovanje pred:

50 % upravičenih stroškov naložb v manj razvitih regijah;

40 % upravičenih stroškov naložb v regijah, ki niso manj razvite regije;

80 % upravičenih stroškov naložb v najbolj oddaljenih regijah;

65 % upravičenih stroškov naložb na manjših egejskih otokih.

za vrste intervencij, ki so povezane z enim ali več cilji iz člena 46, točke (d), (e), (f) in (h);

za intervencije za skupno skladiščenje, storitve svetovanja, tehnično pomoč, usposabljanje in izmenjavo najboljših praks, ki so povezane z enim ali obema ciljema iz člena 46, točki (a) in (j).

75 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točke (a) do (f), (h) in (k);

75 % dejanskih odhodkov za naložbe v osnovna sredstva in 50 % dejanskih odhodkov za druge intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točka (g);

50 % dejanskih odhodkov za intervencije, povezane s ciljem iz člena 46, točka (j);

75 % dejanskih odhodkov za vrste intervencij iz člena 47(1), točki (f) in (h), kadar operativni program v najmanj treh tretjih državah ali državah članicah neproizvajalkah izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev iz vsaj dveh držav članic proizvajalk, oziroma 50 %, kadar ta pogoj ni izpolnjen.

organizacije proizvajalcev in njihova združenja, priznani na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali odstavka 7 tega člena, ali

zadruge in druge oblike sodelovanja med proizvajalci, ustanovljene na pobudo proizvajalcev in pod njihovim nadzorom, ki jih je pristojni organ države članice opredelil kot skupine proizvajalcev, za prehodno obdobje do štirih let od začetka odobrenega operativnega programa, ki se konča najpozneje 31. decembra 2027.

posamezne organizacije proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev iz člena 67(1), točka (a), ali

posamezne skupine proizvajalcev iz člena 67(1), točka (b).

presegajo zadevne predpisane zahteve ravnanja ter standarde DKOP, določene v skladu s poglavjem I, oddelek 2;

presegajo zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ali za dobrobit živali, pa tudi druge zadevne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije; ta zahteva se ne uporablja za obveznosti, ki se nanašajo na kmetijsko-gozdarske sisteme in vzdrževanje pogozdenih površin;

presegajo pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2);

se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi so odobrena plačila v skladu s členom 31.

kmetijska in gozdna območja Natura 2000, določena na podlagi direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES;

druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami v zvezi s kmetovanjem ali gozdarstvom, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, pod pogojem, da ta območja ne presegajo 5 % določenih območij Natura 2000, zajetih v ozemlju uporabe posameznega strateškega načrta SKP;

kmetijska zemljišča, vključena v načrte upravljanja povodij na podlagi Direktive 2000/60/ES.

glede na omejitve, ki izhajajo iz direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne standarde DKOP iz poglavja I, oddelek 2, tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2) te uredbe;

glede na omejitve, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES, v povezavi s slabostmi zaradi zahtev, ki presegajo ustrezne predpisane zahteve ravnanja, razen predpisanih zahtev ravnanja 1 iz Priloge III k tej uredbi, ter standarde DKOP iz poglavja I, oddelek 2, tega naslova ter pogoje za ohranjanje kmetijskih zemljišč v skladu s členom 4(2) te uredbe.

nakup pravic kmetijske proizvodnje;

nakup plačilnih pravic;

nakup zemljišča v vrednosti, ki presega 10 % skupnih upravičenih odhodkov za zadevno operacijo, razen nakupa zemljišča za ohranjanje okolja in tal, bogatih z ogljikom, ali nakupa zemljišč, ki jih mladi kmetje opravijo z uporabo finančnih instrumentov; v primeru finančnih instrumentov se ta zgornja meja uporablja za upravičeni javni odhodek, izplačan končnemu prejemniku, v primeru jamstev pa za znesek osnovnega posojila;

nakup živali, nakup enoletnih rastlin in njihovo sajenje, razen za namene:

obrestne mere na dolgove, razen v zvezi z nepovratnimi sredstvi, ki se dajo v obliki subvencioniranih obrestnih mer ali subvencioniranih provizij za jamstvo;

naložbe v obsežno infrastrukturo, kot jo določijo države članice v svojih strateških načrtih SKP, pri čemer ta infrastruktura ni del strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060, razen za širokopasovno infrastrukturo ter zaščito pred poplavami in varovanje obalnega pasu, cilj takih naložb pa je zmanjšanje posledic verjetnih naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer ali katastrof;

naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne z okoljskimi in podnebnimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje.

je bilo predhodno ocenjeno, da bi bili mogoči prihranki vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta ali infrastrukture;

kadar naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, količinsko stanje katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodij ocenjeno z manj kot dobro, se doseže učinkovito zmanjšanje porabe vode, ki prispeva k doseganju dobrega stanja teh vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES.

stanje vodnega telesa glede na količino vode v zadevnem načrtu upravljanja povodij ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in

je iz okoljske analize vplivov razvidno, da naložba ne bo imela nobenega znatnega negativnega vpliva na okolje; to analizo vplivov na okolje pristojni organ bodisi opravi bodisi odobri, nanaša pa se lahko tudi na skupine kmetijskih gospodarstev.

80 % upravičenih stroškov za naložbe v namakanje na kmetijah, izvedene v skladu z odstavkom 4;

100 % upravičenih stroškov za naložbe v infrastrukturo v kmetijstvu, ki se uporablja za namakanje zunaj kmetij;

65 % upravičenih stroškov za druge naložbe v namakanje na kmetijah.

vzpostavitvi gospodarstev mladih kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP v skladu s členom 4(6);

zagonu podeželskih podjetij, povezanih s kmetijstvom ali gozdarstvom, vključno z vzpostavitvijo gospodarstev novih kmetov, ali diverzifikaciji dohodkov kmečkih gospodinjstev v nekmetijske dejavnosti;

zagonu podjetij za nekmetijske dejavnosti na podeželju, ki se nanašajo na strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060.

finančne prispevke za premije za zavarovalne sheme;

finančne prispevke za vzajemne sklade, tudi za upravne stroške vzpostavitve.

vrste in kritje upravičenih instrumentov za obvladovanje tveganj;

metodologijo za izračun izgub in sprožilne dejavnike za nadomestilo;

pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov ter, če je ustrezno, drugih upravičenih instrumentov za obvladovanje tveganj.

pripravili in izvajali projekti operativnih skupin EIP iz člena 127(3);

pripravil in izvajal LEADER;

spodbujale in podpirale sheme kakovosti, priznane s strani Unije ali držav članic, in njihova uporaba med kmeti;

podprle skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije;

pripravile in izvajale strategije za pametne vasi, kot jih določijo države članice;

podpirale druge oblike sodelovanja.

ukrepe informiranja in promocije za sheme kakovosti na eno ali več stopenj, ki ne presegajo 70 % upravičenih stroškov;

ustanovitev skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij na 10 % letne tržne proizvodnje skupine ali organizacije z najvišjim zneskom 100 000 EUR na leto; ta podpora se postopno znižuje in je omejena na prvih pet let po priznanju.

plačilom končnim prejemnikom v primeru posojil ter naložb v lastniški kapital in navidezni lastniški kapital;

sredstvom, rezerviranim za neporavnane ali že zapadle pogodbe o jamstvu, da se zaradi izgub izpolnijo morebitne zahteve za unovčitev jamstva, izračunane na podlagi množiteljskega razmerja, določenega za zadevna osnovna izplačana nova posojila in naložbe lastniškega kapitala v končne prejemnike;

plačilom končnim prejemnikom ali plačilom v njihovo korist, kadar so finančni instrumenti kombinirani z drugimi prispevki Unije v eno samo operacijo finančnega instrumenta v skladu s členom 58(5) Uredbe (EU) 2021/1060;

plačilom provizij za upravljanje in povračilom stroškov upravljanja, nastalih telesom, ki izvajajo finančni instrument.

povračila upravičenih stroškov, ki so dejansko nastali upravičencu;

stroškov na enoto;

pavšalnih zneskov;

pavšalnega financiranja.

s pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, ki temelji na:

s predlogom proračuna, pripravljenega za vsak primer posebej, ki ga vnaprej odobri telo, pristojno za izbiro operacije;

skladno s pravili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v politikah Unije za podobno vrsto operacij;

skladno z merili za uporabo ustreznih stroškov na enoto, pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki se uporabljajo v okviru programov za nepovratna sredstva, ki jih v celoti financira država članica za podobno vrsto operacije.

upravičenec ta sredstva vrača pod pogoji, o katerih se dogovori z organom upravljanja;

države članice sredstva, ki jih vrne upravičenec, ponovno uporabijo do 31. decembra 2029 za enak konkreten cilj iz strateškega načrta SKP bodisi v obliki pogojenih nepovratnih sredstev ali finančnega instrumenta bodisi v kakšni drugi obliki podpore; v zadnjem letnem poročilu o smotrnosti se navedejo vrnjeni zneski in informacije o njihovi ponovni uporabi;

države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so sredstva hranjena na ločenih računih ali pod ustreznimi računovodskimi kodami.

sredstva Unije, ki jih kadar koli vrnejo upravičenci in ki do 31. decembra 2029 niso ponovno uporabljena, se v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/2116 vrnejo v proračun Unije.

neposrednimi plačili iz člena 16;

intervencijami v nekaterih sektorjih iz naslova III, poglavje III.

do prispevka iz EKJS od 1. januarja leta, ki sledi letu, ko Komisija odobri strateški načrt SKP;

do prispevka iz EKSRP od dneva, ko je predložen strateški načrt SKP, vendar ne pred 1. januarjem 2023.

10 666 000 EUR za Grčijo;

554 000 EUR za Francijo, in

34 590 000 EUR za Italijo.

85 % upravičenih javnih odhodkov v manj razvitih regijah;

80 % upravičenih javnih odhodkov v najbolj oddaljenih regijah in na manjših egejskih otokih;

60 % upravičenih javnih odhodkov v regijah v prehodu v smislu člena 108(2), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/1060;

43 % upravičenih javnih odhodkov v drugih regijah.

65 % upravičenih javnih odhodkov za plačila za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;

80 % upravičenih javnih odhodkov za plačila na podlagi člena 70, za plačila na podlagi člena 72, za podporo za neproizvodne naložbe iz člena 73, za podporo za projekte operativnih skupin EIP na podlagi člena 77(1), točka (a), te uredbe in na podlagi člena 77(1), točka (b), za LEADER;

100 % upravičenih javnih odhodkov za operacije, ki so financirane iz sredstev, prerazporejenih v EKSRP v skladu s členoma 17 in 103.

100 % za upravljavske obveznosti iz člena 70;

50 % za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;

100 % za slabosti, značilne za posamezno območje, iz člena 72;

100 % za naložbe na podlagi členov 73 in 74, povezane z enim ali več specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobitjo živali iz člena 6(1), točka (i).

dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete iz člena 30;

vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov iz člena 75(2), točka (a).

do praga, ki ustreza 5 % teh zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto;

nad pragom, ki ustreza 5 % teh zneskov iz Priloge IX za zadevno koledarsko leto, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6.

povečajo zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 5, točka (b), tega člena, ali

povečajo zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 5, točka (b), tega člena. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.

poveča zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak zneskom, ki presegajo 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024, ali

poveča zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, ki presega 2,5 % vsote dodeljenih sredstev iz Priloge IX za leti 2023 in 2024. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.

povečajo zneske, rezervirane v skladu s tem členom za sheme za podnebje in okolje, za preostala leta obdobja strateškega načrta SKP, za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 8, ali

povečajo zneske, rezervirane za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74, kolikor te intervencije obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ter dobrobit živali iz člena 6(1), točka (i), za znesek, ki je najmanj enak znesku, uporabljenemu za financiranje drugih intervencij iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, v skladu z odstavkom 8 tega člena. Dodatni zneski, rezervirani za intervencije na podlagi členov 70, 72, 73 in 74 v skladu s tem odstavkom, se ne upoštevajo, če država članica uporabi možnost iz odstavka 2 tega člena.

40 % za odhodke v okviru osnovne dohodkovne podpore in dopolnilne dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelka 2 in 3;

100 % za odhodke v okviru shem za podnebje in okolje iz naslova III, poglavje II, oddelek 2, pododdelek 4;

100 % za odhodke za intervencije iz člena 93(1), razen za odhodke iz točke (d) tega odstavka;

40 % za odhodke za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71.

dodeljena finančna sredstva za intervencije v obliki neposrednih plačil se uporabijo za druge intervencije v obliki neposrednega plačila;

dodeljena finančna sredstva za intervencije za razvoj podeželja se uporabijo za druge intervencije za razvoj podeželja;

dodeljena finančna sredstva za intervencije v čebelarskem sektorju in vinskem sektorju se uporabljajo samo za druge intervencije v istem sektorju;

dodeljena finančna sredstva za intervencije v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), se uporabljajo za intervencije v drugih sektorjih iz navedene točke, določenih v strateškem načrtu SKP, in taka uporaba ne vpliva na odobrene operativne programe.

do 25 % svojih dodeljenih sredstev za neposredna plačila iz Priloge V, kadar je ustrezno po odbitku dodeljenih sredstev za bombaž iz Priloge VIII za koledarska leta 2023 do 2026, v svoja dodeljena sredstva za EKSRP v proračunskih letih 2024–2027 ali

do 25 % svojih dodeljenih sredstev za EKSRP v proračunskih letih 2024–2027 v svoja dodeljena sredstva za neposredna plačila iz Priloge V za koledarska leta 2023–2026.

do 15 odstotnih točk, če država članica uporabi ustrezno povečanje za intervencije, ki se financirajo iz EKSRP in ki obravnavajo specifične cilje iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f);

do 2 odstotni točki, če država članica uporabi ustrezno povečanje v skladu s členom 95(1), točka (b).

so, kadar je ustrezno, v pripravo strateškega načrta SKP dejansko vključeni ustrezni organi na regionalni ravni in

so v pripravo okoljskih in podnebnih vidikov strateškega načrta SKP dejansko vključeni javni organi, pristojni za okoljska in podnebna vprašanja.

ustrezne organe na regionalni in lokalni ravni ter druge javne organe, vključno z organi, pristojnimi za okoljska in podnebna vprašanja;

ekonomske in socialne partnerje, vključno s predstavniki kmetijskega sektorja;

ustrezna telesa, ki predstavljajo civilno družbo, ter po potrebi telesa, odgovorna za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, enakosti spolov in nediskriminacije.

oceni potreb;

intervencijski strategiji;

elementih, ki so skupni več intervencijam;

intervencijah v obliki neposrednih plačil, intervencijah v nekaterih sektorjih in intervencijah za razvoj podeželja, podrobneje opredeljenih v strategiji;

načrtu ciljnih vrednosti in finančnem načrtu;

sistemu upravljanja in usklajevanja;

elementih, ki zagotavljajo modernizacijo SKP;

kadar so elementi strateškega načrta SKP določeni na regionalni ravni, kratek opis nacionalne in regionalne ureditve države članice ter zlasti, kateri elementi so določeni na nacionalni in kateri na regionalni ravni.

Prilogo I o predhodnem vrednotenju in strateški okoljski presoji iz Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 );

Prilogo II o analizi SWOT;

Prilogo III o posvetovanju s partnerji;

po potrebi Prilogo IV o posebnem plačilu za bombaž;

Prilogo V o dodatnem nacionalnem financiranju v okviru strateškega načrta SKP;

po potrebi Prilogo VI o prehodni nacionalni pomoči.

ciljne vrednosti in pripadajoči mejniki za ustrezne kazalnike rezultatov, ki jih država članica uporablja na podlagi svoje ocene potreb iz člena 108. Vrednost teh ciljnih vrednosti se utemelji na podlagi te ocene potreb. Glede specifičnih ciljev iz člena 6(1), točke (d), (e) in (f), ciljne vrednosti izhajajo iz elementov razlag iz odstavka 2, točka (a), tega člena;

intervencije na podlagi vrst intervencij iz naslova III, ki se zasnujejo za obravnavanje specifičnega stanja na zadevnem območju po tehtni intervencijski logiki, oprti na predhodno vrednotenje iz člena 139, analizo SWOT iz člena 115(2) ter oceno potreb iz člena 108;

elementi, ki kažejo, kako intervencije omogočajo doseganje ciljnih vrednosti in kako so med seboj usklajene in združljive;

elementi, ki kažejo, da je dodelitev finančnih sredstev intervencijam strateškega načrta SKP utemeljena in zadostna za doseganje določenih ciljnih vrednosti ter usklajena s finančnim načrtom iz člena 112.

pregledom okoljske in podnebne strukture strateškega načrta SKP, ki vsebuje:

v zvezi s specifičnim ciljem iz člena 6(1), točka (g), pregledom zadevnih intervencij in posebnih pogojev za mlade kmete iz strateškega načrta SKP, kot so intervencije in posebni pogoji, določeni v členu 26(4), točka (a), členih 30, 73 in 75 ter členu 77(6). Države članice se pri predstavitvi finančnega načrta v zvezi z vrstami intervencij iz členov 30, 73 in 75 sklicujejo zlasti na člen 95. V pregledu je na splošno pojasnjeno tudi medsebojno delovanje z nacionalnimi instrumenti, da bi se izboljšala usklajenost med ukrepi Unije in nacionalnimi ukrepi na tem področju;

pojasnilo, kako so intervencije v okviru vezane dohodkovne podpore iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, skladne z Direktivo 2000/60/ES;

v zvezi s specifičnim ciljem iz člena 6(1), točka (a), pregledom, kako se obravnava cilj pravičnejše porazdelitve ter bolj učinkovitega in uspešnega usmerjanja dohodkovne podpore, ki se odobri kmetom v skladu s strateškim načrtom SKP, po potrebi vključno z informacijami, ki upravičujejo uporabo odstopanja iz člena 29(1), drugi pododstavek. V tem pregledu sta po potrebi obravnavana tudi doslednost in dopolnjevanje teritorializacije osnovne dohodkovne podpore iz člena 22(2) s podporo v okviru drugih intervencij, zlasti plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, iz člena 71;

pregledom sektorskih intervencij, vključno z vezano dohodkovno podporo iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 1, in intervencij v nekaterih sektorjih iz naslova III, poglavje III, v katerem je utemeljena usmerjenost na zadevne sektorje, naveden seznam intervencij na sektor in njihovo dopolnjevanje;

po potrebi razlago o tem, katere intervencije naj bi prispevale k zagotavljanju doslednega in celovitega pristopa k obvladovanju tveganj;

po potrebi opisom medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami, vključno s porazdelitvijo dodeljenih finančnih sredstev na intervencijo in na sklad;

pregledom, kako strateški načrt SKP prispeva k doseganju specifičnega cilja izboljšanja dobrobiti živali in boja proti mikrobni odpornosti iz člena 6(1), točka (i), vključno z referenčnimi stanji in dopolnjevanjem med pogojenostjo in različnimi intervencijami;

pojasnilom, kako intervencije in elementi, ki so skupni več intervencijam, prispevajo k poenostavitvi za končne upravičence in zmanjšanju upravnega bremena.

dodeljena sredstva države članice za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 87(1), za vrste intervencij v vinskem sektorju iz člena 88(1), za vrste intervencij v čebelarskem sektorju iz člena 88(2) in za vrste intervencij za razvoj podeželja iz člena 89(3), s specifikacijo letnih in skupnih zneskov, ki jih države članice rezervirajo za izpolnjevanje zahtev glede najnižjih dodeljenih finančnih sredstev iz člena 92 do 98;

prerazporeditve zneskov iz točke (a) med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja v skladu s členom 103 ter morebitnimi odbitki dodeljenih sredstev države članice za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, da bi zneski postali na voljo za vrste intervencij v drugih sektorjih iz naslova III, poglavje III, oddelek 7, v skladu s členom 88(6);

dodeljenimi sredstvi države članice za vrste intervencij v sektorju hmelja iz člena 88(3) in za vrste intervencij v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk iz člena 88(4), če pa se te vrste intervencij ne izvajajo, sklepom za vključitev ustreznih dodeljenih sredstev v dodeljena sredstva države članice za neposredna plačila v skladu s členom 88(5);

po potrebi prerazporeditev dodeljenih sredstev države članice iz EKSRP za podporo iz InvestEU v skladu s členom 81 te uredbe, na podlagi Uredbe (EU) 2021/783 ali na podlagi Uredbe (EU) 2021/817 v skladu s členom 99 te uredbe;

kadar je ustrezno, zneski, načrtovani za najbolj oddaljene regije.

razčlenitev dodeljenih sredstev države članice za vrsto intervencij v obliki neposrednih plačil po prerazporeditvah, kot je določeno v odstavku 2, točki (b) in (c), na podlagi okvirnih dodeljenih finančnih sredstev na vrsto intervencije in na intervencijo, za vsako intervencijo pa se navedejo tudi načrtovani učinki, načrtovani povprečni ali enotni zneski podpore na enoto iz člena 102(1) in po potrebi najvišji ali najnižji načrtovani zneski na enoto ali oboje iz člena 102(2). Razčlenitev po potrebi vsebuje znesek rezerve plačilnih pravic.

Navede se skupni ocenjeni rezultat zmanjšanja plačil iz člena 17.

Ob upoštevanju uporabe ocenjenega rezultata zmanjšanja plačil iz člena 17 in člena 87(3) se ta okvirna dodeljena finančna sredstva, povezani načrtovani učinki in ustrezni načrtovani povprečni zneski na enoto ali enotni zneski na enoto določijo pred zmanjšanjem plačil;

razčlenitev dodeljenih sredstev za vrste intervencij iz naslova III, poglavje III, na intervencijo in z navedbo načrtovanih učinkov ali v primeru sektorjev iz člena 42, točke (a), (d), (e) in (f), okvirna dodeljena finančna sredstva na sektor z navedbo načrtovanih učinkov ter številom operativnih programov na sektor;

razčlenitev dodeljenih sredstev države članice za razvoj podeželja po prerazporeditvah v neposredna plačila in iz njih, kakor je določeno v točki (b), na vrsto intervencije in na intervencijo, vključno s skupnimi zneski za obdobje strateškega načrta SKP, navedena pa je tudi veljavna stopnja prispevka EKSRP, po potrebi razčlenjena na intervencijo in vrsto regije. V primeru prerazporeditve sredstev iz neposrednih plačil se navedejo intervencije ali deli intervencij, ki se financirajo s prerazporeditvijo. V tej tabeli so navedeni tudi načrtovani učinki na intervencijo in načrtovani povprečni ali enotni zneski na enoto iz člena 102(1), po potrebi pa tudi najvišji načrtovani povprečni zneski na enoto iz člena 102(3). Po potrebi so v tabelo vključeni tudi razčlenitev nepovratnih sredstev in zneski, načrtovani za finančne instrumente. Navedejo se tudi zneski za tehnično pomoč.

kratek opis dodatnega nacionalnega financiranja intervencij za razvoj podeželja iz naslova III, poglavje IV, ki se zagotavlja v okviru strateškega načrta SKP, vključno z zneski na intervencijo in navedbo skladnosti z zahtevami iz te uredbe;

razlago dopolnjevanja z intervencijami strateškega načrta SKP;

navedbo, ali je dodatno nacionalno financiranje zunaj področja uporabe člena 42 PDEU in predmet ocene državne pomoči, ter

nacionalno finančno pomoč v sektorju sadja in zelenjave iz člena 53.

letni sektorski finančni okvir za vsak sektor, za katerega se odobri prehodna nacionalna pomoč;

po potrebi najvišjo stopnjo podpore na enoto za vsako leto obdobja;

po potrebi informacije v zvezi z referenčnim obdobjem, spremenjenim v skladu s členom 147(2), drugi pododstavek;

kratek opis dopolnjevanja prehodne nacionalne pomoči z intervencijami strateškega načrta SKP.

elektronski informacijski sistem, kot je določen v členu 130;

da kmetje, drugi upravičenci in druga telesa, udeleženi pri izvajanju intervencij:

da se zadevnim kmetom in drugim upravičencem – po potrebi elektronsko – zagotovijo jasne in natančne informacije o predpisanih zahtevah ravnanja in minimalnih standardih DKOP, ki so določeni na podlagi naslova III, poglavje I, oddelek 2, ter o zahtevah v zvezi s socialno pogojenostjo, ki so določene na podlagi naslova III, poglavje I, oddelek 3, in se uporabljajo na ravni kmetij;

da je predhodno vrednotenje iz člena 139 skladna s sistemom vrednotenja in spremljanja ter da se predloži Komisiji;

da je vzpostavljen načrt vrednotenja iz člena 140(4) in da se naknadna vrednotenja iz navedenega člena izvedejo v rokih iz te uredbe, s tem pa zagotovi, da je takšno vrednotenje v skladu s sistemom spremljanja in vrednotenja ter da se predloži odboru za spremljanje in Komisiji;

da so odboru za spremljanje na voljo informacije in dokumenti, potrebni za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP glede na njegove specifične cilje in prednostne naloge;

da je pripravljeno letno poročilo o smotrnosti, vključno z zbirnimi tabelami za spremljanje, ki se predloži odboru za spremljanje, ki da svoje mnenje, nato pa se navedeno poročilo predloži Komisiji v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116;

sprejetje ustreznih nadaljnjih ukrepov v odziv na pripombe Komisije o letnih poročilih o smotrnosti;

da plačilna agencija pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti informacije o uporabljenih postopkih in izvedenih kontrolah pri intervencijah, izbranih za financiranje;

da upravičenci v okviru intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, razen intervencij, povezanih s površinami in živalmi, potrdijo prejeto finančno podporo, vključno s primerno uporabo emblema Unije v skladu s pravili, ki jih Komisija določi v skladu z odstavkom 5;

da je javnost obveščena glede strateškega načrta SKP, tudi prek nacionalne mreže SKP, in sicer z informiranjem:

napredek pri izvajanju strateškega načrta SKP ter doseganju mejnikov in ciljnih vrednosti;

težave, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, ter ukrepe, sprejete za obravnavanje teh težav, vključno z napredkom pri poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena za končne upravičence;

elemente predhodne ocene, navedene v členu 58(3) Uredbe (EU) 2021/1060 in strateškem dokumentu iz člena 59(1) navedene uredbe;

napredek, dosežen pri izvajanju vrednotenj, sintez vrednotenj in vsakega nadaljnjega spremljanja ugotovitev;

zadevne informacije v zvezi s smotrnostjo strateškega načrta SKP, ki jih zagotovi nacionalna mreža SKP;

izvajanje ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

širjenje administrativne usposobljenosti za javne organe in kmete ter druge upravičence, kadar je ustrezno.

metodologiji in merilih, uporabljenih za izbor operacije;

letnih poročilih o smotrnosti;

načrtu vrednotenja in njegovih spremembah;

vseh predlogih organa upravljanja za spremembo strateškega načrta SKP.

povečati vključenost vseh zadevnih deležnikov pri izvedbi strateških načrtov SKP in po potrebi tudi pri njihovi zasnovi;

spremljati uprave držav članic pri izvajanju strateških načrtov SKP in prehodu na model izvajanja, ki temelji na smotrnosti;

prispevati k izboljšanju kakovosti izvajanja strateških načrtov SKP;

prispevati k obveščanju javnosti in morebitnih upravičencev o SKP in možnostih financiranja;

spodbujati inovacije v kmetijstvu in razvoju podeželja ter podpirati vzajemno učenje, vključevanje in sodelovanje vseh deležnikov pri izmenjavi in pridobivanju znanja;

prispevati k zmogljivostim in dejavnostim spremljanja in vrednotenja;

prispevati k razširjanju rezultatov strateških načrtov SKP.

zbiranje, analiza in širjenje informacij o ukrepih in dobrih praksah, ki se izvajajo ali podpirajo v okviru strateških načrtov SKP, ter analiza razvoja v kmetijstvu in na podeželju, za katere veljajo specifični cilji iz člena 6(1) in (2);

prispevek h gradnji zmogljivosti za organe držav članic in druge akterje, vključene v izvajanje strateških načrtov SKP, tudi glede procesov spremljanja in vrednotenja;

vzpostavitev platform, forumov in dogodkov za lažjo izmenjavo izkušenj med deležniki ter medsebojno učenje, po potrebi vključno z izmenjavami z mrežami v tretjih državah;

zbiranje informacij in omogočanje njihovega širjenja ter povezovanje financiranih struktur in projektov, kot so lokalne akcijske skupine iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060, operativne skupine EIP iz člena 127(3) te uredbe ter enakovredne strukture in projekti;

podpora za sodelovalne projekte med operativnimi skupinami EIP iz člena 127(3) te uredbe, lokalnimi akcijskimi skupinami iz člena 33 Uredbe (EU) 2021/1060 ali podobnimi lokalnimi razvojnimi strukturami, vključno s transnacionalnim sodelovanjem;

ustvarjanje povezav z drugimi strategijami ali mrežami, ki jih financira Unija;

prispevek k nadaljnjemu razvoju SKP in priprava naslednjih obdobij trajanja strateškega načrta SKP;

v primeru nacionalnih mrež SKP sodelovanje pri dejavnostih evropske mreže SKP in prispevanje k njim;

v primeru evropske mreže SKP sodelovanje pri dejavnostih nacionalnih mrež SKP in prispevanje k njim;

razvoj inovativnih rešitev s poudarkom na potrebah kmetov ali gozdarjev in hkratna obravnava interakcij v celotni dobavni verigi, kadar je to koristno;

povezovanje partnerjev z dopolnjujočim se znanjem, kot so kmetje, svetovalci, raziskovalci, podjetja ali nevladne organizacije, v ciljnih kombinacijah, ki so najprimernejše za doseganje projektnih ciljev, ter

soodločanje in soustvarjanje v celem projektu.

niz skupnih kazalnikov učinka, rezultatov, vpliva in stanja iz člena 7, ki se uporabijo kot podlaga za spremljanje, vrednotenje in letno poročanje o smotrnosti;

ciljne vrednosti in letne mejnike, določene glede na ustrezni specifični cilj z uporabo ustreznih kazalnikov rezultatov;

zbiranje, hrambo in pošiljanje podatkov;

redno poročanje o smotrnosti, spremljanju in vrednotenju;

predhodne, vmesna in naknadna vrednotenja ter vse ostale dejavnosti vrednotenja v zvezi s strateškim načrtom SKP.

realizirane učinke;

odhodke, kot so navedeni v letnih izkazih ter zadevajo učinke iz točke (a), pred uporabo katerih koli sankcij ali drugih zmanjšanj, in EKSRP, ob upoštevanju ponovne uporabe zneskov z ukinjenim financiranjem ali izterjanih zneskov na podlagi člena 57 Uredbe (EU) 2021/2116;

razmerje med odhodki iz točke (b) in zadevnimi učinki iz točke (a) („realizirani znesek na enoto“);

rezultate in oddaljenost od ustreznih mejnikov, določenih v skladu s členom 109(1), točka (a).

bodisi povprečne zneske na enoto za operacije, izbrane v preteklem proračunskem letu, ter s tem povezano število učinkov in odhodkov ali

razmerje med skupnimi javnimi odhodki, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5), namenjenimi za operacije, za katere so bila v preteklem proračunskem letu opravljena plačila, in realiziranimi učinki ter s tem povezano število učinkov in odhodkov.

sintezo stanja izvajanja strateškega načrta SKP za preteklo proračunsko leto;

težave, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, predvsem v zvezi z odstopanji od mejnikov, po potrebi z razlogi in opisom sprejetih ukrepov.

utemeljitev morebitnega presežka realiziranega zneska na enoto v primerjavi z ustreznim načrtovanim zneskom na enoto ali, kadar je to primerno, najvišjim načrtovanim zneskom na enoto iz člena 102 te uredbe, ali

kadar se država članica odloči, da bo uporabila eno od možnosti iz odstavka 6 tega člena, utemeljitev vsakega presežka realiziranega zneska na enoto v primerjavi bodisi z ustreznim povprečnim zneskom na enoto za izbrane operacije ali razmerjem med skupnimi javnimi odhodki, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5), namenjenimi za operacije, za katere so bila v preteklem proračunskem letu opravljena plačila, in realiziranimi učinki, odvisno od izbire države članice.

upravičenih odhodkih po vrstah finančnih produktov;

znesku stroškov upravljanja in pristojbin, prijavljenih kot upravičeni izdatki;

znesku zasebnih in javnih virov, ki so bili uporabljeni ob EKSRP, na vrsto finančnih produktov;

obrestih in drugih prihodkih, ustvarjenih s prispevkom iz EKSRP za finančne instrumente v skladu s členom 60 Uredbe (EU) 2021/1060, ter vrnjenih virih, ki se lahko pripišejo podpori iz EKSRP v skladu s členom 62 navedene uredbe;

skupni vrednosti posojil, naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala v končne prejemnike, ki so bili zagotovljeni z upravičenimi javnimi odhodki, razen dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5) te uredbe, in dejansko izplačani končnim prejemnikom.

prispevek strateškega načrta SKP k doseganju specifičnih ciljev iz člena 6(1) in (2), pri tem pa se upoštevajo nacionalne in regionalne potrebe ter razvojni potencial in izkušnje iz izvajanja SKP v prejšnjih programskih obdobjih;

notranja skladnost predlaganega strateškega načrta SKP in njegovo razmerje z drugimi ustreznimi instrumenti;

usklajenost dodeljevanja proračunskih virov z navedenimi specifičnimi cilji iz člena 6(1) in (2), ki so obravnavani v strateškem načrtu SKP;

kako bodo predvideni učinki prispevali k rezultatom;

ali so ob upoštevanju predvidene podpore iz EKJS in EKSRP merljive ciljne vrednosti za rezultate in mejnike ustrezne in realistične;

načrtovani ukrepi za zmanjšanje administrativnega bremena za kmete in druge upravičence;

po potrebi utemeljitev za uporabo finančnih instrumentov, ki se financirajo iz EKSRP.

takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s to uredbo in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;

za kritje teh ukrepov se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevno intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu s to uredbo;

integrirani sistem iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo vrstam intervencije na osnovi površin in živali, naštetim v naslovu III, poglavji II in IV, te uredbe, zadevne operacije pa so jasno opredeljene, in

plačila za pravne obveznosti iz točke (c) se izvedejo v roku iz člena 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

takšni odhodki se Komisiji sporočijo kot dodatne informacije v delu strateškega načrta SKP, ki je namenjen intervencijski strategiji iz člena 109, in z navedbo odhodkov v finančnem načrtu strateškega načrta SKP iz člena 112(2);

skladni so z Uredbo (EU) št. 1306/2013, ki se za take odhodke še naprej uporablja v skladu s členom 104(1), drugi pododstavek, točka (d), Uredbe (EU) 2021/2116, ter

uporablja se stopnja prispevka EKSRP iz strateškega načrta SKP na podlagi člena 91(2), točka (d), te uredbe.

takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s to uredbo in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;

za kritje teh ukrepov se uporablja stopnja prispevka EKSRP za intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu s to uredbo;

integrirani sistem iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo vrstam intervencij na osnovi površin in živali, naštetim v naslovu III, poglavji II in IV, te uredbe, zadevne operacije pa so jasno opredeljene, in

plačila za pravne obveznosti iz točke (c) tega odstavka se izvedejo v roku iz člena 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s to uredbo – razen člena 73(3), prvi pododstavek, točka (g), te uredbe – in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;

za kritje teh ukrepov se uporablja stopnja prispevka EKSRP za intervencijo iz strateškega načrta SKP v skladu s to uredbo.

takšni odhodki so določeni v ustreznem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 31(7), prvi pododstavek, točka (b), te uredbe in skladni z Uredbo (EU) 2021/2116;

integrirani sistem iz člena 65(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se uporablja za pravne obveznosti, prevzete v okviru ukrepov, ki ustrezajo shemam za podnebje in okolje iz člena 31 te uredbe, zadevne operacije pa so jasno opredeljene;

plačila za pravne obveznosti iz točke (b) tega odstavka se izvedejo v roku iz člena 44(2) Uredbe (EU) 2021/2116.